Gozdarski vestnik Letnik 83, številka 5-6 Ljubljana, 2025 ISSN 0017-2723 Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? Ali nas morajo skrbeti nove vodovarstvene usmeritve? GOZDNI RASTIŠČNI TIPI SLOVENIJE Nižinsko črnojelševje Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Gozdarski vestnik, letnik 83 • številka 5-6 / Vol. 83 • No. 5-6 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 122 Boris RANTAŠA, Aleš POLJANEC Od polarizacije k sodelovanju: tradicija in sodobni izzivi večnamenskega gospodarjenja z gozdovi IZVIRNI ZNANSTVENI 123 Iztok KOREN, Peter RAZPET ČLANEK Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju The impact of grazing by herbivorous game on the abundance and height growth of forest young trees in the Tolmin Forest Management Area IZVIRNI ZNANSTVENI 138 Klementina ŠINK, Anamarija JERE, Ignac SKALA, Gašper LEVER ČLANEK Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? Transmission lines - unused potential in forest space? STROKOVNI ČLANEK 150 Robert ROBEK, Miha ROBAR Ali nas morajo skrbeti nove vodovarstvene usmeritve? IZVIRNI ZNANSTVENI 156 Valerija BABIJ, Andrej ROZMAN, Igor DAKSKOBLER, Lado KUTNAR, ČLANEK Aleš POLJANEC, Matija KLOPČIČ, Andrej BONČINA GOZDNI RASTIŠČNI TIPI SLOVENIJE Nižinsko črnojelševje MNENJA IN POGLEDI 165 Damjan ORAŽEM Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda GOZDARSTVO V ČASU 173 Jože PRAH IN PROSTORU Praznovanje 150. obletnice prvega gozdarskega društva na Mašunu 175 Tina DOLENC Na jubilejnem državnem sekaškem tekmovanju slavili Nazarčani 178 Rok DAMIJAN, Matija ŠPACAPAN Na Rogli potekal 1. Slovenski gozdarski trail tek 181 Tomaž BERCE, Rok ČERNE, Nika MOHORIČ, Maja SEVER Najbolj učinkovite metode za preprečevanje škod po velikih zvereh v kmetijstvu GozdVestn 83 (2025) 5-6 121 Uvodnik Od polarizacije k sodelovanju: tradicija in sodobni izzivi večnamenskega gospodarjenja z gozdovi Gozdovi zagotavljajo mnogo dobrin in opravljajo številne funkcije, ki jih kori- stimo ljudje in drugi živi organizmi. Proces sprejemanja odločitev pri upravljanju gozdov skozi participativne procese vse bolj postaja stičišče argumentov in mnenj različnih strok, med njimi gozdarske, prostorske oz. krajinske, biološke, naravo- varstvene, lovske, vodarske, turistične, kulturno-varstvene in drugih, ki zastopajo javne interese, ter lastnikov in upravljavcev gozdov, ki imajo pravico in dolžnost do gospodarjenja s svojim gozdom. Upoštevanje vidikov različnih strok in javnosti je z zakonodajo vgrajeno v proces gozdnogospodarskega načrtovanja. Vendar pa v zadnjih letih opažamo, da se skupaj s splošno polarizacijo družbe pojavljajo vse bolj zaostrene zahteve različnih strani. Vse strožji naravovarstveni predpisi (večinoma sprejeti na ravni Evrope) in trenutna ekonomska realnost, kar se kaže predvsem v višanju proizvodnih stroškov in pomanjkanju delovne sile, pomenijo nove izzive pri usmerjanju razvoja gozdov. Konflikti med funkcijami gozda in med posameznimi strokami se vse pogosteje razrešujejo z »ograjevanjem« – bodisi dobesednim (pomladitvene in pašne ograje) bodisi simbolnim (zapiranje strok v lastne okvire). To pogosto vodi v delitve gozdnega prostora in upravljanja, namesto v skupne rešitve. Čeprav so ograje v določenih primerih smiselna rešitev, so pogosto tudi simbol nezmožnosti dogovora med deležniki in predpisi. Sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi je hkrati naša dediščina in sodobni pristop, ki omogoča trajnostno zagotavljanje vseh funkcij gozda za sedanje in prihodnje generacije ter za širok krog ljudi, ki živijo z gozdom. Dobre prakse iz tujine, ki podpirajo posamezne funkcije, so pogosto uresničene v sistemih segrega- cijskega upravljanja, zato njihov neposredni prenos v naše okolje ni vedno mogoč. Integracijsko gospodarjenje, ki temelji na načelih trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, je v Sloveniji prehodilo dolgo pot. Naše izkušnje navdušujejo tudi številne tuje raziskovalce in strokovnjake, zato je tak pristop smiselno ohraniti ter ga skladno z novimi izzivi nadalje razvijati in izpopolnjevati. Boris RANTAŠA in dr. Aleš POLJANEC 122 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Izvirni znanstveni članek Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju The impact of grazing by herbivorous game on the abundance and height growth of forest young trees in the Tolmin Forest Management Area Iztok KOREN1, Peter RAZPET2 Izvleček: Na Tolminskem gozdnogospodarskem območju smo v treh popisih objedenosti gozdnega mladja v letih 2016, 2020 in 2024 na istih 114 ploskvah ugotavljali dinamiko številčnosti gozdnega mladja ter kako mladje med tremi popisi prerašča v višino. Frekvenčna struktura števila mladja se je med tremi popisi značilno spremenila tako v skupnem kakor med skupinami dre- vesnih vrst in med skupinami gozdnogospodarskih enot. Med tremi popisi se je število mladja zmanjšalo, zmanjšalo se je tudi znotraj prvega in drugega višinskega razreda, dočim se je znotraj naslednjih treh višinskih razredov število mladja povečalo. Zmanjševanje oziroma povečevanje števila mladja znotraj višinskih razredov je med tremi popisi različno po skupinah dreve- snih vrst, različno je tudi po skupinah gozdnogospodarskih enot, kjer pa so razlike manjše. Ugotovili smo negativno povezavo med stopnjo objedanja in višinskim preraščanjem. Najmanj objedena sta smreka in bukev, ki tudi najbolje preraščata v višino. S povečevanjem objedanja se zmanjšuje število mladja v vseh višinskih razredih. Ključne besede: Tolminsko gozdnogospodarsko območje, gozdno mladje, višinsko preraščanje, višinski razredi, objedanje zaradi rastlinojedov. Abstract: In the Tolmin forest management area, we determined the dynamics of the abundance of forest young trees and how they grow in height during the three inventories in the years 2016, 2020 and 2024 on the same 114 plots. The frequency structure of the number of saplings changed significantly over the course of the three inventories, both in total and between groups of tree species and between groups of forest management units. The number of young trees decreased over the course of the three inventories; it also decreased within the first and second height classes, while within the next three height classes the number of young trees increased. The decrease or increase in the number of young trees within height classes during the three inventories varies by tree species groups, and varies by groups of forest management units, where the differences are smaller. We found a negative relationship between the level of grazing and height overgrowth. The least eaten are spruce and beech, which also grow the best in height. As grazing increases, the number of young trees decreases in all height classes. Key words: Tolmin forest management area, forest young trees, heigh overgrowth, heigh classes, grazing by herbivores. 1 UVOD (Papež in Koren, 1984; Koren, 1997). Višinska 1 INTRODUCTION rast je za preživetje večine drevesnih vrst, razen Gozdno mladje je najmlajša, začetna faza v razvoju izrazito sencovzdržnih (jelka, tisa), odločilna že gozda in pripada grmovnemu sloju, ki je preraslo takoj po klitju, da čim prej prerastejo plast pri- zeliščni sloj, vendar je še vedno utesnjeno zaradi talne vegetacije, ki jih zastira. Pri vseh drevesnih nekaterih osebkov zeliščnega sloja; večinoma, vsaj vrstah v razvojni fazi mladja se višinski prirastek ne na večji površini, v tej razvojni stopnji drevesni v prvih letih veča pospešeno, eksponentno (Diaci, osebki še niso sklenjeni v krošnjah (Leibundgut, 2021). Tekmovanje med drevesnimi vrstami za 1996). Kadar se mladje razvija pod zastorom rastni prostor in z njim višinsko priraščanje je dreves, govorimo o podmladku (Diaci, 2021). najizrazitejše prav v mladosti, ko so drevesca Gozdno mladje do višine 150 cm brez klic nekateri v polni rastni moči, njihova gostota pa je največja avtorji imenujejo tudi pomladitveni potencial (Diaci, 2021). 1 Mag. I. K., univ. dipl. inž. gozd.; Bevkova 2b, 5220 Tolmin, iztok.koren58@gmail.com 2 P. R., univ. dipl. inž. gozd.; ZGS OE Tolmin, peter.razpet@zgs.si GozdVestn 83 (2025) 5-6 123 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju Naravno gozdno mladje, ki omogoča doseganje Za oba LUO je značilno veliko povečanje številč- naravnih pestrih in stabilnih gozdnih sestojev, nosti jelenjadi (Cervus elaphus L.), ki je v zadnjih je ključni element sonaravnega in mnogona- dvajsetih letih zavzela celotno območje obeh LUO. menskega gospodarjenja z gozdovi, hkrati pa je Prav jelenjad najbolj vpliva na objedanje gozdnega tudi pomemben sestavni del hrane rastlinojedi mladja in na samo pomlajevanje gozdov v GGO parkljasti divjadi (Černe in Stergar, 2024). Rastli- (Lovskoupravljavski načrt XI. Triglavskega …, nojeda divjad pomembno vpliva na strukturo in 2023; Lovskoupravljavski načrt XII. Zahodno- naravno pomlajevanje sestojev, zaradi njenega visokokraškega …, 2023). vpliva so spremenjene vrstna sestava, gostota in višinska struktura podmladka (Jarni in sod., 2004). 2 NAMEN RAZISKAVE IN DELOVNE Rastlinojedi vplivajo na gozd na več načinov, ki jih HIPOTEZE lahko strnemo v tri skupine: (1) negativni vplivi na 2 AIM OF THE STUDY AND WORKING pomlajevanje gozda zaradi prehranjevalnih potreb HYPOTHESIS (paša in objedanje zeliščnega in grmovnega sloja Ideja za raziskavo je nastala pri popisu objedenosti gozda), (2) vpliv na starejše razvojne faze gozda gozdnega mladja v letu 2020, ko smo ponovno z objedanjem in lupljenjem debel in (3) vpliv na popisovali nekatere ploskve iz predhodnega popisa različne razvojne faze gozda z drgnjenjem debelc v letu 2016. Glede na podatke popisa iz leta 2016 z rogovjem (Perko, 1995). Poškodbe zaradi obje- so bile na nekaterih ploskvah vidne velike razlike danja mladih drevesc v mladju vplivajo na: (1) v višinskem preraščanju nekaterih drevesnih vrst, upočasnjen višinski prirastek in slabšo kakovost predvsem bukve. Namen raziskave je bil ugotoviti, mladih dreves (zagrmičenje) ter (2) izginotje kako mladje višinsko prerašča v nekem daljšem določene drevesne vrste zaradi (selektivnega) časovnem obdobju med posameznimi popisi objedanja. Slednje je za gozd dosti usodneje, saj mladja. Ugotavljali smo višinsko preraščanje se zmanjšuje vrstna pestrost, posledica česar je mladja iz nižjih višinskih razredov v višje in zmanjšanje biološke stabilnosti gozda (Kotar, predvsem preraščanje znotraj višinskih razredov. 2005). Zmožnost preraščanja mladja v obdobju Nadalje smo želeli ugotoviti, ali in kako objedanje let v višje višinske razrede je zelo pomemben mladja zaradi rastlinojede divjadi v obdobju let kazalnik vpliva rastlinojede divjadi na stanje in vpliva na proces višinskega preraščanja mladja ter razvoj gozdnega mladja (Veselič, 2017). tudi na gostoto mladja. Postavili smo naslednje Popis in analize objedenosti gozdnega mladja so delovne hipoteze: del sistema kontrolne metode v sistemu lovskou- 1. Številčna struktura mladja po višinskih razredih pravljavskega načrtovanja in so eden od temeljnih se je v obdobju treh popisov spremenila. vhodov za načrtovanje ukrepov v populacijah 2. Objedenost mladja v obdobju treh popisov rastlinojede divjadi (Simonič, 1982). V Slove- vpliva na višinsko preraščanje mladja. niji spremljanje objedenosti gozdnega mladja 3. Objedenost mladja v obdobju treh popisov poznamo že desetletja, vendar je bila večina vpliva na številčnost mladja. starejših analiz izvedena lokalno in z različnimi metodologijami. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v letu 1996 uvedel periodično spremljavo 3 METODA DELA stanja poškodovanosti gozdnega mladja zaradi 3 WORKING METHOD rastlinojede parkljaste divjadi na vsake štiri leta po enotni metodologiji. V letih 2008 in 2009 je bila 3.1 Območje in obdobje raziskovanja metoda tudi prenovljena (Černe in Stergar, 2024). 3.1 Study area and research period Tolminsko gozdnogospodarsko območje Gozdno mladje smo proučevali na Tolminskem (GGO) se razprostira na severozahodu Slovenije, gozdnogospodarskem območju, ki obsega dvaj- na območju Triglavskega in Zahodnovisoko- set gozdnogospodarskih enot (GGE). Glede na kraškega lovskoupravljavskega območja (LUO). fitogeografske značilnosti smo GGE združili v pet 124 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju skupin: (1) alpske GGE (Soča–Trenta, Bovec), (2) osebkov (poškodovan terminalni poganjek). Na preostale GGE (Kobarid, Tolmin, Most na Soči, vsaki ploskvi smo število mladja preračunali na Banjšice), (3) predalpske GGE (Cerkno, Kanomlja, enotno površino 20 m2. Če na popisni ploskvi in Dole, Baška grapa), (4) submediteranske GGE višinskem razredu ni bilo drevesne vrste, smo to (Gorica, Brda, Ajdovščina) in (5) visokokraške zabeležili kot število 0 in ne kot manjkajoči poda- GGE (Trnovo, Predmeja, Idrija I, Idrija II, Črni tek. Na popisni ploskvi smo za vsako drevesno vrh, Podkraj–Nanos, Otlica). Povprečni rastiščni vrsto iz števila nepoškodovanih in poškodovanih koeficient rastišč (RK) v skupinah GGE smo osebkov mladja izračunali novi spremenljivki, in izračunali kot tehtano sredino iz presekov površin sicer: (1) skupno število mladja in v nadaljevanju GGE in površin rastišč. Skupine GGE se smiselno (2) delež poškodovanih osebkov kot povprečje prekrivajo s popisnimi enotami, kakršna je meto- za prve štiri5 višinske razrede. Število mladja na dologija popisa objedanja gozdnega mladja, ki jo hektar smo preračunali iz vsote števila mladja in izvaja ZGS (Černe in Stergar, 2024). Obravnavali površine poskusnih ploskev. Povprečno število smo tri zaporedne popise gozdnega mladja v letih mladja na poskusno ploskev smo izračunali iz 2016, 2020 in 2024. vsote števila mladja in števila zapisov v datoteki, kjer se mladje pojavlja. 3.2 Podatki o gozdnem mladju 3.2 Data of forest young trees 3.3 Indeks višinskega preraščanja Podatke o številu in objedenosti gozdnega mladja gozdnega mladja smo pridobili iz popisov objedenosti gozdnega 3.3 Forest young trees height growth index mladja, ki ga opravlja ZGS, aplikacija OMx, Kot kazalnik uspešnosti preraščanja mladja po datoteki om–gl in om–dv. Popis mladja poteka višini predlagamo indeks preraščanja (IP), ki je na terenskih ploskvah velikosti 20 m2 (2 m x 10 sestavljen iz dveh delov, in sicer (1) uspešnosti m). Obravnavali smo le tiste popisne ploskve, kjer preraščanja mladja znotraj višinskega razreda je bil popis leta 2020 ponovno na istih ploskvah (tretji do peti razred) med prvim in tretjim kot v letu 2016.3 V popisu 2024 smo ponovno popisom in (2) uspešnosti preraščanja skupnega popisali vse podvojene ploskve iz predhodnih števila mladja v vseh treh popisih iz nižjega v višje dveh popisov. Tako smo zagotovili neposredno višinske razrede (iz prvega v tretji do peti razred). primerjavo med tremi popisi. Primerjali smo Večji IP pomeni boljše, uspešnejše višinsko pre- 3 x 114 = 342 popisnih ploskev. Na vsaki ploskvi raščanje gozdnega mladja. Spodnja meja indeksa je bila posebej zabeležena drevesna vrsta (DV) je okoli vrednosti 0,1, zgornja pa okoli vrednosti tako, da je imela končna datoteka 1563 vrstic 0,7. Meja med dobrim in slabšim preraščanjem zapisov. Skupno smo popisali 39 drevesnih vrst v višino je okoli vrednosti 0,5. Negativen indeks mladja, ki smo jih združili v sedem4 skupin: pomeni, da mladje ne prerašča v višino. IP smo (1) smreka, (2) jelka, (3) bukev, (4) hrasti, (5) izračunali posebej za vsako skupino DV in vsako plemeniti listavci, (6) trdi listavci in (7) mehki skupino GGE. listavci. Po višini smo mladje obravnavali v petih višinskih razredih: (1) 16–30 cm, (2) 31–60 cm, (3) 61–100 cm, (4) 101–150 cm, (5) nad 150 cm. V vsakem višinskem razredu je zabeleženo število nepoškodovanega mladja in število poškodovanih 3 Pri vsakem novem popisu se četrtina starih točk izloči in nadomesti z novimi. 4 Po metodologiji ZGS. 5 V petem višinskem razredu ne ugotavljamo poškodovanosti. GozdVestn 83 (2025) 5-6 125 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju v posameznem višinskem razredu na površini … (1) 20 m2) in tri fiksne faktorje (leto popisa LETO, skupine DV in skupine GGE). Kot kovariato smo sk = relativni smerni koeficient naraščanja (upada- uporabili povprečni delež objedenosti (O) v prvih nja) števila mladja med prvim in tretjim popisom štirih višinskih razredih. Zaradi konstantnosti Rij = število mladja v i–tem višinskem razredu koeficienta variacije števila mladja po posameznih (i=3,4,5) v j–tem popisu (j=1,3) višinskih razredih smo odvisne spremenljivke n = število let med tretjim in prvim popisom (n = 8) transformirali z logaritemsko transformacijo: LRi = log10(Ri + 1), kovariato smo transformirali s transformacijo Arcsin. Kot multivariatni test … (2) smo uporabili Wilksovo statistiko. Izračune smo IP = indeks preraščanja izvedli z aplikacijama EXCEL in SPSS. Ri = število mladja v i–tem višinskem razredu 4 REZULTATI v vseh treh popisih (i=1,3,4,5) 4 RESULTS 3.4 Statistične metode 4.1 Frekvenčne porazdelitve števila 3.4 Statistical methods gozdnega mladja Primerjavo frekvenčnih porazdelitev števila mladja 4.1 Frequency distributions of the number of ločeno po letih, skupinah DV, skupinah GGE in forest young trees višinskih razredih smo naredili s testom χ2. Pov- Frekvenčne porazdelitve števila gozdnega mladja prečno število mladja, ločeno v petih višinskih se po treh popisih in petih višinskih razredih razredih, smo kompleksno testirali z multivariatno medsebojno značilno razlikujejo z majhno stopnjo analizo. Linearni model vsebuje pet odvisnih tveganja (p = < 0,001). To velja tako v skupnem spremenljivk (Ri; i=1, 2, … 5: število mladja kot ločeno po skupinah DV in skupinah GGE. Slika 1: Skupno število gozdnega mladja po treh popisih in višinskih razredih Figure 1: Total number of forest young trees by three inventories and height classes 126 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju V skupnem za vse tri popise velja splošna zako- četrtem in petem višinskem razredu pa se število nitost, da se število mladja po višinskih razredih mladja po treh popisih veča. Opisana zakonitost manjša. Od skupnega števila mladja 44.790 oseb- velja tudi za vse skupine GGE ter za bukev, smreko, kov v vseh treh obdobjih skupaj je v R1 53,4 % trde in tudi mehke listavce. Za plemenite listavce osebkov, v R2 27,7 %, v R3 10,2 %, v R4 5,0 % in in hraste velja, da je mladje večinoma prisotno le v R5 3,6 % osebkov. Znotraj višinskih razredov pa v prvem in drugem višinskem razredu, v višjih v obdobju treh popisov opazimo različne trende razredih se komajda pojavlja. Število mladja jelke številčnosti mladja (slika 1 in preglednici 1 in 2). se sicer pojavlja v vseh višinskih razredih, vendar Znotraj prvega in drugega višinskega razreda se je jelka prisotna v zelo majhnem vzorcu, iz kate- število mladja po treh popisih zmanjša. V tretjem, rega težje sklepamo na zakonitosti preraščanja. Preglednica 1: Število gozdnega mladja po treh popisih (LETO), višinskih razredih (Ri) in skupinah drevesnih vrst (DV) ter testu χ2 Table 1: Number of forest young trees by three inventories (LETO), height classes (Ri) and groups of tree species (DV) and χ2 test DV LETO R1 R2 R3 R4 R5 χ2 p 2016 9.065 4.268 1.399 566 417 DV skupaj 2020 8.873 4.458 1.560 764 545 589,038 <0,001 2024 5.997 3.674 1.619 914 671 2016 329 252 167 44 35 DV smreka 2020 326 241 152 69 40 519,005 <0,001 2024 213 266 151 107 42 2016 14 4 9 1 0 DV jelka 2020 18 5 4 9 0 81,984 <0,001 2024 14 2 0 3 6 2016 2.493 1.679 602 301 156 DV bukev 2020 1.610 1.627 725 394 275 2.565,949 <0,001 2024 1.028 1.549 929 453 302 2016 874 245 9 4 19 DV hrasti 2020 709 333 18 0 5 673,103 <0,001 2024 571 132 27 0 8 2016 3.193 762 136 31 20 DV plemeniti listavci 2020 3.333 827 153 37 24 2.550,774 <0,001 2024 2.291 624 130 68 29 2016 1.953 1.149 415 168 175 DV trdi listavci 2020 2.670 1.181 426 224 194 219,601 <0,001 2024 1.765 982 325 252 255 2016 211 177 63 17 11 DV mehki listavci 2020 208 244 82 32 7 204,183 <0,001 2024 115 119 57 32 29 GozdVestn 83 (2025) 5-6 127 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju Preglednica 2: Število gozdnega mladja po treh popisih (LETO), višinskih razredih (Ri) in skupinah gozdnogo- spodarskih enot (GGE) ter testu χ2 Table 2: Number of forest young trees by three inventories (LETO), height classes (Ri) and groups of forest mana- gement units (GGE) and χ2 test GGE LETO R1 R2 R3 R4 R5 χ2 p 2016 9.065 4.268 1.399 566 417 GGE skupaj 2020 8.873 4.458 1.560 764 545 589,038 <0,001 2024 5.997 3.674 1.619 914 671 2016 1.413 969 394 132 106 GGE alpske 2020 1.300 783 356 183 107 576,399 <0,001 2024 803 867 413 210 140 2016 2.121 912 350 185 155 GGE preostale 2020 2.201 894 277 182 186 177,881 <0,001 2024 1.628 703 283 154 177 2016 2.243 1.088 260 130 66 GGE predalpske 2020 2.149 1.305 448 202 131 423,046 <0,001 2024 1.278 990 499 250 152 2016 2.459 912 245 74 83 GGE submediteranske 2020 2.374 1.110 272 132 66 411,560 <0,001 2024 1.492 835 262 169 122 2016 829 388 150 44 8 GGE visokokraške 2020 849 365 208 65 54 183,162 <0,001 2024 796 279 162 131 81 4.2 Vpliv objedanja na višinsko kot tudi znotraj razredov. V preglednici 3 za preraščanje gozdnega mladja vsako skupino GGE prikazujemo tudi povprečen 4.2 The effect of grazing on the height rastiščni koeficient. growth of forest young trees Za skupine DV (slika 2) smo ugotovili nega- tivno povezanost med uspešnostjo višinskega V preglednici 3 prikazujemo nekatere kazalnike preraščanja in objedenostjo (enostranski Spear- števila gozdnega mladja (relativno na ha in kot manov koeficient korelacije rangov R = – 0,750; povprečje na raziskovalni ploskvi) ter stopnjo p = < 0,05). Višinsko bolje preraščajo tiste DV, objedenosti (O) kot povprečno objedenost za prve ki so manj objedene oziroma objedenost vpliva štiri višinske razrede. V predhodnem poglavju na višinsko preraščanje posamezne DV. Višinsko smo ugotovili, da gozdno mladje različno višinsko najuspešneje preraščata bukev in smreka, ki sta prerašča glede na drevesno vrsto in prostorsko tudi najmanj objedeni in kot skupina odstopata pojavljanje v GGO. Različnost preraščanja goz- od preostalih DV. Najslabše višinsko preraščajo dnega mladja med tremi zaporednimi popisi smo plemeniti listavci in hrasti, ki so tudi najbolj obje- prikazali tudi v obliki indeksa preraščanja (IP), ki deni. Izjema so mehki listavci, ki dobro višinsko smo ga izračunali za vsako skupino DV in GGE preraščajo kljub veliki objedenosti. in ga prav tako prikazujemo v preglednici 3. Višji indeks pomeni boljše višinsko preraščanje med tremi popisi, in sicer tako med višinskimi razredi 128 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju Preglednica 3: Gostota gozdnega mladja (število na hektar, indeks glede na povprečno število/ha in povprečno na ploskev), stopnja njegove objedenosti (O) in indeks preraščanja (IP) po treh popisih (LETO), skupinah drevesnih vrst (DV) in skupinah gozdnogospodarskih enot (GGE); za skupine GGE je prikazan tudi povprečni rastiščni koeficient (RK) Table 3: Density of forest young trees (number per hectare, index based on average number/ha and average per plot), degree of its overgrowth (O) and overgrowth index (IP) by three inventories (LETO), tree species groups (DV) and forest management unit groups (GGE); for GGE groups the average growth coefficient (RK) is also shown LETO/DV/GGE Št/ha Indeks (%) Povprečje S.e. O (%) IP RK LETO 2016 68.926 105,3 30,106 2,343 26,2 LETO 2020 71.053 108,5 