169. številka. V Ljubljani, i torek 26. Julija 1921. LIV. ieto tfttaratl t Prostor 1 m/m X 54 ml m za male oglase do 27 m/m viSIne 1 K, od 30 m/m Tišine dalje lcupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—w Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravntttoo »Slov, Naroda1' la „Naroda i Tiskara*" Saaflora ulica it 5P pritlično. — Toloioa it 304. ■aaaHBaaaaaaauBBBaaai vvMavoaakl Narod1 v L|aoi|ani la pa poiti i r JagoolarljI: celoletno naprej plačan • K 300* — polletno....... 3 mesečno 1 - ..... 15a je duši milo in sladko prijetno vse. kar je čisto, jasno, lahkorazumljivo in razdeljeno kakor treba!« Dve leti ie Dositej tako ostal na Krfu, se učil in učil deco, potem pa je odplul v Berjetke, odondot v Zader in v Plavno, kjer je začel znova poučevati. Hkratu pa ie po dalmatinskih mestih in vaseh pridigal, povsod ljubljen in spoštovan, In zopet ie minilo leto pa se ie odtrgal ter odplul v Trst ter se odpeljal na Dunaj. Preko slovenskih dežel je potoval, se gotovo ustavil sa Uublianj. a značilno je, da ne omenja niti Slovencev niti naše zemlje. Na Dunaiu pa ie našel bogate in ljubeznive rojake, Srbe, začel poučavati njih deco ter se sam učil francoščine in nemščine. Sedem let je preživel ondi ter v tretjem letu učil že druge francoščine in italijanščine. Hkrati je imel učitelja logike in metafizike. Kakor 6 dni mu ie minilo 6 let: »ves Dunaj je bil moj«: — piše — »Au-garten, Prater, vse Šume naokoli in livade med njimi so bile v moji vlasti... Šenbrun in v njem labirint ske nepopisne krasote parkove ter raji, Belvedere, brezsmrtnega princa Evgenija dvori ln vrtovi, vse to je bilo meni otvoT-jeno . . .« In povsod je hodil peš. bodisi prah ali blato, zima ali vročina. »Kdor se boji dežja in blata, naj se ne rodi na ta svet! «. . . »Samo to se povem: Dunajska reduta. ki Je slavna na svetu, komedije, opere talijanske, koncerti, carske biblioteke, vse one vesele in poučne zabave in naslade sem lahko uživa! in užival sem jih kakor kdorkoli izmed veiike gospode.« Nato je poučeval tri leta arhiepiskopa Vidaka dvoje sinovcev v Modri, Karlovcih in PoŽunu. ker mu je bil nadškof obljubil da ga pošlje s sinovcema vred na svoje troske na katerokoli nemško vseučilišče ter nato še na učno potovanje po Franciji, Angliji in Italiji. Toda arhiepiskop je umrl in Dositej je le mudil tri naineprjjctaejsa leta v živi; t nju. Dositei se ie nato odzval povabilu kontov Vojnovičev in drugih srbskih trgovcev ter je odpotoval v Trst. Za pet let se jim je zavezal poučevati njih deco. a obetali so mu po 500 goldinarjev na leto. Tudi na tei drugi poti oreko slovenskih dežel Dositeti ni niti opazil Slovencev. V Trstu pa so mu hoteli plačo znižati na 300 goldinarjev. Zato ie 1780. sprejel poučevanje ruskega arhimandrita v italijanščini ter je ž njim potoval v Italiio; bila sta v Benetkah na krnevalu, živela v Bolonii, Florenciii. Pistoji, Luki. Pizi in Livornu. Odtod se je hotel Dositei prepeljati v Carigrad. Na otoku Hios je zvedel, da ie v Carigradu kuga. Ostati je moral torei dalje Časa na Hiosu; ko je končno le dospel v Carigrad, je moral čez par dni zopet pobegniti, ker se ie pojavila kuga znova. In zaneslo ga ie v Moldavi-jo, kjer je v Fokšanili učil francoščine sinovce arhiepiskopa moldavskega. Ostal je ondi preko leta dni. Ogledal si je več nimunskih mest, si prište-dil blizu 300 dukatov in se odpeljal preko Lvova in Poljske v Halle. Ondi ie L 1782 slekel svojo duhovniško obleko ter se vpisal na vseučilišču; poslušal te filozofijo, estetiko in naturalno teologijo. 