30,975 2,408 26,1 LETO 2024 56.468 86,2 24,855 1,971 30,7 DV bukev 20.649 31,5 51,546 3,087 13,8 0,544 DV trdi listavci 17.738 27,1 26,842 2,306 33,7 0,374 DV plemeniti listavci 17.041 26,0 24,539 1,989 35,7 0,221 DV hrasti 4.317 6,6 33,179 11,763 41,7 0,178 DV smreka 3.558 5,4 17,763 2,189 8,8 0,522 DV mehki listavci 2.051 3,1 12,415 2,009 40,3 0,464 DV jelka 129 0,2 3,845 0,766 32,2 0,430 GGE submediteranske 98.218 150,0 36,704 4,651 31,7 0,339 4,936 GGE predalpske 77.721 118,7 28,120 2,257 19,8 0,453 7,867 GGE preostale 66.708 101,9 25,632 1,983 32,6 0,331 6,977 GGE visokokraške 52.478 80,1 25,334 3,026 29,4 0,439 8,902 GGE alpske 42.583 65,0 27,622 2,567 24,8 0,444 6,815 Povprečno 65.482 100,0 28,656 1,300 27,4 0,391 7,203 Slika 2: Povezava med indeksom preraščanja (IP) in stopnjo objedenosti (O) po skupinah drevesnih vrst (DV) Figure 2: Connection between the overgrowth index (IP) and the degree of grazing (O) by tree species groups (DV) GozdVestn 83 (2025) 5-6 129 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju Slika 3: Povezava med indeksom preraščanja (IP) in stopnjo objedenosti mladja (O) po skupinah gozdnogo- spodarskih enot (GGE) Figure 3: Connection between the overgrowth index (IP) and the degree of grazing (O) by forest management unit groups (GGE) Podobno negativno povezanost (slika 3) med 4.3 Vpliv objedanja na gostoto gozdnega uspešnostjo višinskega preraščanja in objedenostjo mladja in analiza povprečnih smo ugotovili tudi za skupine GGE (enostranski vrednosti Spearmanov koeficient korelacije rangov R = 4.3 Impact of grazing on the number of – 1,000; p = < 0,05; ker je enot zelo malo, je ta forest young trees and analysis of average analiza nekoliko manj smiselna). Višinsko bolje values prerašča gozdno mladje v tistih GGE, kjer je Multivariatni model števila mladja (preglednica manjša objedenost oziroma objedenost vpliva 4) je pojasnil 59,0 % skupne variabilnosti. Učinek na višinsko preraščanje mladja v GGE. Gozdno kovariate objedenost mladja (O) je v modelu mladje najuspešneje višinsko prerašča v alpskih relativno velik (12,4 %) in je statistično značilen. GGE, predalpskih GGE in visokokraških GGE Negativna linearna povezanost stopnje objedanja s podobnim IP in različno stopnjo objedenosti. in števila mladja je sicer šibka, vendar statistično Od omenjenih treh GGE se lepo ločijo subme- značilna v vseh petih višinskih razredih. Koeficienti diteranske in preostale GGE, kjer je podoben IP korelacije so naslednji: R1 = – 0,139***, R2 = – 0,115***, in tudi podobno objedanje. Vsekakor je višinsko R preraščanje mladja v skupinah GGE dosti bolj 3 = – 0,131***, R4 = – 0,133***, R5 = – 0,109***. Zna- čilen vpliv kovariate nakazuje, da se število mladja homogeno kakor po skupinah DV. Povezava med manjša s povečevanjem stopnje objedenosti. produktivnostjo rastišča (RK) in indeksom prera- Povprečno število mladja (preglednica 3, slika ščanja (R = 0,670) obstaja, vendar je povezanost 1) se med tremi popisi (LETO) značilno razlikuje, statistično neznačilna (p = 0,216). učinek faktorja je v modelu največji (37,6 %). V skupnem, ne glede na višinski razred, med prvim in drugim popisom ni razlik, v tretjem pa se povprečno število mladja zmanjša z indeksom 82 %. Povprečno število mladja med tremi popisi se značilno razlikuje tudi znotraj vsakega posa- 130 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju Preglednica 4: Multivariatna analiza števila gozdnega mladja Table 4: Multivariate analysis of the number of forest young trees Učinek Wilks Λ F p SS SS (%) O (objedenost) 0,658 152,018 <0,001 397,785 12,4 LETO (leto popisa) 0,375 114,693 <0,001 1.206,404 37,6 DV (skupina DV) 0,644 22,628 <0,001 212,751 6,6 GGE (skupina GGE) 0,971 2,186 <0,001 9,915 0,3 LETO * DV 0,959 1,023 0,426 8,251 0,3 LETO * GGE 0,970 1,115 0,286 4,618 0,1 DV * GGE 0,891 1,550 <0,001 32,775 1,0 LETO * DV * GGE 0,892 0,788 0,990 19,190 0,6 Nepojasnjena napaka 1.316,995 41,0 Skupaj 3.208,683 100,0 meznega višinskega razreda (p < 0,001). V prvem 5 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI in drugem višinskem razredu se število mladja 5 DISCUSSION AND CONCLUSIONS zmanjša, v tretjem, četrtem in petem višinskem razredu pa se po treh popisih število mladja veča. 5.1 Razprava o metodologiji Povprečno število mladja (preglednica 3) 5.1 Discussion on methodology se značilno razlikuje po skupinah drevesnih V nalogi predstavljena metodologija sledi metodo- vrst (DV), učinek tega faktorja je tretji največji logiji ZGS z razliko, da so vhodni podatki obdelani v modelu (6,6 %). Povprečno je največ mladja na drugačen način prek testov frekvenčnih poraz- bukve, sledijo hrasti, trdi in plemeniti listavci delitev mladja, katerih ugotovitve smo dodatno s podobnim povprečjem, sledijo smreka in mehki potrdili z multivariatno analizo srednjih vrednosti listavci s podobnim manjšim povprečjem, najmanj števila mladja. Za našo analizo višinskega prera- je jelke. Povprečno število mladja po skupinah DV ščanja in vpliva objedenosti je bilo pomembno, se značilno razlikuje tudi znotraj posameznega da smo tri popise v različnih obdobjih opravili višinskega razreda (p < 0,001). na istih raziskovalnih ploskvah. V ta namen smo Povprečno število mladja (preglednica 3) se morali povečati vzorec raziskovalnih ploskev značilno razlikuje po skupinah gozdnogospo- predvsem v zadnjem, tretjem popisu. V analizah darskih enot (GGE), učinek faktorja je med tremi objedanja gozdnega mladja, ki jih izvaja ZGS, je faktorji v modelu najnižji (0,3 %). Povprečno je poudarek predvsem v analizi stopnje objedenosti največ mladja v submediteranskih GGE, sledijo mladja in spremembah drevesne sestave mladja. alpske, predalpske, preostale in visokokraške GGE Preraščanje mladja po višinskih razredih v obdobju s podobnim povprečjem. Povprečno število mladja več popisov je v teh analizah le delno prikazano po skupinah GGE se značilno razlikuje tudi zno- na manjšem vzorcu, ki pa v povprečju velja za traj posameznega višinskega razreda (p < 0,05). celotno Slovenijo (Černe in Stergar, 2024). Analizo Značilna interakcija prisotnosti mladja med višinskega preraščanje mladja v dveh popisih v skupinami GGE in skupinami DV (učinek letih 2010 in 2014 je naredil Veselič (2017), ki v modelu 1,0 %) izhaja iz dejstva, da je večina je preraščanje prikazal prek dveh kazalcev: (1) hrastovega mladja v submediteranskih GGE, deležem mladja v drugem višinskem razredu večina smreke pa je v alpskih in predalpskih GGE, v popisu leta 2014 glede na prvi višinski razred dočim so preostale drevesne vrste enakomerneje v popisu leta 2010 in (2) razliki med številom porazdeljene po skupinah GGE. mladja v dveh popisih v tretjem in četrtem GozdVestn 83 (2025) 5-6 131 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju višinskem razredu. Tudi v naši nalogi je indeks tudi samo število mladja. V Snežniško–Javorni- preraščanja (IP) izpeljan iz podobnega razmišljanja škem masivu so ugotovili nasprotno, in sicer, da o preraščanju mladja. Zaradi same metodologije se z večjo stopnjo poškodb veča gostota mladja popisa ZGS, kjer se vzorec popisnih ploskev med vseh drevesnih vrst; kot razlog navajajo, da divjad popisi delno ali v celoti spremeni, je težje narediti bolj objeda mladje tam, kjer ga je več. Objedenost analizo višinskega preraščanja mladja v daljšem mladja ne vpliva na samo število, odločilno pa časovnem obdobju. Za potrebe nadaljnjih analiz vpliva na nadaljnji razvoj mladja (Gašperšič, 1974). preraščenosti predlagamo, da bi metodologijo ZGS (3) Zastrtost z drevesnimi krošnjami vpliva na v ta namen dopolnili z vzorcem tipičnih ploskev, deleže drevesnih vrst in na višino mladja (Robič na katerih bi popis objedenosti ponavljali v več in Bončina, 1990). Na pojavljanje in objedenost zaporednih popisih. V nasprotju z metodologijo drevesnih vrst pomembno vpliva tudi zgradba ZGS smo spremenljivko objedanje proučevali sestoja (Stergar, 2005). V naši raziskavi nismo kot povprečno objedenost v prvih štirih višinskih posebej proučevali vpliva povečevanja zastrtosti razredih (v petem višinskem razredu objedenosti nadraslega drevja, vendar ga velja omeniti, saj se ne ugotavljamo). S takšnim pristopom smo bolj je v osmih letih verjetno spremenil sklep krošenj ugotavljali prisotnost rastlinojede divjadi na nad popisnimi ploskvami. posamezni poskusni ploskvi in se nismo spuščali Preraščanje mladja, ne glede na DV in GGE, v podrobnosti objedenosti po višinskih razredih, znotraj posameznih višinskih razredov se po katero sicer podrobno prikazuje analiza ZGS. treh popisih razlikuje od skupne prej omenjene zakonitosti. V obdobju treh popisov se zmanjša 5.2 Razprava o višinskem preraščanju število mladja v prvem in drugem višinskem skupnega števila gozdnega mladja razredu. Za prva dva višinska razreda so vzroki 5.2 Discussion on the height growth of the za zmanjšanje številčnosti podobni, kakor so total number of young forest trees opisani prej. V tretjem, četrtem in petem višin- Na splošno, ne glede na DV in GGE in za vse višin- skem razredu pa se dejansko poveča številčnost ske razrede skupaj velja, da se je v tretjem popisu oz. višinsko preraščanje mladja med tremi popisi. zmanjšalo skupno število preštetega mladja. Vzroki V teh treh višinskih razredih se poveča število za manjšo številčnost so vsaj trije. (1) Mladje mladja v obdobju treh popisov ne glede na to, da prehaja iz nižjih višinskih razredov v višje, kjer se objedanje vpliva na skupno število mladja. Na tem številčnost zmanjšuje zaradi rasti in konkurenčno- mestu velja omeniti, da objedanje mladja v nižjem sti med osebki. To splošno zakonitost ugotavljajo višinskem razredu lahko tudi drugače vpliva na tudi številni avtorji v analizah objedenosti (npr. številčnost mladja. Za gozdove zahodnega viso- Koren; 1997; Stergar, 2005; Veselič, 2014; Černe kega krasa npr. niso ugotovili vpliva objedanja in Stergar, 2024). (2) Vpliv povečanega objedanja (ograjene–neograjene ploskve) na pomladitveni na zmanjševanje števila mladja smo dokazali potencial gozdov, vendar ob takratni manjši popu- z značilno negativno povezanostjo med obema laciji jelenjadi. V pritalnem višinskem razredu spremenljivkama. Tudi iz preglednice 3 je razvidna mladja se je celo nakazovalo, da je v ograjenih podobna negativna povezava, ki velja za skupno ploskvah manj mladja (Koren, 1997). Razlog je število mladja in skupno objedenost v treh različ- v tem, da divjad s stalnim odvzemanjem fitomase nih popisih. Negativno povezanost med številom v zeliščnem sloju ohranja razmere, ki so ugodne mladja in stopnjo objedenosti so ugotovili tudi za pomlajevanje lesnatih rastlin, preprečuje pa na Trnovski planoti (Koren, 1997) in Kočevskem preraščanje mladja v višino (Bončina, 1996). (Bončina, 1996). Vpliv objedanja na višinsko Podobne so tudi ugotovitve v višinskem razredu preraščanje mladja med leti smo ugotavljali prek manj kot 20 cm s Kočevskega, kot neposredni indeksa preraščanja. S povečevanjem objedanja razlog pa navajajo selektivno objedenost (Jarni in zaradi rastlinojede divjadi je višinsko preraščanje sod., 2004). Tudi kratka analiza izločitve vpliva gozdnega mladja manj uspešno, zmanjšuje pa se objedanja prek prilagojenih sredin številčnosti 132 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju v naši multivariatni analizi, ki je v rezultatih sicer prevzemanje vloge terminalnega poganjka nima ne omenjamo, nakazuje na podoben morebitni vidnejše vloge, če je le-ta stalno obžrt. vpliv objedanja na številčnost mladja. Dejanski Struktura gozdnega mladja po drevesnih vrstah vpliv objedanja na pomlajevanje, število mladja in v treh popisih v letih 2016 do 2024 je odraz stanja na višinsko preraščanje pa bomo verjetno še vedno prisotnosti različnih vrst mladja glede na aktualno lahko zanesljiveje ugotavljali le s primerjavami številčnost rastlinojede divjadi v GGO. V obeh gozdnega mladja na neograjenih in ograjenih LUO je velika številčnost predvsem jelenjadi ki površinah (Perko, 1977; Veselič, 1981; Robič in se še vedno povečuje6 (Dvoletni načrt XI. Trigla- Bončina, 1990; Koren, 1997; Jarni in sod., 2004; vskega …, 2025; Dvoletni načrt XII. Zahodno Veselič, 2017). visoko kraškega …, 2025). Ob izločenem vplivu divjadi bi pričakovali drugačno vrstno sestavo in 5.3 Razprava o višinskem preraščanju in drugačno gostoto mladja, kakršna je dandanes in številu gozdnega mladja po skupinah je prikazana v preglednici 3. To predvsem velja DV za jelko, ki je v naši nalogi zajeta v tako majhnem 5.3 Discussion on height growth and number številu, da težko zanesljiveje govorimo o kakršnih of forest young trees by DV groups koli zaključkih glede te vrste, razen da je v mladju Kakovostna in količinska razmerja med dreve- dejansko zastopana z izjemno majhnim deležem. snimi vrstami v mladovju niso najzanesljivejše Vse drevesne vrste, razen bukve in smreke, so merilo za napovedovanje uspešnosti obnove objedene več kot 30 % in so »problematične« gozdnih sestojev, so pa vsaj pogoj za njeno ure- glede višinskega preraščanja (indeks IP, slika 2). sničitev (Robič in Bončina, 1990). V obdobju Tako smo nekako potrdili nekdanjo »kritično« naših treh popisov drevesne vrste gozdnega mejo objedenosti, ki je bila postavljena prav pri mladja različno preraščajo v višino. Značilno se 30 % objedenosti (Perko, 1995; Perko in Pogačnik, razlikujejo frekvenčne porazdelitve števila mladja 1996). Raziskava gozdnega mladja pred štiride- in njihove srednje vrednosti ter tudi hektarske setimi leti je na trnovski in črnovrški planoti gostote. Prek indeksa preraščanja smo ugotovili, (planoti sovpadata z našo skupino visokokraških da višinsko najbolje preraščata bukev in smreka, GGE) pokazala, da v mladju zelo prevladuje najslabše pa plemeniti listavci in hrasti. Pri ple- gorski javor (64 %), znaten je bil tudi delež jelke menitih listavcih in hrastih je poleg visoke stopnje (8 %). Objedenost vseh vrst je bila manj kot 30 %, objedanja problematično tudi njuno preraščanje številčnost rastlinojedov, predvsem jelenjadi pa znotraj posameznega popisa v tretji in v višje je bila takrat bistveno manjša, kakor je dandanes višinske razrede, kjer je njuna zastopanost zelo (Papež in Koren, 1984). Problematika zastopanosti majhna. Poleg samega objedanja je za takšno drevesnih vrst in vpliv objedanja sta podrobneje stanje pri teh vrstah gotovo pomembno tudi prikazana v analizah ZGS (Černe in Stergar, 2024). izločanje zaradi njihove manjše konkurenčnosti 5.4 Razprava o višinskem preraščanju in v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami. Še številu gozdnega mladja po skupinah zlasti za plemenite listavce velja, da vlogo obje- GGE denega terminalnega poganjka hitro prevzame stranski poganjek, tako da ne bi smelo nastajati 5.4 Discussion on height growth and number večjih motenj v višinskem preraščanju. Po drugi of forest young trees by GGE groups strani pa so plemeniti listavci dejansko med najbolj Višinska rast in višinski prirastek sta pri dani objedenimi drevesnimi vrstami z visoko stopnjo drevesni vrsti odvisna od (1) rastišča in (2) objedanja več kot 50 %. Slednje pomeni, da tudi gozdnogojitvene obravnave (Kotar, 2005). Čim 6 Za obdobje 2019–2024, ki sovpada z našo analizo, je indeks povečanja odvzema jelenjadi za TRI LUO: I = 215,3, R2 = 0,996; za ZVK LUO: I = 153,9, R2 = 0,9426. GozdVestn 83 (2025) 5-6 133 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju produktivnejše je rastišče, tem večji je višinski 4. Povezanost boljšega višinskega preraščanja se prirastek. Tudi številčnost in gostota mladja sta nakazuje na produktivnejših rastiščih. odvisni od rastišča in globine tal (Perko, 1977). 5. Rastlinojeda divjad z objedanjem gozdnega V naši nalogi nismo podrobneje posebej obrav- mladja vpliva na njegovo gostoto, ki se zmanj- navali vpliva samega rastišča, delno pa je rastišče šuje s povečevanjem stopnje objedanja. povezano s skupinami GGE. Nakazuje se pozitivna povezanost produkcijske sposobnosti rastišča prek 6 POVZETEK rastiščnega koeficienta in indeksa preraščanja, 6 SUMMARY kar pomeni, da mladje bolje višinsko prerašča Na Tolminskem gozdnogospodarskem območju na rastiščih večje produktivnosti, vendar stati- (GGO) smo proučevali višinsko preraščanje goz- stično tega nismo potrdili. Višinsko preraščanje dnega mladja v petih višinskih razredih. Tri popise je najslabše na rastiščih manjše produktivnosti gozdnega mladja smo primerjali po metodologiji v submediteranskih GGE (RK = 4,9), najboljše Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) na 3 x 114 pa je višinsko preraščanje v visokokraških GGE popisnih ploskvah, primerjali smo preraščanje v z rastišči največje produkcijske sposobnosti (RK = petih skupinah gozdnogospodarskih enot (GGE, 8,9). Za samo gozdnogojitveno obravnavo lahko skupaj 20) in v sedmih skupinah drevesnih vrst rečemo, da je naša analiza homogena, saj izhaja (DV, skupaj 39). Kot kazalnik uspešnosti prerašča- iz samega načina izbire raziskovalnih ploskev, ki nja mladja smo uporabili indeks preraščanja (IP), jih po novi metodologiji popisa gozdnega mladja ki je sestavljen iz dveh delov, in sicer (1) uspešnosti izločamo le v nekaterih razvojnih fazah gozdov.7 preraščanja skupnega števila mladja v vseh treh Starejše metodologije analiz objedenosti gozdnega popisih iz nižjega v višje višinske razrede (iz prvega mladja v Tolminskem GGO so temeljile na sis- v tretji do peti razred) in (2) uspešnosti preraščanja tematičnemu vzorčenju raziskovalnih ploskev, števila mladja znotraj višinskega razreda (tretji do ki so bile tudi v npr. varovalnih gozdovih, kjer peti razred) med prvim in tretjim popisom. Večji objedanje ne pomeni tudi škode. Tudi v debelja- IP pomeni boljše in uspešnejše višinsko prerašča- kih, ki imajo pogosto bogato pritalno rast, ki jo nje gozdnega mladja. Kot kazalnik objedanja smo v velikem deležu sestavlja tudi pomladek dreve- uporabili delež povprečne objedenosti v prvih snih vrst, tudi popolna objedenost ni nikakršna štirih višinskih razredih. škoda (Kotar, 2005). Frekvenčne porazdelitve števila gozdnega 5.5 Zaključki mladja se po treh popisih in petih višinskih razre- 5.5 Conclusions dih medsebojno značilno razlikujejo z majhno stopnjo tveganja (p = < 0,001). To velja tako 1. V obdobju treh popisov gozdno mladje, čeprav v skupnem kot ločeno po skupinah DV in skupinah se skupna gostota mladja zmanjšuje, prerašča GGE. V skupnem za vse tri popise velja zakonitost, v višje višinske razrede, in to ne glede na znatno da se po višinskih razredih manjša število mladja, objedanje mladja zaradi rastlinojede divjadi. znotraj višinskih razredov pa v obdobju treh popi- 2. Višinsko bolje preraščajo tiste drevesne vrste, sov opazimo različne trende številčnosti mladja. ki so manj objedene (smreka in bukev), izjema Znotraj prvega in drugega višinskega razreda se so mehki listavci z visoko stopnjo objedenosti po treh popisih zmanjša število mladja. V tretjem, in dobrim višinskim preraščanjem. četrtem in petem višinskem razredu pa se po treh 3. Prostorsko, po skupinah GGE, so razlike popisih veča število mladja. Opisana zakonitost v višinskem preraščanju manj izrazite. velja tudi za vse skupine GGE in za bukev, smreko, 7 Sestoji v obnovi (šifra 4), debeljaki (šifra 3), ki imajo smernice za obnovo, prebiralni sestoji (šifra 11), drugi raznomerni sestoji (šifri 6 in 7). 134 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju trde ter tudi mehke listavce. Za plemenite listavce listavci s podobnim manjšim povprečjem, najmanj in hraste velja, da je mladje prisotno le v prvem je jelke. Povprečno število mladja po skupinah in drugem višinskem razredu, v višjih razredih DV se značilno razlikuje tudi znotraj posame- se komajda pojavlja. Število mladja jelke se sicer znega višinskega razreda (p < 0,001). Povprečno pojavlja v vseh višinskih razredih, vendar je jelka število mladja se značilno razlikuje po skupinah prisotna v zelo majhnem vzorcu, iz katerega težje gozdnogospodarskih enot (GGE). Povprečno je sklepamo o zakonitosti preraščanja. največ mladja v submediteranskih GGE, sledijo Za skupine DV smo ugotovili negativno pove- alpske, predalpske, preostale in visokokraške GGE zanost med uspešnostjo višinskega preraščanja s podobnim povprečjem. Povprečno število mladja (IP) in objedenostjo (R = – 0,750; p = < 0,05). po skupinah GGE se značilno razlikuje tudi zno- Najuspešneje višinsko preraščata bukev in smreka, traj posameznega višinskega razreda (p < 0,05). ki sta tudi najmanj objedena in kot skupina In the Tolmin Forest Management Area (GGO), odstopata od preostalih skupin DV. Najslabše we studied the vertical growth of young forest višinsko preraščajo plemeniti listavci in hrasti, trees in five height classes. We compared three ki so tudi najbolj objedeni. Podobno smo ugo- forest stand inventories according to the metho- tovili negativno povezanost med uspešnostjo dology of the Slovenian Forest Service (ZGS) on preraščanja (IP) in objedenostjo (R = – 1,000; 3 x 114 inventory plots, comparing growth in p = < 0,05) tudi za skupine GGE. Gozdno mladje five groups of forest management units (GGE, najuspešneje višinsko prerašča v alpskih GGE, a total of 20) and in seven groups of tree species predalpskih GGE in visokokraških GGE. Od teh (DV, a total of 39). As an indicator of the success GGE se lepo ločijo submediteranske in preostale of young trees growth, we used the growth index GGE, ki imajo podoben IP in jih divjad podobno (IP), which consists of two parts, namely (1) the objeda. Višinsko preraščanje mladja je v skupinah success of growth of the total number of young GGE dosti bolj homogeno kakor po skupinah DV. trees in all three inventories from the lower to the Nakazana je pozitivna povezanost med višinskim higher height classes (from the first to the third preraščanjem (IP) in proizvodno zmogljivo- to the fifth class) and (2) the success of growth stjo rastišča (RK), ki pa statistično ni potrjena of the number of young trees within the height (R = 0,670; p = 0,216). class (third to fifth class) between the first and Ugotovili smo negativno linearno povezanost third inventories. A higher IP means better, more stopnje objedanja (O) in števila mladja v vseh petih successful vertical growth of young forest trees. As višinskih razredih (R1 = - 0,104***, R2 = - 0,087***, an indicator of grazing, we used the proportion of R3 = - 0,110***, R4 = - 0,117***, R5 = - 0,097***). Število average grazing in the first four altitude classes. mladja se manjša s povečevanjem objedenosti. The frequency distributions of the number of Povprečno število mladja se med tremi popisi forest young trees differ significantly from each značilno razlikuje (p < 0,001). V skupnem, ne other with a small level of risk (p = < 0.001) after glede na višinski razred, med prvim in drugim three inventories and five altitude classes. This popisom ni razlik, v tretjem popisu pa se število applies both in total and separately for DV groups mladja povprečno zmanjša. Med tremi popisi and GGE groups. In total, the law applies to all mladja se povprečno število značilno razlikuje three inventories that the number of young trees tudi znotraj posameznega višinskega razreda decreases according to altitude classes, but within (p < 0,001). V prvem in drugem višinskem razredu altitude classes we observe different trends in the se število mladja zmanjša, v tretjem, četrtem in abundance of young trees. Within the first and petem višinskem razredu pa se poveča. Povprečno second altitude classes, the number of young trees število mladja se značilno razlikuje glede na sku- decreases after three inventories. In the third, pino drevesnih vrst. Povprečno je največ mladja fourth and fifth altitude classes, the number of bukve, sledijo hrasti, trdi in plemeniti listavci saplings increases after three inventories. The s podobnim povprečjem, sledijo smreka in mehki law described also applies to all GGE groups, and GozdVestn 83 (2025) 5-6 135 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju to beech, spruce, hard and soft deciduous trees. young trees differs significantly depending on the For noble deciduous trees and oaks, saplings group of tree species. On average, the youngest are present only in the first and second altitude beech trees are found, followed by oaks, hardwoods classes, and in higher classes they hardly occur. and noble deciduous trees with a similar average, The number of young fir trees occurs in all height followed by spruce and soft deciduous trees with classes, but the fir is present in a ridiculously small a similar lower average, and the least young fir sample, which makes it more difficult to draw trees. The average number of young trees by DV conclusions about the patterns of overgrowth. groups also differs significantly within individual For the DV groups, we found a negative cor- elevation classes (p < 0.001). The average number relation between the success of overgrowth (IP) of young trees differs significantly depending on and grazing (R = - 0.750; p = < 0.05). The most the GGE group. On average, the youngest trees are successful overgrowth in height is achieved by found in sub-Mediterranean GGEs, followed by beech and spruce, which are also the least grazed alpine, pre-alpine, other and high-karst GGEs with and as a group differ from the other DVs. The a similar average. The average number of young worst overgrowth in height is achieved by noble trees by GGE group also differs significantly deciduous trees and oaks, which are also the most within each height class (p < 0.05). grazed. We found a similar negative correlation between the success of overgrowth (IP) and gra- 7 ZAHVALA zing (R = - 1.000; p = < 0.05) also for the GGE 7 ACKNOWLEDGEMENT groups. Forest young trees are most successful in height growth in the Alps, the pre-Alps and the Avtorja se zahvaljujeva kolegom gozdarskim high karst. Sub-Mediterranean and other GGEs, inženirjem na ZGS OE Tolmin: Florijanu Lebanu, which have a similar IP and grazing, clearly stand mag. Janezu Pagonu in Zoranu Zavrtaniku za out from these GGEs. The height overgrowth pomoč pri pripravi prispevka. of saplings is much more homogeneous in the GGE groups than in the DV groups. A positive 8 VIRI correlation between height overgrowth (IP) and 8 REFERENCES growth coefficient (RK) is indicated but is not Bončina A., 1996. Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek statistically confirmed (R = 0.670; p = 0.216). gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled–Žiben. We found a negative linear correlation between Gozdarski vestnik, 54, 1: str.: 57–65. the level of grazing (O) and the number of young Černe B., Stergar M. 2024. Analiza objedenosti gozdnega trees in all five height classes (R1 = - 0.104***, mladja v obdobju 2010–2024. Zavod za gozdove R2 = - 0.087***, R3 = - 0.110***, R4 = - 0.117***, Slovenije. Ljubljana: 100 str. Diaci J. 2021. Gozdna ekologija in nega. Univerzitetni R5 = - 0.097***). The number of young trees učbenik. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, decreases with increasing grazing. The average Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. number of young trees differs significantly bet- Ljubljana: 433 str. ween the three inventories (p < 0.001). Overall, Dvoletni načrt XI. Triglavskega lovsko upravljavskega regardless of the height class, there are no diffe- območja za leti 2025 in 2026. 2025. Tolmin, Zavod za rences between the first and second inventories, gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin: 100 str. but in the third inventory the average number Dvoletni načrt XII. Zahodno visoko kraškega lovsko of young trees decreases. The average number upravljavskega območja za leti 2025 in 2026. 2025. of young trees between the three inventories Tolmin, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota also differs significantly within each height class Tolmin: 104 str. Gašperšič F. 1974. Zakonitosti naravnega pomlajevanja (p < 0.001). In the first and second height classes, jelovo–bukovih gozdov na visokem krasu Snežniško– the number of young trees decreases, while in the Javorniškega masiva. Biotehniška fakulteta Univerze v third, fourth and fifth height classes the number Ljubljani in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. of young trees increases. The average number of Ljubljana: 133 str. 136 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Koren I., Razpet P.: Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območju Jarni K., Robič D., Bončina A. 2004. Analysis of the Perko F. 1977. Vplivi divjadi na naravno obnovo jelovih influence of ungulates on the regeneration of dinaric in bukovih gozdov na visokem Krasu. Gozdarski fir–beech forests in the research site Trnovec in vestnik, 35, 5: str.: 191–204. the Kočevje Forest management region. Zbornik Perko F. 1995. Gojenje gozdov: ekologija, nega in gozdarstva in lesarstva, 74. Ljubljana: str.: 141–164. varovanje. Kmečki glas. Ljubljana: 226 str. Koren I. 1997. Vpliv rastlinojede divjadi na pomladitveni Perko F., Pogačnik J. 1996. Kaj ogroža Slovenske gozdove. potencial gozdov zahodnega visokega krasa. Gozdarski Zveza gozdarskih društev Slovenije. Ljubljana: 183 str. vestnik, 55, 2: str. 97–108. Robič D., Bončina A. 1990. Sestava in struktura naravnega Kotar M. 2005. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških mladovja bukve in jelke v dinarskem jelovem bukovju in fizioloških osnovah. Zveza gozdarskih društev ob izključitvi vpliva rastlinojede parkljaste divjadi. Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana: Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36. Ljubljana: str.: 500 str. 69–78. Leibundgut H. 1996. Nega gozda. Prevod s komentarjem Simonič A. 1982. Kontrolna metoda v gospodarjenju z M. Kotar. Biotehniška fakulteta, Oddelek za divjadjo. V: Zbornik Gozd divjad. Acceto M. (ur.). gozdarstvo. Ljubljana: 191 str. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 161–213. Lovsko upravljavski načrt XI. Triglavskega lovsko Stergar M. 2005. Objedenost mladja drevesnih vrst upravljavskega območja (2021–2030). 2023. Tolmin, v odvisnosti od zgradbe sestoja. Diplomsko delo, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin: Univerzitetni študij (Univerza v Ljubljani, Biotehniška 184 str. fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne Lovsko upravljavski načrt XII. Zahodno visoko kraškega vire). Ljubljana, samozaložba: 70 str. lovsko upravljavskega območja (2021–2030). 2023. Veselič Ž. 1981. Vpliv divjadi na obnovo jelovo–bukovih Tolmin, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota gozdov v Postojnskem Gozdno gospodarskem Tolmin: 184 str. območju. Gozdarski vestnik, 39, 10: str. 435–450. Papež J., Koren I. 1984. Razlike v pomladitvenem Veselič Ž. 2017. Nezadovoljivo pomlajevanje zaradi potencialu med Trnovsko in Črnovrško planoto preveč številne rastlinojede divjadi je največja grožnja in vpliv objedanja divjadi. Gozdarski vestnik, 42, ohranjenosti slovenskih gozdov. Gozdarski vestnik, 1: str. 9–18. 75, 9: str. 383–397. GozdVestn 83 (2025) 5-6 137 Izvirni znanstveni članek Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? Transmission lines - unused potential in forest space? Klementina ŠINK1, Anamarija JERE2, Ignac SKALA3, Gašper LEVER4 Izvleček: V Sloveniji z visokonapetostnim omrežjem upravlja in ga vzdržuje družba ELES, d. o. o., ob čemer skrbi tudi za načrtovanje in vzdrževanje vegetacije pod njim. Ena glavnih nalog nemotene uporabe omrežja je, da vegetacija ne preseže vertikalnega varnostnega odmika od voda, ki znaša 5 m. Ker Slovenijo prekriva 58 % gozdov, smo raziskali, kolikšen del visokonapetostnih daljnovodov poteka skozi gozdni prostor. Ugotovili smo, da se upravljanje z vegetacijo pod visokonapetostnimi daljnovodi specifično ne razlikuje od upravljanja z vegetacijo v tujini. Ob upoštevanju zakonsko določenega varovalnega pasu v gozdnem prostoru leži 3.903,0 ha površin, namenjenih visokonapetostnemu omrežju. Te površine v večini sestavljajo zaplate (sklenjene površine), manjše od hektarja, vendar določene zaplate presegajo površine 20 ha. Nakloni zaplat so v povprečju 35,4 %, zaplate pa so relativno blizu slovenskega prometnega omrežja, saj jih je 94,7 % od prometnice oddaljenih manj kot 200 m. Gozdne površine pod visokonapetostnim omrežjem nakazujejo potencial, saj smo ugotovili, da je produktivnost rastišč, ki se pojavljajo v njih, relativno velika in blizu slovenskega povprečja. . Ključne besede: lesna biomasa, upravljanje daljnovodnih presek, analiza GIS, gozdni prostor, raba daljnovodnih presek, rastiščni potencial daljnovodnih presek Abstract: The high-voltage network in Slovenia is managed and maintained by ELES, d.o.o., which also manages the planning and maintenance of the vegetation underneath it. One of the main tasks for the smooth use of the network is to ensure that the vegetation does not exceed the vertical safety clearance of 5 m from the lines. As Slovenia is 58% forested, we investigated how much of the high-voltage transmission lines pass through forested areas. We found that vegetation management under high voltage power lines is not specifically different from vegetation management abroad. Taking into account the legal buffer zone, there are 3,903.0 ha of land dedicated to the high voltage network in the forest area. Most of these areas consist of patches (closed areas) of less than 1 ha, but certain patches exceed 20 ha. Patches have an average gradient of 35.4% and are relatively close to the national transport network, with 94.7% of them being less than 200 m from a thoroughfare. The forest areas under the high voltage network indicate potential, as we found that the productivity of the stands occurring in them is relatively high and close to the national average. Key words: wood biomass, transmission line corridor management, GIS analysis, forest space, transmission line corridor use, transmission line corridor vegetation potential 1 UVOD šati vplive vegetacije na delovanje daljnovodov 1 INTRODUCTION (Zupančič, 2024). Elektroenergetsko prenosno omrežje, s katerim Elektroenergetsko prenosno omrežje je siste- v Sloveniji upravlja in ga vzdržuje ELES, d. o. o., matično kategorizirano po napetostnih nivojih, se v Sloveniji razteza na skupni dolžini 2.863 km pri čemer so glavni: nivo 400 kV, 220 kV in 110 (ELES, 2016). Podjetje ELES, d. o. o. upravlja tudi kV. Večino celotne dolžine omrežja, 1.866 km, z vegetacijo pod visokonapetostnimi daljnovodi, predstavlja napetostni nivo 110 kV. Napetostni pri čemer uporablja kombinacijo tradicionalnih in nivo 440 kV predstavlja 669 km, medtem ko sodobnih metod. Njihov glavni cilj je zagotovitev napetostni nivo 220 kV predstavlja 328 km dolžine varnosti elektroenergetskega omrežja in zmanj- prenosnega omrežja (ELES, 2016). 1 dipl. inž. gozd. (UN) K. Š., Na Vidmu 14, SI-4201 Zgornja Besnica, Slovenija. klementina.sink@gmail.com 2 dipl. inž. gozd. A. J., Novo naselje 5b, SI-1261 Ljubljana Dobrunje, Slovenija. anamarija.jere@gmail.com 3 dipl. inž. gozd. (UN) I. S., Krvavčji Vrh 3, SI-8333 Semič, Slovenija. naceskala@gmail.com 4 dipl. inž. gozd. (UN) G. L., Regentova 10, SI-6280 Ankaran, Slovenija. gasper.lever@gmail.com 138 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? Poleg nazivne moči daljnovoda je ena izmed 15 %) večinoma poteka intenzivno gospodarje- pomembnejših lastnosti napetostne kategoriza- nje s popolno mehanizacijo od sajenja do žetve cije širina varovalnega pasu elektroenergetskega s prilagojenimi kombajni (Caslin in sod., 2023). omrežja, ki poteka na vsako stran od osi. Energetski Produkcija lesne biomase je zelo raznolika in zakon (Energetski zakon, 2024) določa, da mora biti odvisna od sistema, uporabljenih vrst, podnebnih širina varovalnega pasu stran od osi za nadzemni razmer. Na Madžarskem v grmovnih nasadih vod nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m, za robinije (Robinia pseudoaccacia) navajajo različne nadzemni vod nazivne napetosti 110 kV pa 15 m. vrednosti letnega volumenskega prirastka, pri Tako se pri nazivni napetosti 400 kV in 220 kV za čemer prirastek pri višinah, nižjih od pet metrov prenosno omrežje porabi 80 m2 na tekoči meter, pri in starosti od 3 do 4 leta znaša od 2,4 do 7,8 nazivni napetosti 110 kV pa 30 m2 na tekoči meter suhih t/ha, leto (Rédei in sod., 2011). V vrbovih površin. Poleg omenjenega varovalnega pasu, ki ga hitrorastočih panjevskih nasadih znaša produkcija merimo na tleh, je pomemben tudi varovalni pas v dveh do treh letnih ciklih od 10 do 12 suhih ton/ okoli kablov. Tega zakon ne navaja, zato iz njega ha. Pri tem je treba poudariti, da takšni nasadi že ni mogoče razbrati, kako visoko vegetacijo lahko pri starosti dveh let presegajo višine 8 m (Caslin pričakujemo pod daljnovodom. Slednje je sicer in sod., 2015). Številne Švedske raziskave navajajo odvisno od same višine stebrov in morebitnega zelo različne podatke o gostotah lesne biomase povesa vodnika. Slednji je lahko raznovrsten in na različnih lokacijah pod daljnovodi, pri čemer nanj poleg lastnosti pri projektiranju linije vpli- produkcija biomase pri povprečnih premerih od vajo tudi podnebne spremembe, ki jih je treba 2,3 do 5,8 cm in višino od 3,2 do 6,4 m znaša od pri samem projektiranju tudi upoštevati (Jovičić, 2,6 do 42,5 suhih t/ha. Ob tem glede ekonom- 2023). Strokovnjak za tehnične sisteme družbe skega izplena izpostavljajo predvsem pomemb- ELES Aleš Zupančič navaja, da vegetacija pod nost velikosti delovišč in koncentracije biomase visokonapetostnimi daljnovodi za zagotavljanje (Fernandez-Lacruz in sod., 2013). Slovenski viri dovoljšnega odmika od vodnika načeloma ne (Čebul, 2011 in Mihelčič, 2010) navajajo, da je sme presegati višine pet metrov (Zupančič, 2024). v zunajgozdnih nasadih hitrorastočih vrst zelo Glede na izpostavljene lastnosti visoko- raznolika proizvodnja. V manj ugodnih razmerah napetostnega omrežja lahko sklepamo, da je vrbe in topoli proizvedejo 7 do 9 suhih t/ha/leto, gospodarjenje pod daljnovodi specifične narave. v ugodnih 10 do 15, v optimalnih pa 16 do 25. Pri S hitro primerjavo sistemov gospodarjenja, ki robinji vrednosti v povprečju dosegajo okoli 6,5 jih poznamo v gozdarstvu, lahko sklepamo, da suhih t/ha/leto. Za ekonomičnost gospodarjenja je najbolj primerljivo s panjevskimi nasadi pred- s tako vrsto nasadov Čebul (2011) navaja stroške vsem grmovnih vrst, ki ob kulminaciji produkcije sečnje in transporta do največ 20 do 25 €/ha. biomase ne dosegajo višjih višin. V Evropi tra- Ker Slovenijo prekriva 11.767 km2 gozdov, kar dicionalni panjevski sestoji prekrivajo milijone je 58 % celotne površine (Gozd in gozdarstvo, b.l.), hektarjev površin, s čimer omogočajo pridobivanje lahko predpostavljamo, da večji del prenosnega večjih količin lesne biomase, ki pogosto presega omrežja poteka v gozdnem prostoru. Kolikšna 200  m3/ha (Spinelli in sod., 2014). Gospodar- površina prenosnega omrežja poteka skozi gozdni jenje znotraj sistemov je raznovrstno in temelji prostor, doslej še ni bilo raziskano. Posledično na spektru različnih tehnologij, med katerimi še je bil namen našega dela ugotoviti, kolikšen del vedno prevladuje ročno-strojna sečnja. Prostora visokonapetostnih daljnovodov poteka skozi za razvoj je tehnološko gledano še veliko, saj poleg gozdni prostor, kakšno površino zavzemajo ter ročno-strojne sečnje prevladujejo relativno poceni kako poteka upravljanje z gozdnim prostorom in vsestranski stroji, kot so ekskavatorji, kmetijski pod visokonapetostnim prenosnim omrežjem. traktorji in lahki zgibni polprikoličarji (Spinelli in Ocenili smo rastiščni potencial gozdnih površin sod., 2016). V sistemih hitrorastočih grmovnih pod visokonapetostnim omrežjem in možnosti panjevskih nasadov na manjših naklonih (do gospodarjenja. GozdVestn 83 (2025) 5-6 139 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? 2 METODE DELA Analizo oddaljenosti zaplat od cest smo izvedli 2 WORKING METHODS s pomočjo sloja prometnega omrežja, pridoblje- V Sloveniji smo 28. 11. 2024 za analizo trenutnega nega na Zbirki topografskih podatkov 19. 6. 2024. upravljanja z gozdnim prostorom pod visokonape- Iz sloja smo izločili avtoceste, hitre ceste, daljinske tostnimi daljnovodi izvedli 30-minutni telefonski kolesarske poti, glavne kolesarske poti, javne poti intervju z zaposlenim na tem področju v družbi za kolesarje in planinske poti. Nato smo okoli ELES. V intervjuju smo pozornost namenili preostalih cest z orodjem Buffer izrisali šest buffer sistemu upravljanja, ki vključuje redno sečnjo, con različnih oddaljenosti, in sicer: do vključno določanje varnostnih odmikov, uporabo naprednih <  100  m od cest, 100  <  200  m, 200  <  300  m, tehnologij in komunikacijo z lastniki zemljišč. 300 < 400 m, 400 < 500 m in > 500 m. Za vsako Analizo površin prenosnega omrežja v goz- cono smo nato izračunali, koliko gozdnih površin dnem prostoru smo izvedli v programu ArcGIS vsebuje pod visokonapetostnimi daljnovodi. Pro. Kot osnovo smo uporabili bazo podatkov Podatke za analizo rastiščnega potenciala Elektronskih komunikacij za območje Slovenije, površin in podatke o evidentiranih združbah pridobljeno na Zbirnem katastru gospodarske znotraj sestojev smo pridobili s spletne strani in javne infrastrukture (GJI) 5. 12. 2024. Iz baze Zavoda za gozdove Slovenije. Ker je varovalni smo uporabili sloj 'Elektricna_energija_linije'. Iz pas daljnovodov po večini že izločen in ni kar- tega smo izločili visokonapetostne vode 400 kV, tiran v posamezne gozdne odseke, smo podatke 220 kV in 110 kV. V evidenci je bilo zabeleženih o gozdnem tipu povezali z vektorskim slojem 585,2 km daljnovodov nazivne napetosti 400 kV, odsekov vseh površin. Le-te smo nato izrezali na 302,9 km 220 kV in 1.946,5 km nazivne napetosti linije daljnovodov z varovalnim pasom in tako 110 kV, pri čemer razlike v primerjavi s podatki pridobili podatke o gozdnih tipih, ki se poja- ELES najverjetneje izhajajo iz posodobljenosti vljajo na takih območjih. Nato smo izračunali evidenc. Nato smo linije daljnovodov izrezali na deleže posameznih gozdnih tipov in rastiščne masko gozda, za katero smo uporabili podatke koeficiente, s čimer smo lahko prikazali relativno o rabi tal. Najnovejše podatke o rabi tal smo produktivnost gozdnega rastiščnega tipa. Hkrati 5. 12. 2024 pridobili s spletne strani Ministrstva smo za vsak tip s pomočjo knjige Gozdni rastiščni za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). tipi Slovenije: vegetacijske, sestojne in upravljavske Za analizo daljnovodov v gozdnem prostoru smo značilnosti (Bončina in sod., 2021), v kateri smo iz rabe tal izločili gozdove (šifra 2000). Okoli linij dobili podatke za povprečni prirastek posame- daljnovodov smo izdelali varovalni pas (buffer znega gozdnega tipa, analizirali povprečni letni cono) standardne tlorisne širine, kot predvi- volumenski prirastek gozdnih tipov, ki se pojavijo deva Energetski zakon. Z zbranimi podatki smo pod visokonapetostnim omrežjem. analizirali delež visokonapetostnih daljnovodov S pregledom literature smo analizirali gospo- v gozdnem prostoru in opravili analizo sklenjenih darjenje s površinami pod daljnovodi v tujini. zaplat gozda pod daljnovodi, pri čemer smo povr- šine zaplat kategorizirali v razrede. Vse nadaljnje 3 REZULTATI analize, od analiz dolžin in površin linij v gozdnem 3 RESULTS prostoru naprej, smo izdelali za vse tri kategorije vodov skupaj, saj je dopustna višina vegetacije pod 3.1 Upravljanje z visokonapetostnimi vsemi do pet metrov (Zupančič, 2024). daljnovodi v gozdnem prostoru v Sledila je analiza naklonov, pri čemer smo za Sloveniji izhodišče uporabili DMR z rastrsko celico 1 x 3.1 Management of high-voltage 1 m. V ArcGIS Pro smo z ukazom Slope izraču- transmission lines in forest space in nali naklone za vse linije skupaj ter nato izvedli Slovenia analizo kvartilov naklonov ter analizirali površino Obhodnja površin pod daljnovodi po navadi zaplat po kategoriziranih povprečnih naklonih. poteka dvakrat na leto, pri čemer prioritetne 140 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? posege določajo glede na stanje vegetacije in za katerega veljajo enaka zakonska določila kot varnostne zahteve. Tradicionalno so obhodniki za gozdove (Zakon o gozdovih, 1993). terensko pregledovali celoten daljnovodni kori- Dandanes za sečnjo večinoma najemajo zunanje dor, beležili ugotovitve in na podlagi dobljenih izvajalce. Trenutno pri izvedbi poseka še vedno podatkov pripravljali načrte posekov. V zadnjih prevladuje uporaba klasične sečnje z motorno letih fizične oglede počasi zamenjujejo z uporabo žago. Vedno bolj pa za izvedbo uporabljajo brezpilotnih letal s tehnologijo LiDAR, ki omogoča stroje in na delih, kjer je to mogoče, tudi mulčijo natančno kartiranje vegetacije in tako zmanjševa- (Zupančič, 2024). nje subjektivnosti v samem delu (Zupančič, 2024). V sodelovanju z lastniki zemljišč proučujejo Posek vegetacije pod daljnovodom razvrščajo možnost urejanja koridorjev in spremembo v tri kategorije: nujno (posek v roku enega tedna), namembnosti zemljišč v travnate površine ali potrebno (posek v roku treh mesecev) in načrto- sadovnjake. Dodatno uvajajo pristope za spod- vano (posek v roku enega leta). Varnostni odmiki bujanje biotske raznovrstnosti, vključno z zasa- pod daljnovodi so odvisni od nazivne napetosti ditvijo avtohtonih vrst grmovnic in ustvarjanjem daljnovoda. Pod 400 kV napetostnim daljnovodom koridorjev V-oblik, kjer so bližje vodnikom varnostni odmik od voda znaša pet metrov, pod zasajene vrste, ki počasneje priraščajo v višino in 110 in 220 kV napetostnim daljnovodom pa tri dosegajo nižje višine, proti robu pa vedno višja metre. Pri določanju odmikov upoštevajo razgi- drevesa. Tako usmerjajo vegetacijo v oblike, ki banost terena in vrsto vodnikov, saj le-ti lahko v gozdarstvu ponazarjajo stopničast gozdni rob vplivajo na prilagoditev varnostnih con. Varnostni (Zupančič, 2024). odmik, razgibanost terena, vrsta vodnika in povesi voda vplivajo na višino vegetacije pod daljnovo- dom. Ocenjuje se, da višina vegetacije direktno 3.2 Gospodarjenje ter upravljanje z pod vodom ne sme presegati višine pet metrov. vegetacijo pod visokonapetostnimi Z oddaljevanjem od vodov proti gozdnemu robu daljnovodi v tujini je vegetacija lahko postopno višja, kar oblikuje 3.2 Economy and management of vegetation koridorje V-oblik (Zupančič, 2024). under transmission lines abroad Pri upravljanju s površinami je ključna komuni- Gospodarjenje z vegetacijo pod daljnovodi je kacija z lastniki, saj podjetje nima lastniških pravic ključno za varnost in zanesljivost elektroenerget- nad zemljišči pod daljnovodi, temveč le služnostno skih omrežij, pri čemer države uporabljajo različne pravico za dostop in sečnjo. Pred posekom je pristope, prilagojene njihovim specifičnim potre- treba pridobiti soglasje lastnika, izvesti cenitev, bam in