1. 1783. pa je odšel v Leipzig in poslušal fiziko. Hkratu pa je napisal in izdal svoj življenjepis v srbski narodni govorici. Imel je pri tem dva namena: Podati Srbom zanmivo berilo v preprostem a £v£xn B$fp$um jeziku ter sa navdušiti za šolanje mladine. Dokazal Srbom nekoristnost meništva in samostanov, opozarjati na korist izomiko, ki naj zatre praznoverje in vraiar.vtvo ter ga učiti razmišljanja o vseh vprašanjih. Dve leti je preživel na Nemškem učeč se in pišoč, potem pa je odpotoval v Pariz, kjer je ostal tri tedne: nato se je odpeljal v London. Ni znal angleSki. A hotel se je pač naučiti še tega kzika. »Gledam žene in dekleta: lepa so to stvorjenja, da ni mogoče nič lepšega na svetu videti niti misliti!« piše Dosi-. tej. »Če bi bil imel tisočero oči, v tisočih letih bi se jih ne mogel nagledati. Čim dalje jih gledaš, tem lepše se ti zde. Ce hočeš ostati cel. pojdi svojim potom in nikar jih ne gledaj! Ker Če dvigne katera svoje oči in te pogleda boš hetel ondi ostati večno. Saj so tudi po drugih zemJiah leporjee. ali povsod so večinoma ponosne, in če človek vidu da so prevzetne in domišljave, ne mara zanje ter gre dalje. Toda tuka! evo čudesa: one niti ne ruisliio niti ne vedo, da so prekrasne. Vsakogar gledajo s takim prirodnimi in prisrčnimi nemi in s toliko odprto prijateljskim in blahot-nim licem, kakor da ga poznajo že davno.« In Obradović se je prepričal, da so Angleži in Angležinje čudovito ljubeznivi in gostoljubni ljudje. Šest mesecev je bil gost raznih rodbin in po-leg angleščine si je pridobil še marsičesa, kar mu ie ponujala ogromna fp- $k&a književnast ia — - ( 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 26. julija 1921. štev. 164 ter se te nihče nI vrnil in se ne bo vr-til, toda zato nam bo tvog* vedri duh redno lebdel nad nami, da nam pokaže >ravi cilj v delu za narod.« Na Terazi-|ah se je poslovil od pokojnika v imenu občine mesta Beograda predsednik Dobra Mi t r ovi ć. v imenu invalidov podpredsednik invalidskega udruženja Nedič. Poslovil se je od njega kot svo-|e ga tovariša, rekoč da stopa pokojnik v vrste neštevilnih žrtev, ki so padle ca čast in svobodo domovine. Slovesnost na pokopališču. Na pokopališču je prvi govoril bivši ban dr. Tomlj enović v imenu Hrvatov in izrekel zahvalo pokojniku, |d je največ delal za ujedinjenje in ki |e za to ujedinjenje na.iveč doprinesel ter stal trdnp na braniku naše edinstvene države. Njega ne bodo nikdar pozabili niti Srbi niti Hrvati, niti Slovenci. Za njim je govoril minister za kmetijstvo Ivan P u c e 1 j v imenu Slovencev. Slavil je pokojnlsovo pravičnost, njegove velike zasluge za narodno edinstvo. Slovenski del našega naroda ne bo nikdar nanj pozabil ter mu bo ostal vedno hvaležen. Za tem je govoril v imenu pokojnikovih volilcev odvetnik iz Mllanovca. Tihomir Mohln. Nato je govoril pokojnikov tovariš in prijatelj, naš opravnik v Budimpešti, M i 1 o j e v i č, ki je naglašal vse zasluge pokojnika, zlasti pa njegov trud radi vojne odškodnine za svojega bivanja v Parizu. Po tem govoru so krsto spustili v grob. Pokojnku se ie izkazala poslednja čast, izpaljeni so bili streli iz baterije topov. Pogrebna svečanost se je končala ob 13. Politične tresti. = Sestanek narodne skupščine. Predeodništvo narodne skupščine je sporazumno z vlado sklenilo, da se zakonski odsek skliče za 26. t. m», narodna skupščina pa za 30. t. m. = Za zaščito države. Na današnji •ep! ministrskega sveta, ki se je vršila dne 23. t. m. dopoldne, je