razmeram. V ZDA je sistem integriranega ki jo izvede sodni cenilec, in pripraviti pogodbo gospodarjenja z vegetacijo (IVM) uveljavljen kot o poravnavi. Lastnik lahko posekan les uporabi standard, saj vključuje selektivno odstranjevanje po lastnih željah, lahko pa zahteva tudi njegovo hitro rastočih dreves, uporabo herbicidov in odstranitev, kar ni vključeno v standardne stroške spodbujanje rasti nizkorastoče vegetacije (Askins, poseka in cenitve. Eden pomembnejših deležnikov 2019). IVM zmanjšuje stroške vzdrževanja za pri omenjenem procesu je tudi Zavod za gozdove do 3,9-krat, poleg tega tudi izboljšuje biotsko Slovenije, saj mora pred procesom cenitve obrav- raznovrstnost, saj ustvarja grmičasta območja, navani koridor daljnovoda pregledati tudi revirni ki so odporna proti invaziji dreves, in ponujajo gozdar. Le-ta mora označiti vse drevje, ki presega habitate za opraševalce in druge vrste (Innis, premer 10  cm, in pred začetkom del izdati D 2023). Kanada pri gospodarjenju z vegetacijo odločbo. Šele nato lahko sodni cenilec pregleda sledi standardu FAC-003-4, ki določa minimalne obravnavane površine (Zupančič, 2024). Na tem varnostne razdalje med vodniki in vegetacijo ter mestu je smiselno omeniti, da je glede na Zakon o določa letne preglede celotnega omrežja. Pregledi gozdovih površina pod daljnovodom v gozdnem potekajo najmanj na 12 mesecev, pri čemer kori- prostoru definirana kot drugo gozdno zemljišče, dorje čistijo vsakih 4 do 8 let, odvisno od stopnje GozdVestn 83 (2025) 5-6 141 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? tveganja in hitrosti rasti vegetacije. Upravljavci ličnih tehnologij ključnega pomena za izboljšanje za optimizacijo vzdrževalnih del in spremljanje učinkovitosti vzdrževanja in zmanjšanje stroškov težko dostopnih območij uporabljajo kombinacijo (Matikainen in sod., 2016). Projekti, kot je LIFE mehanskih metod ter naprednih tehnologij, kot Elia-RTE, so z uporabo dronov in podatkov GIS so droni in satelitske slike (NERC, 2016). ustvarili natančne digitalne modele, ki omogočajo Na Švedskem gospodarjenje osredotočajo proaktivno načrtovanje obrezovanja in sajenja na redno čiščenje koridorjev z uporabo lahke nizkorastočih vrst. Takšni pristopi prispevajo mehanizacije, s čimer zmanjšajo vpliv na obču- k varnemu, ekološkemu, trajnostnemu in stro- tljiva okolja. Koridorje pod daljnovodi čistijo škovno optimiziranemu upravljanju elektroener- v ciklih vsakih osem let, vmes pa vsaka štiri leta getskih koridorjev (LIFE Elia-RTE Project, 2019). pregledajo območja in odstranijo vegetacijo, ki se Z uporabo tehnologije LiDAR so v preteklosti preveč približa daljnovodom. Vegetacijo upravljajo začeli tudi v družbi ELES, d. o. o. Na podlagi z odstranjevanjem visokih drevesnih vrst, medtem analiz so v podjetju razvili aplikacijo, ki vsebuje ko nizkorastoče rastline, kot so brini, pustijo, saj več spremenljivk: od osončenosti, padavin, geo- ne ogrožajo infrastrukture in prispevajo k biot- loške sestave tal do samih značilnosti sestoja. ski raznovrstnosti. Poudarjajo tudi sodelovanje Na njihovi podlagi lahko z določenimi algoritmi z lastniki zemljišč, s katerimi usklajujejo dostop izračunavajo napovedi razvoja vegetacije za eno, in način izvajanja del (Svenska kraftnät, 2021). pet ali deset let. S pomočjo aplikacije spremljajo Na Portugalskem gospodarjenje temelji na tudi dosedanje sečnje in tako ugotavljajo lokacije sajenju avtohtonih vrst, kot sta plutovec (Quer- pogostejših sečenj ter analizirajo, zakaj do njih cus suber) in jagodičnica (Arbutus unedo), ki sta prihaja (Zupančič, 2024). odporni proti suši in požarom, hkrati pa imata V sklopu uvajanja tehnologije LiDAR so na 18 gospodarsko vrednost za lokalne skupnosti. Poleg km dolgem koridorju med Novo Gorico in Avčami tega se za zmanjšanje tveganja požarov in nadzor izvedli analizo, kjer so analizirali meritve LiDAR vegetacije v koridorjih pod daljnovodi odločajo iz let 2014 in 2018 ter različne spremenljivke za ekstenzivno pašo živali, na primer avtohtone (drevesna vrsta, padavine, temperatura, pH tal). pasme konj garrano, ki na izbranih območjih na Sistem je sledil metodologiji JDL/DFIG za zdru- dan zaužijejo do 7.000 kg vegetacije (Renewables ževanje podatkov, ki vključuje obdelavo podatkov Grid Initiative, 2010). LiDAR in regresijske modele za napoved rasti Španija uvaja podobne inovativne metode, pri vegetacije glede na ekološke dejavnike. Celoten čemer uvaja pašo ovc v okviru programa Pasto- pristop je vključeval tri glavne nivoje. Na prvem reo enRED. Ovce naravno ohranjajo vegetacijo je bila izvedena identifikacija posameznih dreves na varni višini, medtem ko droni in orodja GIS z določitvijo njihove višine, krošenj in okoljskih pomagajo spremljati stanje vegetacije in optimizi- parametrov. Drugi nivo je uporabil 3D lijakasto rati vzdrževalna dela. Poleg tega Španija uporablja oblikovan volumetrični filter, ki omogoča zaznavo analitične pristope za določanje prioritetnih obmo- vegetacije v varnostnih območjih pod daljnovodi. čij na podlagi tveganj, kar omogoča osredotočenje Filter je bil prilagojen za širino (15 m za 110 kV, 40 na območja z največjo verjetnostjo izpadov (Red m za 400 kV) in višino (5 m varnostnega odmika Eléctrica de España, 2021). pod najnižjim vodnikom). Tretji nivo je uporabljal Napredne tehnologije imajo ključno vlogo regresijske modele za napovedovanje rasti glede pri spremljanju vegetacije. LiDAR omogoča na ekološke značilnosti, kar izboljša natančnost natančno kartiranje višine dreves in analizo tveganj napovedi. Rezultati so pokazali, da je sistem pri z natančnostjo več kot 90 %, medtem ko droni simulaciji rasti dreves dosegel napako RMSE omogočajo hitro spremljanje tudi na težko dosto- približno en meter, pri zaznavi vdora vegetacije pnih območjih. Satelitske slike in toplotno zazna- pa največjo napako 0,37 m. Sistem je zaznal 449 vanje dopolnjujejo informacije o gostoti in zdravju območij tveganja, kjer je vegetacija presegla var- vegetacije. Raziskave kažejo, da je integracija raz- nostne omejitve. Obdelava podatkov za območje 142 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? 24 km2 je trajala deset minut, kar kaže na veliko z vodi nazivne moči 220 kV pa 2.555,4 ha. Vodi časovno učinkovitost (Mongus in sod., 2021). nazivne moči 110 kV zavzemajo 1.382,3 ha goz- Analiza tras visokonapetostnih daljnovodov dnega prostora. Na 106,4 ha površin se posamezni v gozdnem prostoru / Analysis of the transmission vodi med seboj prekrivajo ter in prekrivajo iste line routes in forest space površine. Skupno je 32,8    % površin, ki jih na V slovenskem gozdnem prostoru skupno poteka območju Slovenije zavzemajo visokonapetostni 793,7  km linij visokonapetostnih daljnovodov. daljnovodi z varovalnim pasom, v gozdnem Od tega je 208,5 km daljnovodov nazivne moči prostoru. 400 kV, 102,2 km daljnovodi nazivne moči 220 kV Pri tem je glede na metodo dela treba pouda- in 483,0 km daljnovodi nazivne moči 110 kV (Slika riti, da so izračunane teoretične površine, ki naj 1). Od celotne dolžine prenosnega omrežja tako bi predstavljale prostor pod daljnovodi (dolžina 28,0 % daljnovodov poteka po gozdnem prostoru. daljnovoda, pomnožena z zahtevano tlorisno Od tega je največji delež linije daljnovodov nazivne širino varovalnega pasu brez upoštevanja naklo- moči 400 kV ter 220 kV, kjer v gozdu poteka 35,6 % nov terena). Ker v vseh primerih v naravi temu oz. 33,8 % daljnovodov, linije daljnovodov nazivne ni zadoščeno ali je celo preseženo, so dejanske moči 110 kV pa zavzemajo 24,8 %. površine lahko drugačne. Skupna površina gozdnega prostora pod viso- Povprečna površina zaplate je 0,84  ha. Naj- konapetostnimi daljnovodi ob upoštevanju varo- večja zaplata (neprekinjena/sklenjena površina) valnega pasu znaša 3.903,0 ha. Največ gozdnih gozdnega prostora je velikosti 42,5 ha. Najmanjše površin je pod vodi nazivne moči 400  kV, ki zaplate v gozdnem prostoru pod daljnovodi vseh zavzemajo 1.750,7 ha gozdnega prostora, skupaj nazivnih moči ne dosegajo niti 1,0  m2. Največ Slika 1: Visokonapetostni daljnovodi v gozdnem prostoru Figure 1: High-voltage transmission lines in the forest space GozdVestn 83 (2025) 5-6 143 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? Slika 2: Število zaplat (levo) in skupna površina zaplat po kategorijah v gozdnem prostoru pod visokonapeto- stnim omrežjem Figure 2: Number of patches (left) and total patch area by category in the forest space under the high-voltage network zaplat je velikosti do enega hektara, kar je 81,5 % Največ zaplat, 24,8 %, je na povprečnih naklo- celotnega števila zaplat. Število zaplat se z veča- nih v kategoriji od 30 do 40 %, v 90-ih % pa je njem njihove površine zelo zmanjšuje. Poudariti povprečni naklon znotraj posamezne zaplate je treba, da vsota zaplat s površino, manjšo od manjši od 60 % (Slika 3). enega hektara, zavzema le 16,6 % skupne povr- Površina in delež zaplat se z oddaljevanjem šine zaplat v gozdnem prostoru. Največji delež od prometnega omrežja zmanjšujeta. Kar 74,0 % skupne površine zavzemajo zaplate velikosti od zaplat je od prometnega omrežja oddaljenih manj 1 do 5 ha (38,1 %) in zaplate velikosti od 5 do kot 100 m. Če k temu dodamo še zaplate, ki so 10 ha (23,1 %; Slika 2). oddaljene od 100 don 200 m, lahko ugotovimo, da Povprečni nakloni na trasah daljnovodov v je skupno kar 94,7 % zaplat, ki so od prometnega gozdnem prostoru znašajo 35,3 %. Do 25 % povr- omrežja oddaljene manj kot 200 m (Slika 4). šin je na naklonih, manjših od 17,7 %, polovica površin na manjših od 32,9 %, medtem ko je 75 % na manjših od 51,1 %. Največji naklon v zaplatah pod visokonapetostnim omrežjem znaša 415,1 %, medtem ko najmanjši 0,0 %. Slika 3: Površina zaplat po kategoriziranih povprečnih Slika 4: Površina zaplat glede na oddaljenost od naklonih prometnega omrežja Figure 3: Number of patches (left) and total patch area Figure 4: Patch area in relation to distance from the by category in the under the high-voltage network transport network 144 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? 3.3 Analiza rastišč pod Povprečni rastiščni koeficient gozdnih tipov, visokonapetostnimi daljnovodi zabeleženih v gozdnem prostoru, ki sekajo linije 3.3 Analysis of the growing sites under daljnovodov, znaša 8,7, pri čemer ima 75 % površin transmission lines RK 9 oz. 11 (Slika 6). Povprečni letni volumenski prirastek lesne mase znaša 7,4  m3/ha, leto, pri V gozdnem prostoru pod visokonapetostnimi dalj- čemer posamezne vrednosti prirastka dosegajo novodi prevladuje 44 različnih gozdno rastiščnih od 3,2 do 10,7 m3/ha/leto. tipov. Med njimi največji delež zavzemata pred- dinarsko - dinarsko podgorsko bukovje z 12,5 % oz. 490,1  ha ter kisloljubno gradnovo bukovje z 10,5 % oz. 409,0 ha. Preostali posamezni gozdni tipi predstavljajo nižji delež od 10 %, od vseh kar polovica manj od 1 % (Slika 5). Slika 5: Gozdno rastiščni tipi pod visokonapetostnim omrežjem v gozdnem prostoru Figure 5: Forest growing site types under the high-voltage network in the forest space GozdVestn 83 (2025) 5-6 145 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? Slika 6: Boniteta gozdnih rastišč pod visokonapetostnimi daljnovodi Figure 6: Soundness of forest stands under transmission lines 4 RAZPRAVA ročno-strojne tehnike dela. Prav tako pa na primer 4 DISCUSSION v nekaterih državah, kot so ZDA, uporabljajo preventivne ukrepe, kot so uporaba herbicidov. 4.1 Analiza gospodarjenja pod V Sloveniji pri gospodarjenju pod daljnovodi ni visokonapetostnimi daljnovodi opaziti posebnosti in posledično lahko sklepamo, da je njeno gospodarjenje zelo podobno načinom 4.1 Analysis of management under uporabljenih drugod po svetu. transmission lines Gospodarjenje z vegetacijo pod visokonapetostnim 4.2 Analiza tras visokonapetostnih omrežjem je stalnica in nekaj vsakdanjega povsod daljnovodov v gozdnem prostoru po svetu. Metode spremljanja razvoja vegetacije in načrtovanje ukrepanja med državami sveta se 4.2 Analysis of the transmission line routes močno ne razlikujejo. In čeprav je po vseh drža- in forest space vah še vedno glavno terestrično opazovanje, je V slovenskem gozdnem prostoru je skupno uporaba satelitov ter LiDAR tehnologiji tudi na 32,8 % površin, namenjenih visokonapetostnemu tem področju v razmahu in se njena količina pove- omrežju, kar ovrže naša predvidevanja, da večina čuje. Ukrepi in vzdrževanje primerne vegetacije omrežja poteka skozi gozdni prostor. Površine nakazujejo že nekoliko več raznolikosti, vendar gozdnih zaplat pod visokonapetostnimi daljno- je na splošno še vedno najpogostejše klasično vodi so zelo različnih velikosti, pri čemer lahko mehansko odstranjevanje. Pri tem se nakazujejo pod daljnovodi najdemo tudi sklenjene zaplate, svetovni razvoji in povečana uporaba tehnologiji, večje od 20 ha. Povprečni nakloni gozdnih zaplat kjer vse poteka strojno. To na določenih območji so relativno majhni, medtem ko je oddaljenost ni primerno, zato se tam še vedno uporabljajo od prometnega omrežja zelo majhna in omogoča 146 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? dober dostop. Analiza rastišč je v povprečju poka- saj smo analizirali posamezne kvadrate velikost zala izjemno podobnost s povprečnim prirastkom 1 x 1 m. Vseeno pa lahko govorimo o 298,5 ha slovenskih gozdov iz leta 2019, ko je le-ta znašal površin z nakloni, manjšimi od 15 % v primeru, ko 7,4  m3/ha, leto (Gozd in gozdarstvo, b.l.). Ob so take površine večje od 0,5 ha, oz. 221,0 ha, ko so tem je treba poudariti, da se prirastek določa na površine večje od 1 ha. Ob tem je treba poudariti, podlagi drevja s prsnim premerom, večjim od da smernice snovanja hitrorastočih grmovnih 10 cm, slednjega pa pod daljnovodi pričakujemo nasadov zaradi hitrega višinskega priraščanja relativno malo. So pa površine z vidika gozdnih nakazujejo tveganje za gojenje pod daljnovodi rastiščnih tipov zelo raznolike, saj jih na njih (Caslin in sod., 2015). Hkrati je treba nakazati najdemo kar 44. težavo razpršenosti zaplat po celotni Sloveniji in omeniti Čebuline (2011) ugotovitve, ki navaja, 4.3 Potencial tras visokonapetostnih da je uvedba specialnih strojev za gospodarjenje daljnovodov v gozdnem prostoru z zunaj gozdnimi nasadi hitrorastočih vrst zaradi premajhne izkoriščenosti strojev, omejenih povr- 4.3 Potential of the transmission line routes šin, kot tudi velike razpršenosti nasadov ter žetve in forest space samo pozimi, v Sloveniji nesmiselna. Visokonapetostno omrežje Slovenije glede na Pri klasičnih tehnologijah pridobivanja lesne površino gozda iz leta 2020 zavzema 0,3 % celo- biomase, ki jih poznamo v Sloveniji, lahko ob tnega gozdnega prostora. Za primerjavo: na konservativni postavitvi meje, da največji naklon Švedskem leži znotraj koridorjev 140.000 ha za normalno gospodarjenje ne sme presegati gozdnih površin, kar je okoli 0,5 % vseh gozdnih 40  %, ugotovimo, da bi bilo za gospodarjenje površin. Na letni ravni očistijo 13.000 ha takih pod visokonapetostnimi daljnovodi v gozdnem površin, večinoma s klasično ročno-strojno sečnjo, prostoru primernih 2.387,2 ha površin. Tudi ob kar znaša 50 % stroškov letnega vzdrževanja tem je treba izpostaviti razpršenost površin ter sistema daljnovodov. Za zmanjševanje stroškov opredeliti, da je le na 1.474,6 ha naklon manjši so z analizo možnosti uporabe strojev s posebno od 40  %, površina zaplate pa večja od 0,5  ha. diskasto glavo Bracke C16.b proučevali mogoče V primeru zaplat, večjih od enega hektara, se alternative. Ugotovili so, da se uporaba strojev skupna površina z nakloni, manjšimi od 40 %, v primerjavi s klasično metodo uporabe motorne zmanjša na 1.175,4 ha. žage ekonomsko izplača, ko drevje preseže višino Posledično lahko trdimo, da je v Sloveniji glede okoli šest metrov. V manjših deloviščih so ugoto- na naš model z nakloni, manjšimi od 40 %, in vili, da se tehnologija izplača pri velikosti vsaj 2 površino zaplate, večjo od 0,5 ha, 37,8 % površin do 3 ha in povprečni višini dreves 7,1 m. Pri tem pod visokonapetostnim omrežjem hipotetično so poudarili, da je poleg višine dreves ekonomika primernih za gospodarjenje in pridobivanje zelo odvisna od koncentracije biomase, spravilne lesne biomase. Pri tem je treba poudariti, da razdalje in cene biomase na trgu (Fernandez- gre za model samo iz naklona in površine ter -Lacruz in sod., 2013). da smo bili v omejitvah predvsem pri naklonu Kot prvo se lahko osredotočimo na popolno nekoliko konservativni. Glede na potencialno mehanizirano tehnologijo gospodarjenja v siste- primerno površino in navedbe avtorjev, omenjene mih hitrorastočih grmovnih panjevskih nasadov, v uvodu našega dela, lahko do neke mere sklepamo kjer so vse faze pridobivanja biomase mehanizirane o letnih potencialnih lesne biomase pod viso- in nakloni ne smejo presegati 15  % (Caslin in konapetostnim omrežjem. Rédei in sod. (2011) sod., 2015). Iz naših podatkov lahko ugotovimo, na Madžarskem navajajo volumenske prirastke da bi bilo v tem primeru pod visokonapetostnimi robinije od 2,4 do 7,8 suhih t/ha, leto, kar bi bilo daljnovodi skupno na voljo 824,5 ha površin, kjer na naših površinah od 3.539,0 do11.501,9 suhih največji naklon ne bi presegal 15 %. Glavna težava t/ha, leto. Slovenske raziskave (Čebul, 2011, in teh površin je, da so razpršene po vseh zaplatah, Mihelčič, 2010) za vrbe in topole navajajo pro- GozdVestn 83 (2025) 5-6 147 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? izvodnjo od 7 pa do 25 suhih t/ha, leto, s čimer daljnovodi, ki bi jih veljalo izkoristiti in ki niso bi bila proizvodnja pod daljnovodi posledično uvrščene pod gozd. Hkrati smo o potencialih le od 10.322,2 oz. 36.865,0 suhih t/leto. Energetika teoretsko razglabljali, ob čemer bi bilo treba naše Ljubljana je na primer leta 2023 porabila 109.908 t teorije v nadaljevanju podkrepiti s terenskimi lesnih sekancev, pri čemer ne navajajo, ali gre za raziskavami. Zagotovo pa lahko trdimo, da bi suhe tone (Letno poročilo 2023, 2024). lahko trase visokonapetostnega omrežja v Sloveniji Ob potencialih lesne biomase je treba poudariti, nekoliko bolj izkoristili, ne zgolj za pridobivanje da je o akumulacijah lesne mase pod daljnovodi lesne biomase ali katero drugo gospodarsko težko sklepati, saj gre za specifične površine. dejavnost, ampak tudi za ekološke koridorje Zagotovo je kot prvo treba omeniti drevesne vrste, s poudarkom na povečanju biotske raznovrstnosti, ki se tam pojavljajo. Za natančne podatke o teh in kjer gospodarjenje ne bi bilo smotrno. dejanski akumulaciji lesne biomase pod visoko- napetostnim omrežjem bi bile potrebne določene 6 ZAHVALA raziskave, ki jih za Slovenijo nismo zasledili. Na 6 ACKNOWLEDGEMENT splošno je o tem tudi v tujini malo zapisanega. Za mentorstvo in usmeritve za izdelavo tega Zato smo se v naši raziskavi osredotočili na oblike članka bi se zahvalili doc. dr. Antonu Pojetu. Za gospodarjenja z nasadi, ki imajo primerljive pomoč pri analizah GIS pa se zahvaljujemo tudi lastnosti. Posledično je v tako gospodarjenje veliko dr. Vasji Lebanu. več vlaganja, predvsem pa je veliko odvisno od pravilne izbire drevesnih vrst. Med drevesnimi 7 VIRI vrstami je v načinu gospodarjenja, primernem 7 REFERENCES za trase pod visokonapetostnim omrežjem, naj- večkrat omenjena tujerodna robinija. V tem delu Askins R. 2019. Assessment of Changes in Vegetation zagotovo velja omeniti tudi špansko raziskavo, ki Management on Powerline Corridors in Connecticut. pri nizkorastočih grmovnih vrstah, kot so Cra- Connecticut College (5. 1. 2025) taegus spp., Rosa spp., Prunus spinosa, Rhamnus Bončina A., Rozman A., Dakskobler I., Klopčič M., Babij V. in Poljanec A. 2021. Gozdni rastiščni tipi Slovenije: alpinus, Amelanchier ovalis, Berberis vulgaris in vegetacijske, sestojne in upravljavske značilnosti. druge, ki jih pod trasami daljnovodov zagotovo Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire lahko zasledimo, navaja akumulacijo lesne mase Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod v višini 16,73 t/ha in letni prirastek 1,14 t/ha, leto za gozdove Slovenije. Ljubljana, 576 str. (Pasalodos-Tato in sod., 2015). Caslin B., Finnan J., Johnston C., McCracken A., Walsh Posledično je treba navedene potenciale jemati L. 2015. Short Rotation Coppice Willow Best Practice z rezervo in le kot eno izmed možnosti, ki naka- Guidelines. Teagasc, Crops Research Centre in Agri- zuje določen potencial, bi ga bilo treba še bolj Food and Bioscience Institute. Severna Irska podkrepiti, predvsem s kakšno terensko raziskavo. https://teagasc.ie/wp-content/uploads/2025/05/Short_ Rotation_Coppice_Best_Practice_Guidelines.pdf 5 ZAKLJUČEK (11. 1. 2025) 5 CONCLUSION Čebul T. 2011. Lesna biomasa iz zunajgozdnih nasadov hitrorastočih vrst: diplomsko delo. Ljubljana. Z raziskavo smo ugotovili, da slovensko visoko- https : / / rep oz i tor i j .un i - l j . s i / Izpi sGradiva . napetostno omrežje nakazuje potencial z vidika php?lang=slv&id=15985 (9. 2. 2025) pridobivanja lesne biomase, ki bi ga bilo treba še ELES. 2016. Elektroenergetski sistem RS. https://www. nekoliko bolj raziskati in v prihodnosti mogoče eles.si/Portals/0/Documents/porocila/zgibanke/ Zgibanka_2016.pdf (1. 12. 2024). tudi bolj izkoristiti. Ob tem je treba upoštevati Energetski zakon, uradno prečiščeno besedilo. Pravno tudi našo metodo, ki je temeljila zgolj na visoko- informacijski sistem Republike Slovenije. 2024. Uradni napetostnem omrežju v gozdnem prostoru. Pri list RS, 38/24 in 47/25 (9. 2. 2025) tem je treba poudariti, da je v Sloveniji zagotovo Fernandez-Lacruz R., Di Fulvio F., Bergström D. 2013. še veliko drugih neizkoriščenih površin pod Productivity and profitability of harvesting power 148 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Šink K., Jere A., Skala I., Lever G.: Visokonapetostni daljnovodi - neizkoriščen potencial v gozdnem prostoru? line corridors for bioenergy. Silva Fennica: 47. https:// Red Eléctrica de España. 2021. Pioneering Project doi.org/10.14214/sf.904 Grazing. https://www.ree.es/en/press-office/news/ Gozd in gozdarstvo. b.l. https://www.gozd-les.com/ press-release/2021/03/red-electrica-pioneering- slovenski-gozdovi/statistika-gozdov (1. 12. 2024). project-grazing (5. 1. 2025) Innis L. 2023. Implementing Integrated Vegetation Rédei K., Csiha I. in Keserű Z. 2011. Black locust (Robinia Management across Europe. Workshop Summary pseudoacacia L.) short-rotation crops under marginal Report (5. 1. 2025) site conditions. Acta Silvatica et Lignaria Hungarica, 7, Jovičić A. 2023. Izračun povesne verižnice daljnovoda pri 125–132. http://dx.doi.org/10.37045/aslh-2011-0010 različnih klimatskih spremembah: diplomsko delo. Renewables Grid Initiative. (n.d.). Best Practices Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko. https:// Database – REN's Biodiversity Projects. 2010. https:// dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=84777 renewables-grid.eu/activities/best-practices/database. (9. 2. 2025) html?detail=296&cHash=ccb27f5d318dd4509b0062 Krajnc N., Piškur M., Dolenšek M., Božič G., Klun J. 7e905d8eb2 (5. 1. 2025) 2009. Zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih ali Smole I. 1981. Problematika načrtovanja in urejanja grmovnih vrst. Ljubljana. Silva Slovenica. https://www. koridorjev energetskih vodov v gozdnem prostoru gozdis.si/f/docs/Publikacije/13_nasadi_hitrorastoce_ SR Slovenije. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 19, 1. vrste.pdf (5.1.2025) Spinelli R., Cacot E., Mihelic M., Nestorovski L., Mederski Letno poročilo 2023. 2024. Energetika Ljubljana: skupina P., Tolosana E. 2016. Techniques and productivity of Javni holding Ljubljana. https://www.energetika. coppice harvesting operations in Europe: a meta- si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/energetika_ analysis of available data. Annals of Forest Science, ljubljana_lp_2023.pdf (29. 4. 2025) 73, 4:1125–1139. DOI:10.1007/s13595-016-0578-x LIFE Elia-RTE Project. 2019. Transmission Network Spinelli R., Eboneb A. in Gianella M. 2014. Biomass Vegetation Management Practices. http://www.life- production from traditional coppice management elia.eu/en/ (5. 1. 2025) in northern Italy. Biomass and Bioenergy: 62, 68–73. Matikainen L., Karila K., Litkey P., Hyyppä J., Hyyppä H. https://doi.org/10.1016/j.biombioe.2014.01.014 2016. Remote sensing methods for power line corridor Svenska kraftnät. 2021. Maintenance of the National surveys. ISPRS Journal of Photogrammetry and Grid. https://www.svk.se/en/national-grid/reliable- Remote Sensing: 119, 10–31. https://doi.org/10.1016/j. electricity-supply/maintenance-of-the-national-grid/ isprsjprs.2016.05.013 (5. 1. 2025) (5. 1. 2025) Mihelčič T. 2010. Produkcijski potencial drevesnih Tubby I., Armstrong A. 2002. Establishment and vrst, primernih za kratke obhodnje, na Slovenskem : Management of Short Rotation Coppice. Forest diplomsko delo. Ljubljana. https://repozitorij.uni-lj. Research. https://cdn.forestresearch.gov.uk/2022/02/ si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=17747 (9. 2. 2025) fcpn7.pdf (5.1.2025) Mongus D., Brumen M., Žlaus D., Kohek Š., Tomažič Zakon o gozdovih, neuradno prečiščeno besedilo št. 12. R., Kerin U., Kolmanič S. 2021. A Complete Pravno informacijski sistem Republike Slovenije. 1993. Environmental Intelligence System for LiDAR-Based Uradni list RS, 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – Vegetation Management in Power-Line Corridors. ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, Remote Sensing, 13, 24: 5159. https://doi.org/10.3390/ 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, rs13245159. (5. 1. 2025) 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE. NERC (North American Electric Reliability https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO270 (22. 8. Corporation). 2016. Standard FAC-003-4: 2025) Transmission Vegetation Management. https:// Zupančič A. 2024. Intervju z zaposlenim v podjetju www.nerc.com/pa/Stand/Reliability%20Standards/ ELES, d.o.o. na področju upravljanja z vegetacijo FAC-003-4.pdf (5. 1. 2025) pod visokonapetostnimi daljnovodi. Ljubljana, ELES, Pasalodos-Tato M., Ruiz-Peinado R., del Río M., Montero d.o.o. (osebni vir, 25. 11. 2024) G., 2015. Shrub biomass accumulation and growth Žitko U., Krajnc N., Triplat M. 2021. Primer dobre prakse: rate models to quantify carbon stocks and fluxes Strojno redčenje mlajših sestojev. Gozdarski inštitut for the Mediterranean region. European Journal of Slovenije. https://www.gozdis.si/f/docs/projekti/ Forest Research, Springer-Verlag Berlin Heidelberg. SmallwoodGPE_web.pdf (5.1.2025) DOI 10.1007/s10342-015-0870-6 PIRS. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8855 (1. 12. 2024). GozdVestn 83 (2025) 5-6 149 Strokovni članek Ali nas morajo skrbeti nove vodovarstvene usmeritve? dr. Robert ROBEK1, Miha ROBAR1 1 UVOD 2 KAJ PRINAŠAJO USMERITVE Slovenija je orografsko in geološko pestra država. DRSV S pojavom podnebnih sprememb, še bolj pa Z Usmeritvami so postavljeni pogoji za varstvo s stopnjevanjem njihovih posledic na okolje in voda pri gospodarjenju z gozdovi. Razdeljene življenje ljudi smo tudi v Sloveniji priča števil- so na dva glavna sklopa: na usmeritve, ki jih je nim prizadevanjem za njihovo obvladovanje. treba upoštevati pri pripravi gozdnogospodarskih To je sicer pohvalno, a pri tem nastaja inflacija načrtov (domena Zavoda za gozdove Slovenije), in predpisov, navodil in usmeritev različnih strok, ki usmeritve, ki jih DRSV uporablja pri dovoljevanju praviloma niso celostni, ampak »sektorski«. Med gradnje objektov (domena investitorjev oziroma njimi v zadnjem času izstopa vodarska stroka, ki lastnikov gozdov). je po več grenkih izkušnjah s poplavami deležna V prvem sklopu izpostavljamo usmeritve za širše družbene pozornosti in podrobnega urejanja vodna in priobalna zemljišča (verjetno) v gozdu, pogojev za gradnjo z vidika upravljanja z vodami usmeritve za preprečitev poslabšanja stanja povr- (DRSV, n. d. a) na podlagi prenovljenega zakona šinskih in podzemnih voda, usmeritve na ogro- o vodah ZV-1 (2002). ženih območjih (poplavna, erozijska, plazljiva in Med potencialnimi graditelji objektov so tudi plazovita območja) ter usmeritve na varstvenih lastniki gozdov, največkrat zaradi potrebnih novo- območjih (zlasti vodovarstvena območje držav- gradenj ali rekonstrukcij gozdnih vlak, redkeje nega in lokalnega pomena). Pri tem se od pripravl- tudi zaradi gradnje gozdnih cest, protipožarne javcev načrtov GGN na erozijskih območjih med infrastrukture ali objektov za varstvo pred erozijo drugim zahteva prepoved skladiščenja ali vlačenja ali padajočim kamenjem. Investitorji so najprej lesa, na plazljivih območjih pa tudi prepoved zavezani upoštevanju zakona o gozdovih (1993) in krčenja gozdov ali izvajanja zemeljskih del, ki njemu podrejenih predpisov ter pravil gozdarske obremenjujejo zemljišče ter načrtovanje izvajanja stroke, nato pa tudi upoštevanju pogojev vseh gozdarskih del na način, da ni negativnih vplivov. drugih soglasodajalcev. Pri tem pogosto nastajajo Drugi sklop predstavljajo usmeritve za pri- neskladja med predpisi in pravili posameznih dobitev vodnega soglasja/mnenja, ki ga je med strok, kar pa lastnike gozdov odvrača od naložb drugim treba pridobiti tudi za vsako gozdarsko in aktivnega gospodarjenja z gozdovi. delo na ogroženih območjih, pri gradnji gozdne Aprila 2025 je Direkcija za vode RS (dalje infrastrukture pa se je treba v največji meri DRSV) izdala Usmeritve s področja upravljanja izogniti ogroženim in varstvenim območjem ter z vodami za pripravo gozdnogospodarskih načr- graditi prometnice zunaj vodnih ali priobalnih tov in za pridobitev vodnega soglasja/mnenja zemljišč – slednje je dovoljeno le za objekte javne o sprejemljivosti gradnje z vidika upravljanja infrastrukture. Za vsako prečkanje grape ali z vodami (Direkcija RS za vode, 2025; v nadaljeva- nestalnega vodotoka z gozdno prometnico – tudi nju Usmeritve), ki po našem mnenju poosebljajo vlako – je potrebno hidravlično dimenzioniranje doslej opisane stranpoti varstva narave in lahko premostitvenih objektov. Prav tako mora inves- v bistveni meri vplivajo na prihodnost gospodar- titor pred načrtovanjem ponikanja padavinskih jenja z gozdovi v Sloveniji. odpadnih voda zaradi gozdarske dejavnosti pri- 1 SiDG, d. o. o., Rožna ulica 39, 1330 Kočevje 150 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Robek R., Robar M.: Ali nas morajo skrbeti nove vodovarstvene usmeritve? dobiti geotehnično poročilo, če razpršenega 3 NEPOSREDNE POSLEDICE ponikanja ni mogoče v nespremenjeni količini in USMERITEV ZA SiDG dinamiki kontrolirano odvajati v najbližji povr- šinski odvodnik ali vodotok. Investitor mora za Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (dalje posege na vodnem in priobalnem zemljišču v lasti SiDG) upravlja z okoli 235.000 ha gozdov v lasti države skleniti ustrezno stvarno-pravno pogodbo, ali solasti RS, k tem površinam pa so šteti samo ki takšne posege dovoljuje, in velja kot dokazilo deleži v solasti. Ker solastnik soupravlja s celotno o pravici gradnje. Še bolj omejujoče so izvedbene površino v solasti, je družba SiDG konec leta usmeritve za dovoljevanje gradenj na ogroženih 2024 dejansko soupravljala 272.785 ha gozdnih območjih, kjer je na erozijskih območjih vlačenje zemljišč, v katerih se množično pojavljajo površine lesa prepovedano, uporaba težke mehanizacije na z raznovrstnimi vodovarstvenimi omejitvami. erodibilnih tleh pa ni dovoljena. Da bi ohranili jasnost sporočila tega prispevka, Ob prebiranju Usmeritev se ni mogoče znebiti se bomo v nadaljevanju posvetili samo dvema občutkov, da so namenjene predvsem omejevanju najbolj prevladujočima skupinama gozdnih izvajanja gozdarskih del, ki pa je sestavni del gos- zemljišč z vodovarstvenimi omejitvami: erozijska podarjenja v večnamenskih gozdovih v Sloveniji območja in plazljiva območja. Vsako od njih je in v vseh nam primerljivih državah. razdeljeno na več kategorij. Plazljiva območja so Slika 1: Površine državnih gozdov glede na vodovarstvene režime, verjetnost pojavljanja plazov in stopnjo erozijske ogroženosti GozdVestn 83 (2025) 5-6 151 Robek R., Robar M.: Ali nas morajo skrbeti nove vodovarstvene usmeritve? glede na verjetnost pojavljanja plazov razdeljena Vodovarstvena območja, kjer že desetletja na: zelo veliko verjetnost, veliko verjetnost, sred- veljajo omejitve pri gradnji gozdne infrastruk- njo verjetnost, majhno verjetnost, zelo majhno ture (2004), so na 19 % vseh državnih gozdov verjetnost ter zanemarljivo verjetnost. V nadal- oziroma na dobrih 24 % površin večnamenskih jevanju bomo pri plazljivosti zanemarili zadnje državnih gozdov. Z uvedbo novih omejitev na tri (manj problematične) kategorije. Podobno erozijskih in plazljivih območjih (izbrane samo bomo naredili tudi pri erozijski ogroženosti in bistvene kategorije) je takih površin bistveno več. od petstopenjske lestvice upoštevali samo tri Pri tem pa moramo biti previdni. Na posamezni najpomembnejše: strogi ukrepi, zahtevni ukrepi, gozdni površini se lahko sočasno pojavita večja običajni ukrepi. Če upoštevamo še vodovar- erozijska ogroženost in znatna verjetnost proženja stvena območja državnega in lokalnega pomena plazov in takih površin ne smemo šteti dvakrat. ter zanemarimo vodna in priobalna zemljišča, Če se omejimo samo na večnamenske gozdove, s dobimo v državnih gozdovih površine, ki v praksi katerimi upravlja SiDG (slika 2, skupno 216.821 postavljajo omejitve pri gospodarjenju z gozdovi ha), je skupna površina sovpadanja kategorij ver- (slika 1). Največ je erozijsko ogroženih površin jetnosti pojavljanja zemeljskih plazov in glavnih (132.730 ha), sledijo plazljive površine (63.430 razredov erozijske ogroženosti na 106.413 ha ha) in območja z razglašenim vodovarstvenim (vsi odtenki zelene barve) brez tovrstnih ome- statusom (52.347 ha). jitev pa je 110.408 ha. To v praksi pomeni, da Slika 2: Sovpadanje površin erozijsko in plazljivo ogroženih večnamenskih državnih gozdov 152 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Robek R., Robar M.: Ali nas morajo skrbeti nove vodovarstvene usmeritve? je praktično na polovici državnih gozdov treba če so taka zemljišča v resnici vodna ali priobalna upoštevati resne vodovarstvene omejitve pri zemljišča. Številni praktični primeri na različnih gradnji gozdnih prometnic. To pomeni tudi, da koncih Slovenije (tudi slika 4) kažejo, da izločene ima DRSV izključno pravico na 43 % površine parcele ne potekajo po jarkih (kjer naj bi bila večnamenskih (gospodarskih) državnih gozdov voda), ampak po suhih pobočjih ali celo grebenih. v celoti prepovedati vlačenje in skladiščenje lesa. Če želimo zgraditi pobočno ali grebensko vlako, To so za gospodarjenje z državnimi gozdovi moramo tako pridobiti pravico gradnje od DRSV, katastrofalne ugotovitve. Težo njihovih posledic ki pa tega ne izda, dokler ni z Ministrstvom za šele začenjamo ugotavljati. Ne glede na posle- naravne vire in prostor sklenjena stvarno-pravna dice pa mora družba SiDG te omejitve že zdaj pogodba, seveda ob ustreznem plačilu stroškov brezpogojno upoštevati. za zadevo, kjer v naravi sploh ni vodotoka. Se je sploh kdo vprašal, kaj to pomeni za izvajanje 4 STROKOVNOST PODLAG IN sanitarne sečnje na taki površini? USMERITEV Čeprav nedoslednosti tehničnih podlah ovirajo vsakdanje delo, pa glavni problem ostajajo Usme- Upoštevanje Usmeritev poteka s pomočjo strokov- ritve, ki niso niti podzakonski predpis in s katerimi nih podlag DRSV, zbranih na javno dostopnem DRSV neposredno in brez uskladitve z Minis- portalu E-vode (Direkcija RS za vode, n. d. b). Tam trstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sicer na voljo veliko podatkov, katerih uporaba posega v materijo zakona o gozdovih oziroma pa ni tako jasna, kot bi pričakovali. Naj to ponazo- njemu podredejnih predpisov. V najslabšem rimo na primeru terensko in geološko zahtevnega primeru bi pričakovali, da so usmeritve neke kompleksa državnih gozdov v idrijskem pogorju vrste priporočilo, s katerim soglasodajalci na – predel Masore (slika 3). Karta plazljivosti, ki je DRSV spodbujajo rabo okolju realno prijaznejših izdelana za celotno območje Slovenije v merilu tehnologij pridobivanja lesa in gozdnih gradenj, 1 : 250.000, kaže, da na omenjenem predelu ni a praksa temu ne pritrjuje. Izdana mnenja in pričakovati večje verjetnosti zemeljskih plazov. soglasja v zadnjih mesecih v izrekih omejitev Za približno polovico Slovenije je izdelana tudi navajajo vsebine Usmeritev kot zavezujoče. podrobnejša karta plazljivosti v merilu 1 : 25.000. V primeru predela Masore podrobna karta za isti predel navaja povsem drugačne – bistveno bolj 5 NAMESTO ZAKLJUČKA zaostrene podatke. Kaj to pomeni za gradnje na V družbi SIDG ugotavljamo, da so Usmeritve še en območjih z dvema viroma podatkov in usmeritve neusklajen dokument z nedodelanimi podlagami, za GGN na predelih z izključno grobimi podatki? ki že in bo še bolj zapletal izvajanje gozdarskih del Ali lahko torej vsakih nekaj let pričakujemo ter tako zmanjševal učinkovitost gospodarjenja novejše, bolj zaostrene kartografske podlage? z državnimi gozdovi. Prikazani obseg površin Ali to morda pomeni, naj »pohitimo« z odpi- z vodovarstvenimi omejitvami v državnih gozdo- ranjem gozdov, kjer podrobne (ostrejše) karte še vih je zelo velik. Če bi upoštevali vse kategorije niso izdelane in kdo naj se s tem ukvarja? Če je omejitev oziroma podrobnejše podlage, bi bil še iskanje relevantnih podatkov še nekako domena bistveno večji. Če bi naredili podobne analize za pooblaščenih gozdarskih inženirjev pri gradnji zasebne gozdove, bi bile ugotovitve podobne, le cest, pa tak podatkovni »hokus-pokus« presega obseg bi bil še mnogo večji. nivo in časovne resurse praktičnih gozdarjev pri Zdi se neverjetno, da kljub vse več izobraženih vsakodnevnem izvajanju sečnje. strokovnjakov in vse številnejšim strokovnim Nedoslednosti v podatkovnih virih DRSV se službam tak dokument lahko ugleda luč sveta in kažejo tudi pri posledicah napačne parcelacije preprosto povozi realnost druge stroke, ki gozdni vodotokov. Vodna zemljišča v gozdnem prostoru prostor že dolgo upravlja suvereno, trajnostno so last RS, z njimi upravlja DRSV. To je smiselno, in celostno. Razumemo nujo po urejanju in GozdVestn 83 (2025) 5-6 153 Robek R., Robar M.: Ali nas morajo skrbeti nove vodovarstvene usmeritve? Slika 3: Odvisnost verjetnosti plazljivosti od vira podatkov Slika 4: Neskladnost lege parcel vodnih zemljišč v upravljanju DRSV 154 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Robek R., Robar M.: Ali nas morajo skrbeti nove vodovarstvene usmeritve? razvoju vodarstva, a smo prepričani, da se to ne Direkcija RS za vode, 2024: Usmeritve za pripravo sme storiti na račun strokovne stagnacije ali celo strokovnih podlag, okoljske, prostorske ter projektne nazadovanja gozdarske stroke oziroma na račun in druge dokumentacije na podlagi Opozorilnih celovitega upravljanja gozdnih ekosistemov. Ne kart verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih moremo se znebiti občutka, da se to ni zgodilo plazov v merilu 1:25.000 in Opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov v merilu naključno in zato na vprašanje iz naslova tega 1:250.000: https://www.gov.si/assets/organi-v- prispevka odgovarjamo pritrdilno. sestavi/DRSV/Dokumenti/Navodila_Smernice/2024/ PRILOGA-8.pdf 6 VIRI Direkcija RS za vode, 2025: Usmeritve s področja 1993: Zakon o gozdovih. ULRS št. 30/93, 56/99 – ZON, upravljanja z vodami za pripravo gozdnogospodarskih 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, načrtov in za pridobitev vodnega soglasja/mnenja 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 o sprejemljivosti gradnje z vidika upravljanja z – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 vodami: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ – ZUNPEOVE DRSV/Dokumenti/Navodila_Smernice/Usmeritve- 2002: Zakon o vodah ZV-1: UL RS, št. 67/02, 2/04 – za-pripravo-GGN-dopolnitev-april-2025.pdf ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, Direkcija RS za vode (n.d.a): https://www.gov.si/ 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US, 78/23 – ZUNPEOVE zbirke/storitve/presoja-prostorske-in-okoljske- in 52/24 – odl. US dokumentacije/ 2004: Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, Direkcija RS za vode (n.d.b): http://www.evode.gov.si/ ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega index.php?id=108 soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja: https://www.uradni- list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-2848/ pravilnik-o-gradnjah-na-vodovarstvenih-obmocjih- ki-se-lahko-izvedejo-samo-na-podlagi-vodnega- soglasja-in-o-dokumentaciji-ki-je-potrebna-za- pridobitev-vodnega-soglasja GozdVestn 83 (2025) 5-6 155 GOZDNI RASTIŠČNI TIPI SLOVENIJE Nižinsko črnojelševje Valerija BABIJ2, Andrej ROZMAN1, Igor DAKSKOBLER3, Lado KUTNAR4, Aleš POLJANEC2, Matija KLOPČIČ1, Andrej BONČINA1 Izvirni znanstveni članek 1 SPLOŠEN OPIS črnojelševja ogrožajo spremembe hidrološkega Gozdni rastiščni tip Nižinsko črnojelševje (GRT režima zaradi izsuševanja, regulacij vodotokov in 521) se razvije na najbolj vlažnih gozdnih rasti- podnebnih sprememb, krčitve za kmetijsko rabo ščih. Med evropskimi drevesnimi vrstami črna in drugi prostorski posegi, razraščanje invazivnih jelša najbolje prenaša dolgotrajno, večmesečno tujerodnih rastlinskih vrst, onesnaženost voda in zalitost korenin z vodo in pomanjkanje kisika neurejena odlagališča, zlasti gradbenih odpadkov, v tleh, zato na takih rastiščih povsem prevladuje ter propadanje črne jelše zaradi glivičnih bolezni, in ustvarja značilen jelšev gozd ali jelšev grez, kot je jelševa sušica (Phytophthora alni). kjer se pri hoji tla ugrezajo. Posamič se v takih sestojih lahko pojavljajo še čremsa, ozkolistni 2 METODE DELA in veliki jesen, dob, vez (dolgopecljati brest) in Prispevek je dopolnjena različica opisanega goz- poljski brest ter beli gaber. dnega rastiščnega tipa (GRT 521) iz monografije Nižinsko črnojelševje porašča ravne povr- Bončina idr. (2021). Metode dela so podrobno šine na redno in dolgotrajno poplavljenih glo- opisane v omenjeni monografiji in preglednem bokih razvitih oglejenih obrečnih tleh, pretežno članku Rozmana idr. (2025), zato jih v tem v nižinskem pasu (ime!), ponekod tudi v gri- prispevku ne navajamo ponovno. Za floristične čevno-podgorskem. Tla so namočena zaradi analize smo uporabili 70 fitocenoloških popisov. visoke podtalnice in/ali zastajanja padavinske Pregled rastiščnih, sestojnih in upravljavskih vode. Nižinsko črnojelševje je v Sloveniji, razen značilnosti temelji na podatkih o gozdnih odse- v Pomurju, malopovršinski gozdni rastiščni tip. kih in stalnih vzorčnih ploskvah (ZGS, 2018). Na vlažnih in močvirnih tleh se pojavlja v obliki V analizo smo vključili odseke, v katerih je GRT otokov v kmetijski krajini ter kot pionirski gozd 521 zavzemal vsaj 50 % površine; v analizo je bilo ob opuščenih gramoznicah in glinokopih. V goz- tako vključenih 223 stalnih vzorčnih ploskev. darskih evidencah vključujemo v GRT Nižinsko črnojelševje primarne in izredno dolgotrajne sekundarne oziroma drugotne gozdove črne jelše. 3 SINTAKSONOMSKA OZNAKA V preteklosti je bilo nižinsko črnojelševje Alnetum glutinosae s. lat. – makroasociacija s črno jelšo zelo preoblikovano zaradi človekovih posegov, Carici elongatae-Alnetum glutinosae W. Koch predvsem izsuševanja za pridobivanje kmetijskih 1926 – združba črne jelše in podaljšanega šaša površin, kar je spremenilo režim poplavne in (incl. Carici randalpinae-Alnetum Martinčič 2007 talne vode ter pustilo dolgoročne posledice na nom. inval.) še ohranjenih gozdovih. Zdajšnjo podobo tega Carici acutiformis-Alnetum glutinosae Scamoni gozdnega rastiščnega tipa so dodatno zaznamo- 1935 – združba črne jelše in ostroluskega šaša vale podnebne spremembe in bolezni, ki so pri- Carici brizoidis-Alnetum glutinosae Horvat zadele ključne drevesne vrste. Razvoj nižinskega 1938 – združba črne jelše in migaličnega šaša 1 Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, 1000 Ljubljana, Slovenija, 2 Zavod za gozdove Slovenije. Večna pot 2, 1001 Ljubljana, Slovenija, 3 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin. Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, 4 Gozdarski inštitut Slovenije. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 156 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Babij V., Rozman A., Dakskobler I., Kutnar L., Poljanec A., Klopčič M., Bončina A.: Nižinsko črnojelševje Verjetno je v okviru nižinskih gozdov črne nanosih (na nerazvitih obrečnih tleh), torej na jelše v Sloveniji še več bolj ali manj podobnih drugačnih rastiščih kot grez (na razvitih, globokih, fitocenoz, kot jih navajamo tu in še niso podrobno oglejenih tleh). Črnojelševi logi ob rekah in manjših proučene, zato jih za zdaj uvrščamo v makroaso- vodotokih navadno ne pokrivajo večjih površin. ciacijo (Alnetum glutinosae s. lat.). Ponekod so to le ozki pasovi drevja in grmovja ob Drugotna črnojelševja, npr. združba črne jelše potokih, ki imajo velik biotopski pomen. in migaličnega šaša (Carici brizoidis-Alnetum gluti- Najdemo tudi prehodne oblike med nosae), se lahko razvijejo z zaraščanjem izkrčenih, črnojelševim grezom in črnojelševim logom, primarno dobovih rastišč. V dobovih gozdovih primer je subasociacija Lamio orvale-Alnetum glu- namreč hrast počrpa izdatne količine talne vode, tinosae scirpetosum sylvaticae, ki je uvrščena med ko pa dobovje izkrčimo, se tla zelo zamočvirijo in loge (GRT 611), čeprav ima nekatere značilnosti desetletja dolgo je od drevesnih vrst edina kon- (v ekologiji rastišča in vrstni sestavi) jelševega kurenčna črna jelša, dob pa se tudi ne pomlajuje. greza (Dakskobler, 2023). Nižinskemu črnojelševju ali jelševem grezu je ponekod precej podobna druga oblika črnojelševega 4 RAZŠIRJENOST gozda – črnojelšev log, ki spada v gozdni rastiščni Nižinska črnojelševja obsegajo 4.837 ha, kar je tip Gorsko obrežno sivojelševje, črnojelševje in 0,41 % gozdne površine Slovenije (ZGS, 2018). velikojesenovje – GRT 611. Ime gorsko nekoliko Sklenjeni večji sestoji so predvsem v Pomurju, zavaja, saj so logi črne jelše ponekod, npr. na razdrobljeni na manjših površinah pa v Krako- Primorskem (Lamio orvalae-Alnetum glutinosae) vskem gozdu, v Slovenskih goricah, na Dravskem večinoma razširjeni v dolinah, celo na ravninah polju, v okolici Kočevja, Ribnice in Cerknice, (Vipavska dolina), torej v pasu od 100 m do 400 v Ljubljanski kotlini in še drugod (slika 1). (500) m n. v. Vendar se logi razvijejo na rečnih (Dakskobler in sod., 2013). Slika 1: Razširjenost GRT 521 – nižinsko črnojelševje v Sloveniji. Kjer ni podatkov o prisotnosti GRT v odseku, je prisotnost prikazana s centroidom kvadranta. Roža nebesnih leg prikazuje prevladujoče lege in nagibe terena. GozdVestn 83 (2025) 5-6 157 Babij V., Rozman A., Dakskobler I., Kutnar L., Poljanec A., Klopčič M., Bončina A.: Nižinsko črnojelševje 5 EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI 1600 mm. V ohranjenih sestojih prevladuje črna Gozdovi GRT 521 se pojavljajo predvsem jelša, v zmerno spremenjenih najdemo tudi v nižinskem in gričevnatem pasu, najpogosteje smreko, rdeči in zeleni bor ter robinijo. v višinskem razponu od 100 do 500 m n. v. Prisotnost smreke, rdečega in zelenega bora Povprečna letna temperatura je od 9 do 12 °C, je posledica ostankov nasadov iz preteklosti, skupna letna količina padavin pa od 800 do prisotnost robinije je posledica osuševanja rastišč. Slika 2: Ekološke razmere (nadmorska višina, temperatura, padavine, spremenjenost gozdov) v GRT 521. Podatki so povzeti iz fitocenoloških popisov (modra) in iz karte razširjenosti GRT v odsekih (vijolična). Slika 3: Zastiranje vertikalnih plasti na popisanih vegetacijskih ploskvah (levo) in njihova vrstna pestrost (desno) 158 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Babij V., Rozman A., Dakskobler I., Kutnar L., Poljanec A., Klopčič M., Bončina A.: Nižinsko črnojelševje Drevesna plast v sestojih zastira od 60 do srednje bogate (slika 3). 