bilo poleg tega, da se skličeta zakonodajni odsek in narodna skupščina sklenejo, da ee uredba za zaščito države, ki je bila izdelana že za vlade pokojnega dr. Milenka Vesnica in revidirana za vlade Nikole Pašića in ki ima dva dela, predloži v prvem delu, ki govori proti komunistični akciji, zakonodajnemu odseku v sprejetje, nakar naj se takoj uveljavi. Frvi del te uredbe je bil že modificiran a ozirom na današnje razmere na seji ministrskega sveta, ki se je vršila neposredno po umoru ministra Milorada DražkoviĆa. Drugi del te uredbe e je za- | časno £dložil. — Energična omladinska akcija v Dalmaciji. Pred par meseci se je pričela organizirati dalmatinska omladina. Poziv za organizacijo je rodil velik uspeh. Misel omladinskega pokreta je vžgala mlade in starejše in danes je tu čvrsta organizacija, razdeljena na razne kraje, ki energično deluje proti vsem prevratnim živlfem v Dalmaciji, proti avstrijakantom, proti hujskačem, ki bojkotujejo državo in zahtevajo od naroda, da ne sme plačali davkov in iti k vojakom. Omladina izdaja svoj list >Pobeda narodne, napredne i nerazde-live Jugoslavije«, v katerem pogumno in ponosno nastopa za edinstvo države in zahteva najodločnejšega nastopa proti vsem notranjim sovražnikom države. Ako bi oblast to opustila, hočejo na svojo roko nastopiti proti njim. Skrajni boj klerikalcem in drugim ru-varjem proti državi! — Da se razumemo. Pod tem naslovom odgovarja Mih. Medaković v beogradskom >Vesniku<:. cerkveno-politič-nem in. društvenem listu, na dopis, ki je izšel v tem listu in ki ga je napisal slovenski duhovnik. Ta Slovenec je zatrjeval, da so >slovenski duhovniki bili vedno v ogromni večini za narodno zedinjenje« ter se je skliceval na majsko deklaracijo, ki >sta jo ustvarila J. Krek in Korošec« in ki >so jo propagirali slovenski duhovniki«. Medaković zavrača te trditve, češ deklaracijo so ustvarili Slovenci, Hrvatje in Srbi, ne pa le dva moža. Srbi so jo smatrali za etapo na potu popolnega narodnega uedinjenja. Sicer pa majska deklaracija ni obsegala uedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, nego le njih nedinjenje v zemljah bivše Avstro-Ogr-ske. Zahtevala je torej ustvaritev takozvane Jugoslavije v okviru bivše monarhije. Tako Jugoslavijo je Avstrija celo želela, ker je hotela trializem namesto dualizma. Avstrija je bila uver-jena, da bi bila taka Jugoslavija pokorna sužnja, obenem pa protiutež oholemu in besnemu madiarizmu. Zato je o taki avstro-o grški Jugoslaviji Avstrija prav tako rada sanjala, kakor vsi oni ki jim je bil Dunaj prirasel na srce. Velika je torej razlika med onim, za čemer je težila majska deklaracija, od onega resničnega in popolnega uedinjenja. ki ga neumorno prepovedujemo mi od krfske deklaracijo doslej. Medaković piše: >Lijubo nam je je, da nas tirat Slovenec zagotavlja o iskreni volji In želji slovenskih duhovnikov, da se zedinijo in uedinijo z nami; toda rajši bi videli in slišali malo boljših dokazov za to, kakor je majska deklaracija iz leta 1917.«. In pravilno naglasa, da je večini slovenske duhovščine današnje resnično in popolno nedinjenje neprijetno in da mnogi med njimi obžalujejo, da je došlo tako daleč, a ne le do uresničenja majske deklaracije. >Koliko pa je g. Korošec navdušen za popolno narodno uedinjenje, ki ga ml Srbi in zavedni bratje Hrvatje in Slovenci skušamo iskreno res bratski negovati ter razvijati, je pokazal najevidentneje s tem, da je napravil ln storil eksodus iz ustavotvorne skupščine baš takrat, ko je bilo treba svečano