100 % površine, grmovna plast povprečno okoli Nižinsko črnojelševje je najbolj vlažno slo- 20 %, zeliščna od 60 do 100 % (slika 3). Na obi- vensko gozdno rastišče. Reakcija tal je šibko čajno 20 x 20 m velikih ploskvah fitocenoloških kisla do nevtralna, tla so nadpovprečno založena popisov najdemo v povprečju od 25 do 35 vrst, z dušičnimi spojinami (slika 4). kar uvršča fitocenoze GRT 521 med vrstno Slika 4: Ekogram vseh GRT v Sloveniji s poudarjenim položajem GRT 521 6 FLORISTIČNA SESTAVA alnus) idr. V zeliščni plasti so navadna kalužnica (Caltha palustris), dvodomna špajka (Valeriana Floristična analiza GRT 521 temelji na 70 obja- vljenih fitocenoloških popisih. Skupno je bilo dioica), brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria), zabeleženih 289 rastlinskih vrst, od tega 270 višjih plazeča zlatica (Ranunculus repens), navadni rastlin in 19 mahov ter jetrenjakov. V drevesni regelj (Lycopus europaeus), podaljšani šaš (Carex plasti je bilo popisanih 25 vrst, v grmovni 55, v elongata), grenkoslad (Solanum dulcamara) idr. zeliščni 234 in mahovni 19. V drevesni in grmovni (slika 5) (Accetto, 1994; Alagić in sod., 2021) plasti, analizirani skupaj, zelo prevladuje črna Čeprav se črnojelševja razvijejo na uravnavah, jelša (Alnus glutinosa), posamič uspevajo brogo- lahko znotraj združbe opazimo rastiščne razlike vita (Viburnum opulus), čremsa (Prunus padus), (Javornik, 2013), predvsem v vlažnosti tal. Zeliščno ozkolistni in veliki jesen (Fraxinus angustifolia, F. plast zato gradijo vlagoljubne in mezofilne rastlin- excelsior), črni bezeg (Sambucus nigra), navadna ske vrste. Na najbolj vlažnih tleh so močvirske trdoleska (Euonymus europaeus), rdeči dren rastline, npr. navadna kalužnica (Caltha palu- (Cornus sanguinea), navadna krhlika (Frangula stris), vodna perunika (Iris pseudacorus) in šaši GozdVestn 83 (2025) 5-6 159 Babij V., Rozman A., Dakskobler I., Kutnar L., Poljanec A., Klopčič M., Bončina A.: Nižinsko črnojelševje Drevesna in grmovna plast Zeliščna in mahovna plast Slika 5: Oblak besed za vrste v drevesni in grmovni plasti (levo) in za vrste zeliščne in mahovne plasti (desno) v GRT 521 prikazuje vrste z največjo stalnostjo na fitocenoloških popisih. Velikost in odtenek pisave odražata pogostnost pojavljanja posameznih vrst (z večjim fontom in temnejšo barvo so napisane pogostejše vrste) (Carex elongata, C. acutiformis, C. elata), ki dajejo Videz in višina zeliščne plasti se med vege- z velikim zastiranjem zeliščni plasti značilen videz. tacijsko sezono spreminjata. Spomladi cvetijo Na najmanj namočenih, rahlo dvignjenih tleh ali navadna kalužnica, dvodomna špajka, zgodaj ob koreničnikih jelš pa se lahko pojavljajo vrste poleti dajejo značilen videz močvirski visoki šaši, belogabrovih in bukovih gozdov, npr. bodičasta kasneje pa npr. navadna pijavčnica (Lysimachia glistovnica (Dryopteris carthusiana), navadna vulgaris), navadna krvenka (Lythrum salicaria), podborka (Athyrium filix-femina) in podlesna tujerodna orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), vetrnica (Anemone nemorosa). velika kopriva (Urtica dioica) idr. 7 SESTOJNE IN RASTNE ZNAČILNOSTI TER PRODUKCIJSKI POTENCIAL Preglednica 1: Značilnosti gozdnih sestojev GRT 521 Zgradba Enomerni sestoji (indeks raznomernosti = 0,361) Lesna zaloga (m3 ha-1) 269 Temeljnica (m2 ha-1) 27,3 Število dreves (ha-1) 643 Volumski prirastek (m3 ha-1 leto-1) 7,6 Debelinska struktura (N/ha) 10-19 cm (333), 20-29 cm (209), 30-39 cm (71), 40-49 cm (19), 50 cm in več (11) črna jelša (57,7), ozkolistni jesen (8,9), dob (7,0), veliki jesen (4,6), topoli (4,0), smreka (3,4), rdeči bor (1,8), Drevesna sestava (%) poljski brest (1,6), bukev (1,5), vrbe (1,5), robinija (1,4), graden (0,9), maklen (0,8), beli gaber (0,7), breza (0,6), zeleni bor (0,5), gorski javor (0,4), lipovec in lipa (0,4) Naravna drevesna sestava (%) črna jelša (80), dob (10), ozkolistni jesen (4), poljski brest (4), čremsa (2) Ohranjenost naravne drevesne sestave ohranjena sestava (Robičev indeks IN = 76) Rastiščni indeks SI (m) črna jelša (23) Produkcijska sposobnost rastišča (m3 ha-1 leto-1) črna jelša (8,5) 160 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Babij V., Rozman A., Dakskobler I., Kutnar L., Poljanec A., Klopčič M., Bončina A.: Nižinsko črnojelševje 8 ZNAČILNOSTI UPRAVLJANJA IN ožiga in holandske brestove bolezni je nabor PREJŠNJA RABA vrst za obnovo skromen. Za ohranitev jesenov V večini območij Slovenije nižinska črnojelševja in bresta je zato ključno ohranjanje posameznih nimajo večjega gospodarskega pomena. Izjema odpornih osebkov. Naravna obnova je otežena je Prekmurje, kjer so predpanonski jelševi grezi zaradi bujne zeliščne plasti in razraščanja inva- gospodarsko cenjeni gozdovi z značilno hitro zivnih tujerodnih rastlinskih vrst, zato prevladuje rastjo, visokimi donosi in bogato lesno zalogo ob obnova s sadnjo sadik, redkeje s setvijo semen. sečni zrelosti (okoli 450 m³/ha). Prava nižinska Pred saditvijo je treba pripraviti tla. Negovalni črnojelševja so večinoma trajne gozdne površine, ukrepi vključujejo zgodnjo obžetev sadik (dvakrat ponekod pa so bila zaradi krčenja in osuševanja na leto) in intenzivna redčenja do faze debeljaka preoblikovana v kmetijske površine (Cimperšek, (GGN GGO Murska Sobota, 2021–2030). Na 2013). območjih, kjer se v pomladitvenih jedrih bujno Prevladujoč gozdnogojitveni sistem je malo- razraščajo invazivne tujerodne rastlinske vrste, površinska sečnja na golo (izjema za Slovenijo!) je potrebna obžetev naravnega podmladka toliko s kratko proizvodno dobo (55 do 60 let) in cilj- časa, da domorodne vrste prerastejo tujerodne. nimi premeri okoli 50 do 60 cm. Velikost površin Pri sečnji in spravilu posebej varujemo tla in za golosek je okoli 0,5 ha, s čemer se oblikujejo zdrava drevesa. Posek izvajamo v sušnem obdobju malopovršinsko enomerne sestojne zgradbe. ali pozimi, ko so tla zamrznjena. Sanitarno sečnjo V pravih jelševih grezih uspeva skoraj izključno opravimo takoj po zaznavi bolezni. Invazivne črna jelša, medtem ko je v prehodnih oziroma tujerodne vrste rastlin odstranjujemo z nego sekundarnih sestojih mogoče pospeševati tudi v zgodnjih fazah širjenja. dob (skupinsko), veliki in ozkolistni jesen ter Prilagoditveni potencial gozdov na predvidene poljski brest (posamično). Zaradi jesenovega podnebne spremembe je majhen, saj rastiščne Slika 6: Povodje, junij 2025 (foto: A. Rozman) GozdVestn 83 (2025) 5-6 161 Babij V., Rozman A., Dakskobler I., Kutnar L., Poljanec A., Klopčič M., Bončina A.: Nižinsko črnojelševje razmere omogočajo uspevanje predvsem črne jelše Nižinsko črnojelševje spada v prioritetni habi- in omejenega števila drugih domačih vrst. Zaradi tatni tip Nature 2000 91E0* Obrečna vrbovja, bolezni in naravnih stresov se genetska pestrost jelševja in jesenovja. Stanje tega habitatnega tipa je zmanjšuje, kar dodatno omejuje prilagodljivost ocenjeno kot neugodno s slabo prognozo. V manj- drevesnih populacij. Na omenjenih rastiščih bi ših gozdnih ostankih v agrarno-urbanih krajinah črno jelšo pogojno lahko nadomestile vrste, ki sta za ohranjanje biotske pestrosti ključni nega uspevajo v manj vlažnih razmerah, kot so bresti, gozdnega roba in obnova degradiranih habitatov. jeseni in hrasti, ob pogoju stabilnega zdravstvenega Vzdolž vodnih teles puščamo minimalno zarast stanja, od tujerodnih vrst pa črni oreh in robinija v širini 5–20 m. Za ohranitev dvoživk je potrebno (GGN GGO Murska Sobota). ustrezno osenčenje kaluž in vodnih teles, za hrošče V mnogih predelih v Sloveniji zunaj Prekmurja pa ohranjanje vsaj 10 m³/ha odmrle lesne mase ter so taki gozdovi razdrobljeni na manjših površinah, puščanje visokih panjev slabše kakovostnih dreves pogosto panjevskega izvora, imajo manjši gos- na območjih znanih habitatov hroščev. V času podarski ter večji varovalni in krajinsko-estetski gnezdenja ptic (marec–junij) v bližini gnezdnih pomen. Letni posek v vseh nižinskih črnojelševjih dreves ne izvajamo gozdarskih del. je 5,7 m3 ha-1. 9 NARAVOVARSTVENI POMEN Preglednica 2: Naravovarstveni pomen GRT 521 Nanoščica, Zadnje struge pri Suhadolah, Ličenca pri Območja Nature 2000 Poljčanah, Rački ribniki - Požeg, Drava, Mura, Goričko, Kočevsko, Rinža, Zabiče Črni, Polanski in Trnjavski log, Murska in Spodnja šuma, Primeri ohranjene gozdne združbe Orlovšček, Petanjci, Šratovci, Budina, Kapca, Cigonca, Mišja dolina, Koračica Gozdni rezervati Kozlarjev gozd, Mižuk, Šibje, Koračica Naravne vrednote Črni, Polanski, Trnjavski log, Črenšovsko joušje, Vumpah, Krakovski gozd Fuchsova prstasta kukavica (Dactylorhiza fuchsii), močvir- ska logarica (Fritillaria meleagris), navadni mali zvonček Habitat zavarovanih rastlinskih vrst (Galanthus nivalis), črni teloh (Helleborus niger), blagodi- šeči teloh (H. odorus), vodna perunika (Iris pseudacorus), poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), pomladanski veliki zvonček ali kronica (L. vernum) ostroluski šaš (Carex acutiformis), nenavadni šaš (C. appropinquata), predalpski šaš (C. randalpina), mehurjasti šaš (C. vesicaria), vodna grebenika (Hottonia palustris), poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), drobnocvet- Rastlinske vrste z rdečega seznama na torilnica (Omphalodes scorpioides), bršljanov pojalnik (Orobanche hederae), črno grozdičje (Ribes nigrum), soška zlatica (Ranunculus aesontinus), navadna vodna zlatica (R. aquatilis), prava potočarka (Rorippa amphibia), barjanska vijolica (Viola uliginosa), močvirska vijolica (V. palustris) Habitat ptic črna štorklja (Ciconia nigra) Drugo mrestišča dvoživk, habitat nekaterih močvirskih hroščev 162 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Babij V., Rozman A., Dakskobler I., Kutnar L., Poljanec A., Klopčič M., Bončina A.: Nižinsko črnojelševje 10 KLJUČNI VIRI Kecman, M., 1999. Gojitvene lastnosti črne jelše v Polanskem logu. Gozdarski vestnik 57: 355–367. Accetto, M., 1994: Močvirski in poplavni gozdovi. Zasnova Košir, P., Čarni, A., Marinšek, A., Šilc, U., 2013. Floodplain rajonizacije ekosistemov Slovenije. Biotehniška forest communities along the Mura River (NE fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo. Slovenia). Acta Botanica Croatica 72, 1: 71–95. Elaborat. 18 s. + fitocenološke preglednice. Kutnar L., Dakskobler I. 2014. Ocena stanja ohranjenosti Alagić, A., Kutnar, L., Kozamernik, E., Babij, V., Marinšek, gozdnih habitatnih tipov Natura 2000 in gospodarjenje A., Kermavnar, J., Simčič, A., Šprah, R. 2021. Ocena z njimi. Gozdarski Vestnik, 72, 10: 419–439. stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna Levanič, T., 1993. Vpliv melioracij na debelinsko rast vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 in prirastek črne jelše, ozkolistnega jesena in doba v Ličenca pri Poljčanah. Gozdarski vestnik, l. 79, št. Prekmurju. Zbornik gozdarstva in lesarstva 42: 7–65. 2, str. 3–27. Marinček, L., Čarni, A. 2002. Komentar k vegetacijski Bončina, A., Rozman, A., Dakskobler, I., Klopčič, M., karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000. Babij, V., Poljanec, A. 2021. Gozdni rastiščni tipi Založba ZRC, Ljubljana, 79 s. Slovenije: vegetacijske, sestojne in upravljavske Marinček, L., Čarni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, značilnosti. Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in U., Zelnik, I., 2003: Komentar k vegetacijski karti obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Zavod gozdnih združb Slovenije v merilu 1: 50.000 – List za gozdove Slovenije, 575 s. Cimperšek, M., 2013: Žejni gozdovi črne jelše (Alnus Novo mesto. Založba ZRC, ZRC SAZU, 103 s. glutinosa). Gozdarski vestnik (Ljubljana) 71 (10): Marinček, L., Čarni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U., 443–461. Zelnik, I., 2006. Komentar k vegetacijski karti gozdnih Čarni, A., Košir, P., Marinček, L., Marinšek, A., Šilc, združb Slovenije v merilu 1: 50.000 – List Ljubljana. U., Zelnik, I., 2008. Komentar k vegetacijski karti ZRC, ZRC SAZU, 131 str. gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 50.000 – list Martinčič, A., 1987. Fragmenti visokega barja na Murska Sobota. Pomurska akademsko znanstvena Ljubljanskem barju. Scopolia 14: 1–53. unija – PAZU, Murska Sobota, 64 str. Martinčič, A., 2007: Notulae ad floram Sloveniae. 80. Dakskobler, I., 2016. Phytosociological analysis of riverine Carex randalpina B. Walln. Syn.: Carex oenensis A. forests in the Vipava and Reka Valleys (southwestern Neumann ex B. Wallnöfer 1992. Hladnikia (Ljubljana) Slovenia). Folia biologica et geologica 57 (1): 5–61. 20: 28–31. Dakskobler, I., 2023: Gozdna vegetacija v soteski Reke Nemesszeghy, L., 1986. Črna jelša v Prekmurju. Pomurska med Škofljami in Škocjanom (Regijski park Škocjanske založba, 88 str. jame). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 64 Petrinec, V., 1999: Vegetationsmonographie von (1): 221–277. Šturmovci (NO Slowenien). Magistrska naloga. Dakskobler, I., Kutnar, L., Šilc, U., 2013. Poplavni, Formal- und Naturwissenschaftliche Fakultät der močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji. Gozdovi vrb, Universität Wien, 104 s. jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokih. I., Kutnar L., Bončina A. 2025. Gozdni rastiščni tipi Silva Slovenica in Zveza gozdarskih društev Slovenije, Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, Ljubljana, 127 str. rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti. GGN GGO Murska Sobota 2021-2030, 2023. Gozdarski vestnik, 83, 1: 3–19. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega ZGS, 2018: Baza podatkov gozdnih rastiščnih tipov v območja Murska Sobota. Zavod za gozdove Slovenije, odsekih. Območna enota Murska Sobota. Javornik, J., 2013. Fitocenološka analiza logov ob Dravi v subpanonskem fitogeografskem območju Slovenije. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 50 str. Kadunc, A., Poljanec, A., Dakskobler, I., Rozman, A., Bončina, A., 2013. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji. Poročilo o realizaciji projekta. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 42 str. GozdVestn 83 (2025) 5-6 163 Babij V., Rozman A., Dakskobler I., Kutnar L., Poljanec A., Klopčič M., Bončina A.: Nižinsko črnojelševje Slika 7: Golnik, maj 2025 (foto: A. Rozman) Slika 8: Ljubljansko barje (foto: L. Kutnar) 164 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Mnenja in pogledi Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda Damjan ORAŽEM1 1 UVOD rastek in druge temeljne gozdarske pojme. Seveda Po nekaj desetletjih od prvih strojnih sanacij je povsem na dlani, da so tudi med lastniki gozdov ujm (Ravnik, Črnivec) s pomočjo strojne sečnje razmišljanja o pričujoči temi zelo različna, pa tudi v Sloveniji le-ta za nas ni več nekaj novega in razmere, v katerih nastane odločitev. nepreizkušenega. V tem času se je že udomačil Ob tem je zanimivo, da država odločevalcem, pojem strojne sečnje, ki zajema posek s sečnim izvajalcem del in gozdnim tlem ne nudi primerne strojem (harvesterjem) in spravilo z zgibnim zakonske opore/podlage/zaščite za strokovne polprikoličarjem (forvarderjem), medtem ko je odločitve o izboru tehnologij glede na njihov raba motorne žage za sečnjo in traktorja za spra- vpliv na gozdna tla, čeprav so eden od najbolj vilo dobila kot način pridobivanja sortimentov občutljivih segmentov gozdnih ekosistemov pri pridevnik »klasičen«. Nedvomno se je novejša rabi težke mehanizacije. Nekatere države so se ob tehnologija kot zelo učinkovita večkrat izkazala pri zavedanju pomena gozdov odločile za kaznovanje saniranju velikih poškodb gozdov, kar pa še zdaleč neprimerne rabe strojne sečnje, npr. ob prekorače- ne pomeni, da jo lahko zlasti za redno sečnjo pova- nju določenega odstotka poškodovanih preostalih bimo v naš gozd znova kadarkoli in brez temeljitega dreves (Finska) ali prevelikega ugreza težkih razmisleka. Ker je bila strojna sečnja na naši celini gozdarskih strojev (Poljska). Pri nas so leta 2014 v svoji osnovi razvita za iglaste gozdove severnih s ciljem poenotenja gozdarskih deležnikov pri rabi predelov celine z izključno golosečnim načinom strojne sečnje nastala Vodila dobrega ravnanja pri gospodarjenja na osnovi monokultur smreke in na strojni sečnji (Krč et al., 2014). Vodila so korak manj zahtevnih terenih, ji je v Sloveniji gozdarska v pravo smer reševanja težav, morajo pa v neki stroka sprva napovedovala možnost rabe na naših bolj formalni zakonski obliki postati obvezujoča tleh približno do 10 % površine gozdov. V zadnjih in treba bi jih bilo stalno posodabljati, sicer hitro letih so se ocene iz več razlogov spremenile, še postanejo le zapis nekega trenutka v zgodovini zlasti z vidika ponudnikov storitev strojne sečnje rabe obravnavane tehnologije. Avtorje Vodil ali in upravljavcev največjih gozdnih posesti. nenazadnje deležnike v gozdarskih področjih V nadaljevanju želim zbrati nekaj elementov, pri tem ne more odvezovati zapis, da Vodila ne o katerih razmišljam z vidika lastnika gozda, ko morejo slediti hitremu tehnološkemu razvoju. se odločam o rednem poseku in spravilu med Pozitiven prispevek k ščitenju tal in sestoja je tudi klasičnim in strojnim načinom. Kot se izkaže, pobuda (Bratun, Kobal, 2018), da se kot smiselno je težko ovrednotiti nekatere kazalnike, ki lahko merilo primernosti strojne sečnje na določenem bistveno vplivajo na izbor tehnologije. Po drugi rastišču upošteva še sprejemljivo poškodovanost strani pa je odločitev lastnika gozda lahko zelo tal in sestoja, primeren kazalnik pa bi bila lahko lahka na povsem enostavno merljivih/izračunanih dovoljena globina kolesnic. elementih, ki neposredno vplivajo na dolgoročen Dandanes se splošno družbeno okolje dina- dobiček iz gozda. Ob tem se sprašujem, če je tisto, mično preoblikuje v smer, ko se stroke vedno težje kar imenujemo tehnološki napredek, res napredek otepajo nestrokovnjakov, ki odločilno vplivajo in ali smo ob konceptu trajnosti pri rabi nekaterih na stroko, četudi z malo ali nič znanja. Slednje tehnologij malo pozabili na gozdno površino, pri- je toliko izrazitejše takrat, ko je stroka pasivna. 1 D. O., Smrečje 17, SI-1360 Vrhnika, Slovenija. damjan.orazem@gmail.com GozdVestn 83 (2025) 5-6 165 Oražem D.: Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda Vedno bolj za oblikovanje mnenj kot osnova vino. Pa dandanes? Stvari so postale očitno bolj prevladujejo lažne sekundne novice (fake-news, meglene. Je razmišljanje o izboru med možnimi tiktokarstvo ipd.) in žal je skrajni domet nekaterih tehnologijami sploh zaželeno oziroma dostojno in visokih gozdarskih uradnikov v javnosti, da kot ali je le parcialna ekonomika res celotna resnica, višek svoje zmogljivosti v nedogled ponavljajo o kateri je dovoljeno razmišljati? dejstva o 58 % slovenski gozdnatosti in o skrajni K pričujočemu zapisu me je vzpodbudil raz- razdrobljenosti naše gozdne posesti brez pravih govor v širši družbi z visokim predstavnikom idej, kaj s tem storiti. Za nekatere v tej državi smo firme, zaposlenim tudi z nalogo uveljavljanja lastniki gozdov manj pomembni, od gozda naj strojne sečnje, ki ga žel ne smem poimensko ne bi imeli omembe vredne koristi in nam zato navesti. Omenil sem mu nekatere pomisleke s pomočjo jasno izraženih zahtev lobijev s kratko- v povezavi s strojno sečnjo, ki temeljijo na znan- ročnimi »gozdarskimi« interesi skušajo odpraviti stvenih raziskavah, in izračune, ki kažejo, da bi omejitve, ki nas domnevno dušijo v naši svobodi bilo na konkretnih sečiščih sečnjo bolje opraviti upravljanja z naravno dobrino, nenazadnje zašči- na klasičen način. Njegov odgovor je bil, da imajo teno tudi z ustavo. Kot lastnik gozda, ki mimogrede oni dovolj denarja, da lahko naročijo kakršnokoli ne čuti nobenih vsiljenih dušečih okoliščin ne znanstveno raziskavo, ki bo pokazala rezultate, zaradi relativne majhnosti lastne gozdne posesti ki jih oni želijo. Sami presodite, če se to morda in ne zaradi omejitev v povezavi z možno višino v vašem okolju morda že ne dogaja, vsekakor pa poseka, se čutim soodgovornega, da moj gozd velja pogledati kakšen vir več, prebrati pričujoč deluje v dobro trenutnih in prihodnjih gozdnih prispevek in razmišljati z lastno glavo. ter negozdnih prebivalcev te dežele. Pred več kot stoletjem so slovenski gozdarji potegnili jasno črto med gozdarstvom, ki je na 2 VSAKA TEHNOLOGIJA nivoju proizvodnje koruze, in gozdarstvom, ki IZKORIŠČANJA GOZDA NA mu dandanes pripisujemo trajnost, sonaravnost DOLOČEN NAČIN VPLIVA NA in večnamenskost. S svojimi izkušnjami, mednaro- GOZD dnimi izmenjavami in primeri dobre prakse smo Vsak poseg v gozd (in enako velja za njivo, travnik, vplivali na marsikoga. Pred nekaj dnevi je izšla reko ali morje) z namenom gospodarjenja povzroči knjiga uglednega švedskega novinarja in pisca določene posledice za tak ekosistem. Kot družba Johana Adolfssona z naslovom The End of Clear- smo se domnevno na neki način sporazumeli, da -Cutting (Konec golosečnje). Pisec je sodeloval pri bomo od nečesa živeli, nekje pridelali hrano, od 26. Svetovnem gozdarskem kongresu IUFRO in nekod pridobili les, nekje črpali vodo ipd., nismo s Švedsko univerzo za kmetijske vede (SLU), še prej pa se še dogovorili, kolikšna je največja dovoljena pa s švedskim zunanjim ministrstvom. V svojem škoda, ki jo lahko zaradi naših potreb povzročimo delu je analiziral dejavnike, ki jasno kažejo, da ekosistemom. Če na spletnem iskalniku iščete se v severnem delu Evrope ob polarizirani javni sveže raziskave o vplivih strojne sečnje na gozd razpravi o industrijskih in političnih konfliktih kljub razvoju strojne sečnje opazite, da na okolje v povezavi z gozdovi potiho dogaja začetek konca le-ta zagotovo ne deluje izključno zdravilno golosečnega sistema v gozdovih in da se industrija (Picchio, Mederski, Tavankar, 2020). Slednje je naglo preusmerja na povsem nove proizvode iz očitno zlasti, če je povezano z golosečnim sis- lesa. Bralec lahko sluti, za kakšen ogromen premik temom gospodarjenja, ki pri nas ni dovoljen že gre pri tem v načinu gospodarjenja z gozdovi, saj približno osemdeset let. Za bralca, ki ga zanima so imeli za nekatere drugačne načine uzakonjene širše ozadje nekaterih navedb; raziskava Picchia celo kazni za lastnike gozdov. Zakaj omenjam to in sodelavcev je med 74.000 na spletu najdenimi knjigo? Nedavno smo bili v gozdarstvu luč na objavami zajela 90 znanstvenih člankov, ki niso bili koncu predora in nekateri so posvojili napredne starejši od petih let, je pokazala nekaj zanimivih ideje. Nedavno smo vedeli celo, kdo je zmagal ugotovitev. Nedvomno je, da je v proučevanih v kateri vojni in kdo je v resnici branil domo- objektih strojna sečnja povečala odtok vode (tudi 166 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Oražem D.: Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda do 50 % ter za več desetletij) in mineralnih snovi, rednega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji povečala je zbitost tal, do določene mere lahko o prednostih strojne sečnje pred klasično na trhlih znatno poškoduje preostalo drevje ter oslabi nje- temeljih, še slabše pa jim kaže pri ekonomskem govo fiziološko stanje in zmanjšuje prirastek ter izračunu. In kar je najočitneje, da se pri nas sposobnost preživetja, poslabšala je mikroklimo v zadnjem desetletju s tem stroka/snovalci pred- v gozdu, povečala poškodovanost podmladka, pisov preredko ukvarja/-jo; strojna sečnja ima le-ta je bil krajši in je slabše priraščal itn. Seveda ogromen vpliv na gozdno površino, na prirastek, v virih najdemo tudi pozitivne strani v pomenu na stanje preostalega drevja v sestoju in na naci- večje presvetlitve sestojev in posledično olajšanja onalno ekonomijo. Zavedam se, da bo za grob in naravne obnove, večje humanizacije dela, zmanj- pregleden izračun v nadaljevanju treba marsikaj ševanja števila nesreč pri delu, povečanja dobička poenostaviti in da razmere v podrobnostih lahko in podobno. Redkeje bralec najde kaj o energetski marsikje odstopajo. učinkovitosti posamezne tehnologije in o njenem celovitem vplivu na okolje. Vsekakor se negativni vplivi lahko zmanjšajo med drugim tudi z izbiro 3 PRIMERJAVA CEN MED primernega časa izvedbe del, rabo kolesnih verig, KLASIČNO IN STROJNO SEČNJO z izdelavo vejnih preprog iz sečnih ostankov in TER RAZPOLOŽLJIVOST podobnim (Krč, 2017). DELOVNE SILE Pri izboru tehnologije je eno zapletenejših Strojna sečnja, t. j. sečnja s harvesterjem in spravilo vprašanj navezano na nesreče pri delu v gozdu. s forvarderjem, naj bi bila med drugim cenejša Dejstvo je, da sodijo dela – zlasti pri sečnji – med od njene predhodnice z motorno žago in traktor- najtežja in najnevarnejša z mnogo hudimi nesre- skim spravilom lesa (skupaj: klasična sečnja). Če čami pri delu. Po drugi strani so slednje glede na pogledamo na spletno stran Gozdarskega inštituta posekano količino lesa med profesionalnimi sekači Slovenije (GIS, 17. 7. 2025), je bil strošek klasične in traktoristi mnogo redkejše. Bral in slišal sem sečnje (mediana) za prvi kvartil 2025 pri 26 EUR/ že kakšnega vnetega zagovornika strojne sečnje, m3, za strojno sečnjo pa 28 EUR/ m3. Pomislimo ki se populistično izgovarja na nemoralnost poši- lahko seveda, da so v danih podatkih lahko neka- ljanja sekačev v gozd, namesto da bi delo opravili teri začasni vplivi na trgu, a če primerjamo podatke s harvesterji. In potem se spomnim, da je taisti istega vira za obdobje 2020–2024, je bil povprečen gorečnež nosil zlat prstan. Je pomislil, koliko je strošek stroje sečnje (23,45 EUR/ m3) podobno nesreč v rudnikih zlata, pa koliko ljudi je zastru- višji od stroška klasične sečnje (22,1 EUR/ m3). pljenih z vodo, ki jo onesnažijo ob pridobivanju V Sloveniji je strojna sečnja torej dražja od klasične. te plemenite kovine? In ali nima tudi že običajna Podatek je ob poznavanju zmogljivosti harvesterjev distribucija hrane za sabo smrtnih žrtev v prometu, nekoliko presenetljiv, a za seboj verjetno skriva pa jo vseeno kupujemo v trgovinah? Nedvomno med drugim tudi dejstvo, da se pri nas tovrstna je vsako življenje dragoceno in je s tem povezano tehnologija uporablja na način, ki ga proizvajalci marsikatero naše ravnanje, četudi vsakodnevno teh strojev niso predvideli, običajni kupci po svetu ter nezavedno. pa si ga zaradi poslovne ekonomike ne morejo Vplivi posamezne vrste izbrane tehnologije privoščiti: pri nas delo s harvesterji večinoma gozdne proizvodnje zagotovo obstajajo, a je vsaj poteka v skrajšanem enoizmenskem delovniku, njihov vpliv na ekološke in socialne funkcije težko dela pa potekajo tudi v kombinacijah s klasično ovrednotiti. Čeprav je vpliv verjetno nekajkrat večji sečnjo (debelejše drevje ipd.), kar posledično kot na proizvodne funkcije gozda, se kot lastnik razporedi fiksne stroške stroja na skromno število gozda še najlažje oprem na številčni oziroma operativnih ur – celo samo šest ali manj na dan. finančni vidik izvedbe sečnje s spravilom kot Eden glasnih argumentov imetnikov strojev za elementom za odločanje o izboru tehnologije. strojno sečnjo je tudi, da ni razpoložljive delovne V nadaljevanju bomo spoznali, da je večina argu- sile za klasično sečnjo. Argument je po svoje zelo mentov ponudnikov strojne sečnje v razmerah pomenljiv, saj se je po žledolomu leta 2014 ta GozdVestn 83 (2025) 5-6 167 Oražem D.: Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda storitveni sektor v Sloveniji zelo okrepil, po tem relativno majhna, potrebne pa so za uporabo dogodku smo lahko v medijih velikokrat brali katerekoli tehnologije izkoriščanja gozda. Za o izvajanju sečnje s spravilom za SiDG, d. o. o., traktorsko spravilo so namenjene gozdne vlake in za mizerno nizke zneske. Sistem zbiranja ponudb v pravilniku o gozdnih prometnicah (Pravilnik, pa po navadi redko komu nudi možnost dela 2009) so navedene največje dovoljene gostote za ceno, ki jo po drugi strani brez pomislekov grajenih gozdnih vlak. Traktorjem je v gozdu priznamo strojni sečnji. Povsem normalno je, praviloma dovoljeno le gibanje po gozdnih vlakah, da se v opisanih razmerah sekači in traktoristi za kar najdemo vzrok ne le v varnosti, pač pa tudi odločijo za zaposlitev nekje drugje, čeprav ne za zaradi omejevanja škode v gozdovih in ohranjanju znatno višje plače. Skratka: z vidika cene storitve površine gozda, njegovega prirastka ipd. se je za lastnika gozda finančno modro odločiti Praviloma harvesterjem in forvarderjem gozdne za klasično sečnjo. Slednje velja še zlasti, če gre vlake zaradi omejene širine ter prostorske razpo- za večvredne sortimente iglavcev in še toliko reditve ne ustrezajo in ne zadoščajo za izvajanje bolj, če gre za kakovostnejše listavce, ker strojna njihovih operacij, pač pa je zanje potrebno giba- sečnja večinoma kroji sortimente po dolžini, ne nje po bistveno gostejšem omrežju sečnih poti. po kakovosti. Milo rečeno je zanimivo, kako sta pri gibanju Nezanemarljivo ob tem je zavedanje, da so mehanizacije v gozdu slovenska zakonodaja in pri klasični sečnji v mnogih primerih z nekaj stroka omejevalna do traktorjev in permisivna do sreče podprti dobri lokalni izvajalci. Kot lastnik mnogo težjih in okoljsko vplivnejših sodobnejših gozda mi zaradi razlik v ceni med tehnologijama tehnologij. V Sloveniji za strojno sečnjo nimamo ostaneta 2 EUR/ m3 več v žepu, kar pomeni na nobene (izjema je določilo o zlaganju vej v sečne moji gozdni posesti ob poseku pribl. 150 EUR na poti) številčno oprijemljive regulative, kar zadeva leto. Realna razlika je zaradi načina (strojnega) njene rabe v gozdovih, imajo pa jo npr. nekatere krojenja sortimentov lahko nekajkrat višja, zlasti države, ki so to tehnologijo ustvarile, npr. Finska, pri listavcih. Ker smo na neki način prebivalci te čeprav imajo prevladujoč golosečni sistem gospo- dežele tudi solastniki državnega gozda, naj mi darjenja z gozdom. Glede na slovenske predpise bo dovoljen pogled tudi vanj: ob približno 1,2 sečne poti niso gozdne prometnice, čeprav so milijona m3 letnega poseka ta razlika ob izključni ob sečnji analogno gozdnim vlakam namenjene rabi samo ene tehnologije potencialno znaša 2,4 skoraj izključno gospodarjenju z gozdom, torej milijona EUR, ob upoštevanju načina krojenja le gibanju strojev za pridobivanje gozdno-lesnih pa nekaj deset milijonov EUR. Realno so zneski sortimentov. Tudi strokovni in pravni razlogi za trenutno manjši, saj se v državnih gozdovih zadnja omejitev gibanja strojev za strojno in klasično leta strojno poseka približno 20 % letnega poseka, sečnjo/spravilo, kot so zaščita tal, sestojev ipd., so a namere kažejo na znatno povečanje tega deleža. za oboje enaki. A kot že zapisano: gozdne vlake so s predpisi regulirane od njihovega nastanka do 4 PRIMERJAVA IZGUB vsakodnevne rabe, sečne poti pa skoraj kakor da PROIZVODNJE LESNE MASE IN niso omembe vredne. PRIHODKA PRI KLASIČNI TER Sečne poti podobno učinkujejo na gozd kot STROJNI SEČNJI njihova sestrska različica gozdnih vlak. Izjema bi bila lahko gozdarska dela na pomrznjeni debelejši Ko si nekdo doma omisli vrt z nekaj gredicami snežni odeji, ki pa bo – kot kaže –, lahko vedno solate in paradižnika, si ga verjetno ne zato, da bolj le nekakšen oddaljen spomin na stare čase, pa bi v njem prevladovale stezice, ampak da bi bila še to le v vedno krajšem zimskem obdobju, ki za površina čim večja za osnovni namen vrta, t.j. presojo torej ne pomeni povsem reprezentativnega za pridelavo zelenjave. Tudi pri gospodarjenju vzorca. Sečne poti niso grajene prometnice, na z gozdom je iluzorno, da bi z gozdom gospodarili njih se ne ureja odvodnjavanja in praviloma stroj brez ustreznih prometnic. Pri tem razmisleku nanje polaga okleščene veje s ciljem zmanjševa- zanemarimo gozdne ceste, katerih gostota je nja poškodb tal. Tako kot pri vlakah tudi te poti 168 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Oražem D.: Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda lahko služijo izvedbam gozdarskih del (redčenja ploskev je širina sečnih poti znašala od 4,5 do 4,9 ipd.) skozi celo proizvodno dobo gozda. Na m, na eni od slovenskih ploskev pa zaradi težjega njih ne moremo »proizvajati« drevja, če želimo terena celo 5,5 m. Za kalkulacije v nadaljevanju z njimi omogočiti dostop harvesterju na ustrezno sem uporabil širino samo štirih metrov. Velikost razdaljo do drevja. Na gričevnatem svetu je pri površine, ki jo zavzamejo sečne poti, bi znašale za nas dovoljeno zgraditi do 150 m/ha gozdnih vlak, 23 ton težak stroj ob tem, da ga ne kombiniramo kar zavzame največ 5 % gozdne površine. V svojih (popolna strojna sečnja) z drugimi tehnologijami, kalkulacijah nisem upošteval stroška njihove pri- v idealnih reliefnih razmerah skoraj 16 % površine prave/gradnje, ker vlake v veliki meri že obstajajo gozda. Ker pa so gozdovi večinoma na nagnjenih s povprečno gostoto približno 90 m/ha. terenih in z nekaterimi ovirami (skale ipd.), je Za izračun, koliko površine zavzamejo sečne skupna »izguba« dosega roke najmanj 17 % in pri poti, je treba poznati podatke o harvesterju. Za našem stroju znaša namesto 10,6 m le še 8,9 m na naš primer vzemimo model Ponsse Scorpion King vsako stran, kar v optimistični varianti pomeni s procesorsko glavo H7. Iz tehničnih podatkov izgubo 18,3 % površine gozda – gostota sečnih (Interexport, b.l.) je razvidno, da je stroj širok poti pa tako znaša 460 m/ha. Navedene vrednosti, (odvisno od konfiguracije harvesterja) približno tri čeprav izračunane in ocenjene čez palec, se zelo metre, doseg roke znaša 10 do 11 m, procesorska ujemajo tudi z raziskavami v Sloveniji (Košir in glava pa zmore prednje nože odpreti največ 64 Robek, 2000), pri čemer raziskave v Skandinaviji cm. Širina stroja avtomatično še ne pomeni tudi in Severni Ameriki kažejo tudi na do 25 % motene enako široke sečne poti. Po raziskavah na lažjih površine gozda (Mihelič, 2014). Strojna sečnja torej terenih v finskih gozdovih (Ovaskinen, Riekki, povzroči neprimerno večjo izgubo produktivne 2022) znaša povprečna širina sečnih poti od 4,0 površine gozda kot klasična sečnja. do 4,5 m, na slabše nosilnih tleh pa tudi 5,0 m. Za presojo vpliva sečnih poti na drevje sta Pri raziskavi strojnega redčenja (Bergström et al., pomembni globina kolesnic in njihova gostota 2022) manjšega harvesterja Valmet 901.4, širine v gozdu, na drugi strani pa so pomembne značil- 2,8 m, teže nekaj manj kot 15 t in z dosegom roke nosti koreninskega sistema gozdnega drevja. Zani- 10 m, so na ploskvah s starostjo drevja od 20 do 40 mivo bi bilo imeti podatke o arhitekturi drevesnih let proučevali učinke na eni ploskvi na Švedskem, korenin za dve drevesni vrsti – bukev in smreko dveh na Finskem in na treh v Sloveniji. Na večini -, ki v slovenskih gozdovih predstavlja vsaka po Preglednica 1: Izračun izgub proizvodnje lesne mase zaradi gozdnih vlak v primeru klasične sečnje Na 1 ha Na 200.000 ha Največja gostota GV v m/ha 150  150 Kalkulativna širina GV v m 3,5 3,5 Izpadla produktivna površina zaradi GV v ha 0,0525 10.500 Izpadla produktivna površina zaradi GV v % 5,25 5,25 Pridobljena lesna masa v proizvodni dobi v m3 947,50 189.500.000 Pridobljena lesna masa v proizvodni dobi v EUR Fco GC 36.952,50 7.390.500.000 Izpadla lesna masa v proizvodni dobi zaradi GV v m3 52,5 10.500.000 Izpadla lesna masa v proizvodni dobi zaradi GV v EUR 2.047,50 409.500.000 Vrednost lesa skupaj z dodano vrednostjo v EUR v proizvodni dobi 473.750,00 94.750.000.000 Legenda: GV: gozdna vlaka, GC: gozdna cesta GozdVestn 83 (2025) 5-6 169 Oražem D.: Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda približno tretjino lesne zaloge. A raziskav drevja, zmanjšan višinski in do 35 % zmanjšan debelin- ki raste v mešanih sestojih, je malo in težave pri ski prirastek v smrekovih sestojih v Skandinaviji proučevanju so tudi s tem, kako debele koreninice (Mihelič, 2014). Zaradi velikih spremenljivk še zajemajo raziskave. Sečnji smreke je bil prvotno v nadaljevanju nisem upošteval korekcije iz bruto namenjen razvoj strojne sečnje. Ta drevesna vrsta na neto volumen lesnih sortimentov, ki so znatno ima plitek koreninski sitem, pri odraslem dre- manjše od zmanjšanja prirastka. vesu je 70–85 % korenin v globini do 30 cm, pri Za izračun razlik za lastnika gozda pri odloča- čemer se njihova gostota z globino hitro manjša; nju o tehnologiji potrebujemo nekaj predpostavk. v zahtevnejših naravnih okoljih je 75 % korenin Zamislimo si, da je proizvodna doba našega gozda do globine 10 cm (Kalela, 1947). Drobne korenine, sto let, da v tem obdobju proizvede izkoristljivih ki so najpomembnejše za preskrbo z vodo, tudi 1.000 m3 lesne mase na hektar (gre torej za gozd pri listavcih ne sežejo dosti globlje kot pri smreki na boljših rastiščih), da povprečna vrednost lesa (Meinen et al., 2009). Raziskave (Sinacore et al., na kamionski cesti znaša 65 EUR/ m3, v vsej 2017) kažejo, da je polmer koreninskega sistema proizvodni dobi izkoriščamo gozd z enako teh- v precejšnji soodvisnosti od polmera krošnje dre- nologijo, cene pa povzamemo po že omenjenih vesa in da se korenine širijo horizontalno od debla podatkih GIS. Če predpostavimo samo linearno do dvakratnika polmera krošnje. V Nemčiji so povezavo med izgubo volumenskega prirastkom v mešanih gozdovih izmerili (Meinen et al., 2009) in izgubo površine zaradi prometnic, dobimo dolžine korenin v horizontalni razdalji od debel v proizvodni dobi gozda pri klasični sečnji 6.740 bukev in javorjev so znašale do 19 m. Navedene EUR več prihodkov na hektar oz. slabih 37.000 ugotovitve pomenijo (glej tudi Picchio, Mederski, EUR namesto 30.200 EUR. Če pa smo lastnik Tavankar, 2020), da ima že 20 m visoko drevje ob z 200.000 ha gospodarskega gozda, razlika znaša strojni sečnji neglede na to, kje v gozdu raste, pra- kar 1.348 milijonov EUR v sto letih. Ob dejstvu, viloma z več strani poškodovan koreninski sistem da tudi/zlasti za politike stoletje predstavlja nekaj in zmanjšan višinski ter volumenski prirastek. povsem pravljičnega, ostanimo na letni ravni Povezava s stojnostjo, vitalnostjo, mikorizo, vdorom zaokroženih 13,5 milijona EUR. Naj opozorim, povzročiteljev trohnob, zmanjšanje kakovosti lesa da je dejanska razlika zaradi poškodb tal, korenin in zmožnostjo črpanja vode ter mineralnih snovi ipd. ter zmanjšanja volumenskega, višinskega in pa verjetno ne potrebuje posebne razlage. vrednostnega prirastka najverjetneje znatno večja. Kaj razlika med 5 in 18 % izgubo površine gozda pomeni lastniku gozda? Če gre za nekoga, ki so mu čari te dežele, principi slovenskega gozdarstva 5 RAZLIKE MED TEHNOLOGIJAMA in prihodnje generacije malo mar, ima taka oseba OB UPOŠTEVANJU DODANE enak odnos verjetno tudi do omenjene razlike. VREDNOSTI PRI PREDELAVI LESA Razlika pri lastniku, ki bi imel 200.000 ha gozda Les je veliko več vreden, ko ga oplemenitimo in bi vso sečnjo opravil s harvesterjem, bi bila po s predelavo, dizajnom, znanjem in podobnim. zelo konzervativnem izračunu v dodatni izgubi Mnogo ljudi ima v povezavi z nadaljnjo predelavo produktivne površine 26.200 ha gospodarskega zaposlitev, ta industrija je lahko relativno prijazna gozda, realno pa še bistveno več. Naivno bi bilo okolju in država/družba/okolje ima od tega lahko pričakovati, da bo neposekano drevje zunaj znatne koristi. V Sloveniji imamo nekaj raziskav sečnih poti z okrnjenim koreninskim sistemom na temo dodane vrednosti v izdelkih v gozdno- »prevzelo« prirastek s prizadetih (izgubljenih) -lesni verigi (Kropivšek, Gornik Bučar, 2017), ki površin pod prometnicami in sečnimi potmi. kažejo, da je pri proizvodnji končnih izdelkov iz Resnica je verjetno bolj v smeri, da se bo količin- bukovine le-ta tudi tisoč evrov in več na kubični ski prirastek zmanjšal bolj, kot pa kaže odstotek meter. Iz previdnosti vzemimo za naš izračun, izgubljene površine, kar kažejo tudi nekatere da bi bila lahko dodana vrednost v Sloveniji za raziskave (Picchio, Mederski, Tavankar, 2020, in kubični meter lesa samo polovico vrednosti, ki jo njihove citirane raziskave), namreč tudi do 25 % navaja omenjena raziskava, t. j. 500 EUR. Avstrijci 170 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Oražem D.: Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda Preglednica 2: Izračun izgub proizvodnje lesne mase zaradi sečnih poti v primeru strojne sečnje s harvesterjem Ponsse Scorpion King H7 in primerjava s klasično sečnjo Primerjava klasična sečnja – strojna sečnja, Na 1 ha Na 200.000 ha na 200.000 ha Doseg harvesterjeve roke v m 10,65 10,65   Doseg harvesterjeve roke - korigiran za nagib terena, v m 8,9 8,9   Kalkulativna širina sečne poti v m 4 4   Gostota sečnih poti v m/ha 459 459   Izpadla produktivna površina zaradi SP (GV) v ha 0,1835 36.697 -26.197 Izpadla produktivna površina zaradi SP (GV) v % 18,3 18,3   Pridobljena lesna masa v proizvodni dobi v m3 816,51 163.302.752 -26.197.248 Pridobljena lesna masa v proizvodni dobi v EUR Fco GC 30.211,01 6.042.201.835 -1.348.298.165 Izpadla lesna masa v proizvodni dobi zaradi SP (GV) v m3 183 36.697.248 -26.197.248 Izpadla lesna masa v proizvodni dobi zaradi SP (GV) v EUR 6.788,99 1.357.798.165 -948.298.165 Vrednost lesa skupaj z dodano vrednostjo v EUR v proizvodni dobi 408.256,88 81.651.376.147 -13.098.623.853 Legenda: SP: sečna pot, GV: gozdna vlaka, GC: gozdna cesta to vrednost izračunavajo mnogo natančneje in 6 SKLEPNE MISLI za leto 2025 predvidevajo (Forestry and wood industry in Europe, 2023), da bo v Avstriji za Na koncu se vrnimo k domnevno predragim in premalo sekačev in traktoristov. Po podatkih (GIS, kubični meter posekanega lesa dodana vrednost 2025) so že v osnovi za klasično sečnjo plačani po znašala do 1.667 EUR. Na nivoju EU-27 skupaj 2,00 EUR/m3 manj kot je cena strojne sečnje. Iz z Norveško, Švico in Združenim kraljestvom dobička, ki ga pridobimo iz izgube površine gozda, skupno zmanjšanje poseka za en odstotek pomeni bi jim lahko plačali dodatnih 7,12 EUR/m3 več zmanjšanje bruto prihodka v višini 10,3 milijarde kot sedaj. Če pa upoštevamo še prej obravnavano EUR in 162.000 delovnih mest manj (podatki dodano vrednost, je zgolj teoretično na voljo celo veljajo za leto 2019). interval plačevanja do 95,12 EUR/m3. Razlika med strojno in klasično sečnjo torej Ena od slovenskih folklornih posebnosti je tudi zaradi izgube rastne površine ob navedenih pred- kombinirana uporaba strojne in klasične sečnje postavkah pomeni pri klasični sečnji v proizvodni v različnih načinih organizacije dela na istem dobi gozda 65.493 EUR (po avstrijskih merilih sečišču. Pri tem je slabše izkoriščena vsaka od celo 218.354 EUR) več prihodkov na hektar oz. obeh tehnologij posebej, kar pa zadeva gozdno 473.750 EUR namesto 408.256 EUR. Če pa smo površino, iz gozdne produktivne površine izločimo lastnik z 200.000 ha gospodarskega gozda, znaša kar seštevek površine gozdnih vlak in strojnih poti. razlika kar 13.089 milijonov EUR v sto letih (po Druga folklorna posebnost je, da stroje kupimo avstrijskih merilih celo slabih 44 milijard EUR) premalo premišljeno, potem pa z njimi vsiljujemo oz. na leto skoraj 131 milijonov EUR. izvajanje del tam, kjer je vsakemu preprostemu GozdVestn 83 (2025) 5-6 171 Oražem D.: Nekateri elementi za odločanje med klasično in strojno sečnjo z vidika lastnika gozda lastniku jasno, da so debeline drevja prevelike, Košir B., Robek R. 2000. Značilnosti poškodb drevja in da so veje predebele, da bi jih lahko oklestil stroj tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje in podobno. na primeru delovišča Žekanc. Zbornik gozdarstva in V prispevku prikazane ocene in izračuni so lesarstva, 62: 87-115 na neki način navezani na oba skrajna ekstrema Krč, Janez, Beguš, Jurij, Primožič, Jože, Levstek, Janez, Papler-Lampe, Vida, Klun, Jaka in Mihelič, Matevž, rabe dveh omenjenih tehnologij. Realnost je sicer 2014, Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. nekje med njima, a v razmerah rednega gospo- Strokovna monografija. Ljubljana: Biotehniška darjenja za lastnika gozda izbira tehnologije ne fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive sme biti pretežka. Če gledamo še malo čez planke gozdne vire. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. svoje posesti oziroma na les z vidika nacionalne php?lang=slv&id=74202 (28. 8. 2025) ekonomije, t. j. tudi njegove dodane in okoljske Krč, Janez. „Strojna sečnja kot dejavnik vpliva na gozdna vrednosti, je pomemben prav vsak »pridelan« tla in uspešnost obnove gozdnih sestojev.“ Gozdarski vestnik letnik 75. številka 4 (2017) str. 218-223. http:// kubični meter lesa oziroma je škoda vsakega izgu- www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQ9VEHAP bljenega kvadratnega metra produktivne površine (28. 8. 2025) gozda, ki ga po nepotrebnem namenimo gozdnim Kropivšek, J., & Gornik Bučar, D. (2017). Dodana vrednost prometnicam oziroma še bolj sečnim potem. v izdelkih v gozdno-lesni verigi - Primer: primarna predelava bukovine. Les/Wood, 66(1), 61-72. https:// doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a06 (17. 7. 7 VIRI IN LITERATURA 2025) Adolfsson, Johan (2025). The End of Clear-Cutting. Meinen, C., Leuschner, C., Ryan, N.T. et al. No evidence The Science and Innovations Powering the Paradigm of spatial root system segregation and elevated fine Shift in Nordic and Baltic Forestry. A Brief Outlook. root biomass in multi-species temperate broad- https://www.kobo.com/se/en/ebook/the-end-of-clear- leaved forests. Trees 23, 941–950 (2009). https://doi. cutting?sId=c2d8b5cb-fc5b-40ee-bbc1-8e4d79733909 org/10.1007/s00468-009-0336-x (2. 9. 2025) (2. 9. 2025) Mihelič M. 2014. Gospodarnost in okoljski vidiki tehnologij Bergström, D., Fernandez-Lacruz, R., de la Fuente, T., pridobivanja lesnih sekancev za energetsko rabo. Höök, C., Krajnc, N., Malinen, J., … Nordfjell, T. Dokt. disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, (2022). Effects of boom-corridor thinning on harvester Biotehniška fakulteta. http://www.digitalna-knjiznica. productivity and residual stand structure. International bf.uni-lj.si/gozdarstvo/dd_mihelic_matevz.pdf% (20. Journal of Forest Engineering, 33(3), 226–242. https:// 7. 2025). 285 str. doi.org/10.1080/14942119.2022.2058258 (1. 9. 2025) Ovaskainen H, Riekki K. Computation of Strip Road Bratun, Primož, Kobal, Milan. „Pregled talnih lastnosti, ki Networks Based on Harvester Location Data. Forests. vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji.“ Gozdarski 2022; 13(5):782. https://doi.org/10.3390/f13050782 vestnik letnik 76. številka 5/6 (2018) str. 237-248. (28. 8. 2025) http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC- Picchio, R., Mederski, P.S. & Tavankar, F. How and VP2POYX6 (29. 8. 2025) How much, do harvesting activities affect forest Forst-Holz-Papier, Austrian Forest Fund of the Federal soil, regeneration and stands?. Curr Forestry Rep 6, Ministry of Agriculture, Forestry, Regions and Water 115–128 (2020). https://doi.org/10.1007/s40725-020- Management and the Cooperation Platform Forest- 00113-8 (17. 7. 2025) Wood-Paper 2023. Forestry and wood industry Pravilnik o gozdnih prometnicah. 2009. Uradni list RS, in Europe. https://www.forstholzpapier.at/images/ 4/2009. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- fhp_0623_studie_EN_web.pdf (17. 7. 2025) rs/vsebina/2009-01-0139. (17. 7. 2025) Gozdarski inštitut Slovenije 2025, Wood chain Sinacore K, Hall JS, Potvin C, Royo AA, Ducey MJ, Ashton manager. https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cene/ MS (2017) Unearthing the hidden world of roots: Root podatki/2021100415210286/cene-gozdarskih-storitev/ biomass and architecture differ among species within (17. 7. 2025) the same guild. PLoS ONE 12(10): e0185934. https:// Interexport, b.l., https://interexport.si/wp-content/ doi.org/10.1371/journal.pone.0185934 (2. 9. 2025) uploads/2024/09/PONSSE_Scorpion_King__ENG. pdf. (17. 7. 2025) Kalela E. K. (1949). Männiköiden ja kuusikoiden juuri- Stališča v prispevku so avtorjeva in ne suhteista I. Acta Forestalia Fennica vol. 57 no. 2 article izražajo nujno mnenja uredištva. id 7398. https://doi.org/10.14214/aff.7398 (1. 9. 2025) 172 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru Praznovanje 150. obletnice prvega gozdarskega društva na Mašunu Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju temveč logična posledica naravovarstvenih in s Komisijo za evropske pešpoti v Sloveniji, Zvezo strokovnih teženj druge polovice 19. stoletja gozdarskih društev Slovenije in Planinsko zvezo v takratni Avstro-Ogrski. Slovenije pripravil otvoritveno slovesnost ob Na Kranjskem so postajali vse bolj očitni začetku Tedna gozdov 2025. Dogodek je bil znaki izčrpavanja gozdov: prekomerna sečnja, posvečen trem pomembnim obletnicam: 50-letnici erozija in širjenje golosekov. Leta 1869 je v graj- evropske pešpoti E6, 150-letnici prvega povezo- ski pristavi pod Snežnikom začela delovati prva vanja gozdarjev na Slovenskem ter trajni zavezi slovenska nižja gozdarska šola z učnim jezikom sonaravnemu ravnanju z gozdom. slovenščino – pionirski korak, ki je tlakoval pot Teden gozdov je potekal pod geslom: Skrbimo ustanovitvi društva. za gozdove, povezujmo ljudi. Geslo izpostavlja pomen sonaravnega gospodarjenja z gozdovi za POBUDNIK: IVAN SALZER razvoj odpornih in pestrih gozdov ter vrednost Eden ključnih akterjev je bil deželni nadzornik povezovanja ljudi in narodov – tudi prek evrop- za gozdarstvo Ivan Salzer (1840–1895), ki je znal skih pešpoti. V imenu Zveze gozdarskih društev povezati različne interese na območju Kranjske Slovenije je na Mašunu 24. maja 2025 spregovorila in Primorske. Pripravil je pravila o delovanju tajnica društva mag. Marija Černe. in organiziral ustanovni občni zbor. Za prvega predsednika je bil izvoljen sam, njegov namestnik 150 LET ORGANIZIRANEGA pa je postal Franz Witschel. GOZDARSTVA NA SLOVENSKEM Med člani društva niso bili le gozdarji, temveč Zgodovina slovenskega gozdarstva je zgodovina tudi veleposestniki (npr. Auspergi, Attemsi, Borni, zavestnega odnosa do narave. Leta 2025 mineva Apfalterni, Windischgraetzi), trgovci z lesom, 150 let od ustanovitve prvega gozdarskega dru- župani večjih krajev in celo manjši lastniki gozdov. štva na Slovenskem – pomembne prelomnice, ki je Ob ustanovitvi je društvo štelo 136 članov, veči- našemu gozdarstvu dala strokovno, organizacijsko noma nemškega rodu. in simbolno težo. Društvo je bilo ustanovljeno 4. julija 1875 DRUŠTVO V DELOVANJU v Postojni pod imenom Kranjsko-primorsko Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo ni bilo gozdarsko društvo (Forstverein mit dem Sitze zgolj administrativna tvorba, ampak ognjišče in Adelsberg). Njegov nastanek ni bil naključje, strokovne zavesti in odgovor na grožnje naravi Slika 3: Na osrednji prireditvi se je tudi letos zbralo lepo število udeležencev GozdVestn 83 (2025) 5-6 173 Gozdarstvo v času in prostoru zaradi izčrpavanja gozdov. Organiziralo je preda- prej. Postojnsko gozdarsko društvo ostaja simbol vanja, ekskurzije, razstave in izdajalo glasilo, ki je odgovornega odnosa do gozda – in poti, po kateri izhajalo najprej v Trstu in na Dunaju, kasneje pa tudi hodimo že 150 let. v Ljubljani. Po smrti Ivana Salzerja je bil leta 1895 Kot je v svojem govoru poudarila mag. Marija za predsednika izvoljen baron Ludvik Berg, vele- Černe: »A še vedno smo pred istim izzivom – kako posestnik iz Mokronoga. Leta 1904 je predsednik se povezati in ostati povezani. Tudi v prihodnje postal knez Hugo Windischgraetz, veleposestnik bo potrebno krepiti prostovoljstvo, pripadnost in s Hasberga pri Planini. Zadnja skupščina društva entuziazem, kar nam kažejo nekatera bolj aktivna je bila 27. junija 1914 v Kamniku. Sledila je prva društva znotraj Zveze. Morda je odgovor tudi svetovna vojna, ki je delovanje društva prekinila. v evropskih pešpoteh. Letošnji slogan ‘Skrbimo za gozdove, povezujmo ljudi’ je prav prikladen tudi DEDIŠČINA IN SPOROČILO DANES za usmeritev ZGDS.« Zasluge društva so velike: povezalo je gozdarje, lastnike gozdov in upravo; širilo znanje o trajno- VIRI stnem gospodarjenju; nasprotovalo škodljivim Zveza gozdarskih druatev Slovenije: www.zgds.si posegom v naravo; spodbujalo izdajanje strokovne „1869: Snežnik-prva slovenska gozdarska aola,“ stareslike. literature ter sodelovalo z drugimi gozdarskimi cerknica.org, 2019 organizacijami v Avstro-Ogrski. Arhiv Gozdarskega druatva Maribor: www.pgdmb.si Spomin na leto 1875 ni le zgodovinski mejnik, Zbornik ob 25-letnici javne gozdarske službe, ZGS, 2018 ampak spodbuda za prihodnost. V času pod- Govor Marije Černe, Mašun, 24. maja 2025 nebnih sprememb je znanje o gozdu in njegovo Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Postojna, trajnostno upravljanje pomembnejše kot kdajkoli J. Debevc, 2024 Besedilo in fotografije: Jože PRAH Slika 2: Udeležence osrednje prireditve je v imenu Slika 1: Teden gozdov 2025 je potekal pod geslom Zveze gozdarskih društev Slovenije nagovorila mag. »Skrbimo za gozdove, povezujemo ljudi« Marija Černe 174 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru Na jubilejnem državnem sekaškem tekmovanju slavili Nazarčani Zavod za gozdove Slovenije na mednarodnem Tekmovanje, na katerem je sodelovalo 14 ekip kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji iz vse Slovenije, je ponovno združilo najboljše Radgoni tradicionalno organizira državno tekmovalce med lastniki gozdov, ki so se na sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, tokrat že tekmovanje uvrstili prek območnih predizborov. 25-ič. Tudi letos je bil najhitrejši in najspretnejši V šestih disciplinah (menjava verige in obračanje Klemen Mazej iz Območne enote Nazarje, ekipa letve, precizni rez, kombinirani rez, izdelava Nazarij pa je ponovno slavila tudi v ekipni raz- zaseka in podžagovanje, kleščenje in podiranje vrstitvi. Nedelja je sicer na sejmu rezervirana droga na balon) se je pomerilo 40 tekmovalcev, za t. i. gozdarski dan. ki so tekmovali posamezno in ekipno. Zavod za gozdove Slovenije s partnerji organi- Med posamezniki je bil najhitrejši in najbolj zira državno sekaško tekmovanje, ki je namenjeno natančen Klemen Mazej iz Območne enote lastnikom gozdov. Namen tekmovanja je popula- Nazarje, drugo mesto je osvojil Tadej Rupnik iz rizirati varno delo v gozdu ter predstaviti sodobne Območne enote Tolmin, tretje mesto pa je zasedel naprave in opremo, ki je poleg znanja pogoj za Dani Avbreht iz Območne enote Nazarje. varno, zdravo in učinkovito delo v gozdu. Slika 1: Tudi v letu 2025 je na sejmu AGRA v Gornji radgoni potekalo tradicionalno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov GozdVestn 83 (2025) 5-6 175 Gozdarstvo v času in prostoru Ekipno je slavila ekipa iz Območne enote usposobljenostjo, ki jo kažete na tekmovanjih in pri Nazarje, ki so jo sestavljali Klemen Mazej, Dani svojem delu v gozdu, ste tudi ambasadorji varnega Avbreht in Andrej Goličnik. Drugo mesto je dela v gozdu. Na Zavodu za gozdove Slovenije si osvojila ekipa Območne enote Tolmin, v sestavi prek izobraževanj in predstavitev varnega dela na Tadej Rupnik, Marko Žgavec in Maks Rupnik, sejmih prizadevamo za opolnomočenje lastnikov tretje mesto pa je zasedla ekipa Območne enote gozdov, da se opremljeni z novim znanjem sami Postojna, ki so jo sestavljali: Žiga Kolar, Andrej podajo v gozdove ali pa sprevidijo, da je morda bolje, Lumbar in Miha Kržič. Udeleženci tekmovanja če to nevarno delo prepustijo bolje usposobljenim so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali in opremljenim.« številni pokrovitelji. PREDSTAVILI PRILAGODITVE ZA TEKMOVALCI SO AMBASADORJI EUDR VARNEGA DELA Poleg tekmovanja je v nedeljo v soorganizaciji Zbrane so pred tekmovanjem nagovorili generalni z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo prehrano potekala tudi predstavitev prilagoditev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gozdarskega informacijskega sistema in storitve Gregor Meterc, izvršni direktor Pomurskega sejma javne gozdarske službe za lastnike drobne gozdne Boris Nicolas Erjavec, predsednik Zveze lastnikov posesti zaradi potreb Uredbe EU o krčenju gozdov Slovenije Marjan Hren ter direktor Kmetij- gozdov (EUDR). Govorci so predstavili prilago- sko-gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavser. ditev informacijskega sistema, ki bo lastnikom Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor gozdov omogočil pridobitev digitalnih podatkov Danev je v nagovoru poudaril, da je sekanje dreves, o nekaterih izdanih odločbah. To so odločbe čeprav je v javnosti pogosto napačno razumljeno, o dovolitvi poseka izbranih dreves, pri katerih so ključno za vzdrževanje zdravega in odpornega podatki o vrsti in strukturi izbranih dreves ter gozda, ki bo lahko kljuboval naravnim ujmam. lokaciji predvidenega poseka ključni za vzposta- Tekmovalce pa je pohvalil: »S svojo strokovnostjo in vitev sistema potrebne skrbnosti, kot ga zahteva Slika 2: Zmagovalci tekmovanja z lansko in letošnjo gozdarsko kraljico 176 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru KAJ JE EUDR? EUDR je strateški zakonodajni ukrep Evropske unije, namenjen ustavitvi krčenja gozdov, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter nadzoru krčenja gozdov ali njihove degradacije. Uvaja zahteve, ki zadevajo tudi lastnike gozdov in jih bodo morali izpolnjevati ob prodaji lesa od 30. decembra 2025 dalje. EUDR. Predstavili so tudi osnovne postopke pri živali in zaščite, ki jih omogoča projekt Varna paša. uporabi teh podatkov za pridobivanje t. i. izjave V okolici brunarice so predstavili gozdne o potrebni skrbnosti kot potrebnega pogoja za učne poti, obiskovalci so spoznavali drevesne prodajo lesa. vrste, otroci pa so na gozdnih delavnicah z vsemi čutili spoznavali gozd in skrivni svet živali. Med V BRUNARICI O SUBVENCIJAH ZA tednom so potekale še demonstracije varnega dela LASTNIKE GOZDOV z motorno žago, kjer so inštruktorji predstavili Zavod za gozdove Slovenije je svojo dejavnost na vzdrževanje motorne žage, obvezno opremo in sejmu predstavil tudi v gozdarski brunarici, kjer je varno podiranje dreves. bila urejena začasna revirna pisarna. Lastnikom gozdov so gozdarji svetovali o možnih ukrepih Tina DOLENC in predstavili možna sofinanciranja del v gozdu, Zavod za gozdove Slovenije rejcem pa so predstavili možnosti varovanja pašnih Foto: arhiv ZGS Slika 3: V brunarici so bile poleg subvencij za lastnike gozdov predstavljene številne zanimive vsebine GozdVestn 83 (2025) 5-6 177 Gozdarstvo v času in prostoru Na Rogli potekal 1. Slovenski gozdarski trail tek Gams, prepoznavni znak Slovenskega gozdar- bila trasa odlično označena in je ponujala veliko skega traila, je na trasah Bukev in Jelka zadnjo pestrosti, tako z razgledi kot s terenom. Dodatno soboto v avgustu pospremil 484 tekačic in teka- zahtevnost je tekačem povzročal razmočen teren, čev. Med njimi je bilo tudi okoli sto gozdark saj je celo noč pred dogodkom močno deževalo. in gozdarjev, ki so tekmovali tudi v posebnih Zmagovalca Marka Tratnika, ki je v cilj pritekel gozdarskih kategorijah. s časom 2:38:39, to ni prav nič oviralo. Zagotovo SiDG se je z namenom spodbujanja socialnih je postavil zelo visoko letvico, ki jo bo naslednje funkcij gozda konec lanskega leta odločil, da leto želel marsikdo premagati. bo organiziral gozdni trail tek. Za lokacijo smo Proga Jelka z 12 kilometri je bila načrtovana izbrali Roglo, po eni strani zaradi pomembnega predvsem za posebno kategorijo - gozdarke in kompleksa državnih gozdov na Pohorju, po gozdarje, z namenom, da naši stanovski kolegi drugi pa zaradi infrastrukture, ki jo nudi športni spoznajo pestrost Pohorja, veličino gozdov in center Rogla. neokrnjene narave. Namenjena je bila tudi vsem V prvem letu smo za tekače pripravili dve trasi. ostalim rekreativnim tekačem, saj je bilo potrebno Bukev s 34 kilometri je bila namenjena prever- premagati samo okoli 350 višinskih metrov. Na jenim tekačem, ki so se spopadli sami s sabo in to progo se je podalo 322 tekačev. Najhitrejši, »ravnim« Pohorjem. Na progo, na kateri je bilo Žan Šubic, je porabil le 1:00:31. Zaradi slabega potrebno premagati 1.400 višinskih metrov, se je vremena in varnosti tekačev smo bili primorani podalo 163 tekmovalcev. Po odzivih tekačev je progo v zadnjem trenutku nekoliko spremeniti in Slika 1: Na dolgo progo se je podalo 163 izkušenih tekačev, ki jih je trasa vodila mimo Jezerske jame, najvišje ležeče koče na Pohorju Šiklarice, na Ribniški vrh in čez Pohorske planje 178 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 2: Tekači so se na kratko progo podali 1,5 ure za tistimi, ki so šli na dolgo progo. Skupaj je bilo teh tekačev 322 jo s tem podaljšali za okoli 800 metrov. Na tem mestu se tekačem zahvaljujemo za razumevanje. Organizatorji se zavedamo pomena varovanja neokrnjene pohorske narave. Zato smo se povezali z Ekologi brez meja, ki v Sloveniji podeljujejo cer- tifikat Zero waste. Naš namen je bil, da dogodek izpeljemo s čim manj odpadki. Poudariti moramo dobro sodelovanje z Uniturjem, ki je za strežbo hrane uporabil pralno posodo, s katero smo dogodek dvignili na višjo okoljsko raven. Prepričani smo, da si boste udeleženci 1. Slo- venski gozdarski trail dobro zapomnili in povabili prijatelje, da se prijavijo za naslednji gozdarski trail, ki bo potekal 29. avgusta 2026. Organizatorji vam zagotavljamo, da se bomo potrudili odpraviti pomanjkljivosti in vas na progah presenetili še s kakšno gozdarsko vsebino. Rok DAMIJAN, Matija ŠPACAPAN Slovenski državni gozdovi Slika 3: Za dodatno prepoznavnost gozdarskega traila Foto: arhiv SiDG je poskrbel bivši predsednik republike Borut Pahor, ki se je na naše povabilo podal na krajšo progo GozdVestn 83 (2025) 5-6 179 Gozdarstvo v času in prostoru MED GOZDARJI SO BILI NAJHITREJŠI: Na 35 km: Marko Tratnik Jure Žlogar Andrej Rozman Na 12 km: Gašper Bevc Blaž Sever Matej Kozamernik Podrobnejše rezultate najdete na www.gozdarski-trail.si Slika 5: Ni gozdarskega teka brez gozdark! Slika 4: Na 34 kilometri je bil med vsemi moškimi tekači najhitrejši Marko Tratnik, za njim sta se uvrstila Marko Gorički in Rok Marinič 180 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru Najbolj učinkovite metode za preprečevanje škod po velikih zvereh v kmetijstvu Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Ministrstvo ograd ni utrpelo nobenega škodnega dogodka. za naravne vire in prostor (MNVP) že več kot V redkih primerih, ko je do škode prišlo, je bil petnajst let tesno sodelujeta z rejci drobnice, vzrok večinoma v nepravilni uporabi zaščitnih čebelarji in drugimi kmetovalci pri zaščiti njiho- sredstev – predvsem v prenizki ali odsotni vega premoženja pred napadi medveda in volka. električni napetosti oziroma v pomanjkljivem V zadnjih letih je z razdeljevanjem zaščitnih ukre- vzdrževanju. pov pričela tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Analiza je pokazala, da se škodni dogodki Slovenije (KGZS). Rezultati kažejo, da so se kot po medvedu najpogosteje zgodijo na farmskem najučinkovitejše izkazale visoke elektromreže. pletivu (t. i. farmer mreži) z nadgrajeno električno Zavod za gozdove Slovenije je pripravil analizo žico, po volku pa na večžičnih elektroograjah. aktivnosti za preprečevanje škod po velikih zvereh Celotna analiza je dostopna v novem Poročilu v kmetijstvu v zadnjih 15 letih. Ugotovitve kažejo, o aktivnostih za preprečevanje škod po veli- da so najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje kih zvereh v kmetijstvu v Republiki Sloveniji škod po velikih zvereh visoke elektromreže višine (2010–2024), ki so ga pripravili v okviru projekta vsaj 145 cm, saj 89 % rejcev drobnice in 98 % LIFE Wild Wolf. čebelarjev po vzpostavitvi varovanja znotraj teh Slika 1: Pregled uporabe visoke elektromreže (foto: T. Berce) GozdVestn 83 (2025) 5-6 181 Gozdarstvo v času in prostoru Tudi sicer ZGS redno sodeluje z rejci pašnih stavili sodelovanje z več kot 250 kmetijami, ki so živali, jim svetuje pri vzpostavitvi zaščitnih ukre- izboljšale varovanje svojih živali bodisi z visokimi pov in izvaja letne preglede, da se zagotovi pravilna elektromrežami bodisi s pomočjo pastirskih psov. uporaba ukrepov. Poleg tega od leta 2015 deluje V projektu Varna paša pa želimo znanje in izkušnje sistem hitre pomoči oškodovancem z interven- s terena prenesti v sistem kmetijskih subvencij in tnimi kompleti visokih elektromrež, ki jih financira podpor na ravni države,« je pojasnil Tomaž Berce, oziroma sofinancira tudi MNVP. Ti se uporabijo koordinator projekta LIFE Varna paša. neposredno po škodnem dogodku, da se prepreči Obstoječi nabor ukrepov za zaščito živali in nadaljnja škoda, in služijo kot začasna zaščita do način njihovega izvajanja ni vedno primeren, zagotovitve trajnejše primerne zaščite. Tako so na predvsem na zahtevnejših območjih alpskih pašni- terenu pomagali interventno zaščititi premoženje kov. Zato si v projektu LIFE Varna paša skupaj že 93 uporabnikom. z rejci prizadevamo za iskanje možnih ukrepov za Rejec drobnice Simon Godec iz Bača pri Kne- varovanje pašnih živali v visokogorju. V primeru žaku visoke elektromreže uporablja že sedmo leto. konfliktnih osebkov velikih zveri pa so kljub vsem Najbolj ga je prepričala njihova zanesljivost. »Ob ukrepom in razvoju ukrepi poseganja v populacijo obori iz visokih elektromrež že vsa leta opazujem tudi nujni. ZGS pri tem opravi skupaj z ZRSVN sledi medveda, volka in šakala, posnela jih je tudi temeljito strokovno presojo tistih kriterijev po avtomatska kamera. Kljub rednim obiskom plenilcev habitatni direktivi. so živali na varnem, kar je zame najpomembneje.« Velike zveri imajo pomembno vlogo v našem »S tovrstnimi ukrepi želimo v prvi vrsti nuditi naravnem okolju, a lahko povzročijo konflikte tehnično pomoč rejcem in čebelarjem pri zaščiti s človekovimi dejavnostmi. Ključ do soobstoja njihovega premoženja. Od leta 2011 smo vzpo- so učinkoviti zaščitni ukrepi, njihova pravilna Graf 1: Ocenjena vrednost škod in število škodnih dogodkov po volku in medvedu po vrhu v letu 2010 v nasle- dnjih letih upadata. Nekoliko višje vrednosti v letu 2019 so zaradi vzpostavitve tropov volkov v predalpskem in alpskem prostoru. K upadu števila škodnih primerov močno pripomore aktivna pomoč rejcem in izvedba ustrezne zaščite s strani ZGS, MNVP in KGZS ter podpora iz Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP). 182 GozdVestn 83 (2025) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru TRENUTNO RAZPOLOŽLJIVE POMOČI ZA REJCE: • Sofinanciranje MNVP: rejci, čebelarji in drugi, ki so jim velike zveri že povzročile škodo na premoženju, lahko ministrstvo zaprosijo za izvedbo ustreznih ukrepov. Sofinancira se 80 % vrednosti opreme za visoke elektromreže (višine vsaj 145 cm) in pripadajočo opremo. • Pomoč v okviru projektov: podpora tudi rejcem in čebelarjem, ki škode še niso utrpeli; informacije na info@varna-pasa.si. • Sofinanciranje pastirskih psov v okviru projektov: v sodelovanju z izkušenimi vzreditelji delovnih linij različnih pasem; informacije prav tako na info@varna-pasa.si. • Subvencije KOPOP v okviru MKGP: ZVE - Operacija BK.12 Sobivanje z velikimi zvermi. Več informacij na spletni strani Skupne kmetijske politike. Več informacij o zaščitnih ukrepih in možnostih sofinanciranja je na voljo na spletni strani www.varna-pasa.si ter na spletni strani MNVP. uporaba in hitro ukrepanje ob škodnem dogodku. Tomaž BERCE, Rok ČERNE, Pomemben ukrep je tudi poseganje v populacijo, Nika MOHORIČ in Maja SEVER pri čemer ZGS skupaj z Zavodom za varstvo narave Zavod za gozdove Slovenije opravi temeljito strokovno presojo kriterijev Foto: arhiv ZGS po habitatni direktivi. Vsi deležniki bodo tudi v prihodnje nadaljevali z izvajanjem ukrepov, ki omogočajo ohranjanje narave ob hkratnem varovanju premoženja ljudi. Slika 2: Varovanje drobnice z visoko elektromrežo in pastirskim psom (foto: N. Mohorič) GozdVestn 83 (2025) 5-6 183 Gozdarstvo v času in prostoru Gozdarski vestnik, LETNIK 83 • LETO 2025 • ŠTEVILKA 5-6 Gozdarski vestnik, VOLUME 83 • YEAR 2025 • NUMBER 5-6 ISSN 0017-2723 / ISSN 2536-264X UDK630* 1/9 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Editor in chief: dr. Aleš Poljanec Urednik/Editor: Boris Rantaša; Spletni urednik/Online editor: Vasja Leban Uredniški odbor/Editorial board dr. Vasja Leban, izr. prof. dr. Matija Klopčič, doc. dr. Andrej Rozman, Gregor Meterc, mag. Alenka Korenjak, dr. Nike Krajnc, doc. dr. Primož Simončič, dr. Maja Peteh, dr. Valerija Babij, mag. Janez Zafran, Matija Špacapan, prof. dr. Mirjana Zavodja, izr. prof. dr. Admir Avdagić, dr. Nenad Potočić Dokumentacijska obdelava/lndexing and classifcation Fotografija na naslovnici / dr. Maja Peteh Front cover photography: Lektorica: Marjetka Šivic Boris RANTAŠA Uredništvo in uprava/Editors address ZGDS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)51 402 365 E-mail: gozdarski.vestnik@gmail.com Spletna stran: http://zgds.si/gozdarski-vestnik/ TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 €, za dijake in študente 20,86 €, pravne osebe 91,80 €. Gozdarski vestnik je referiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA, EBSCO, DOAJ Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board Oblikovanje in prelom: Urša Rezelj s.p., Gigi's design Tisk: Euroraster d.o.o. Ljubljana 184 GozdVestn 83 (2025) 5-6 ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE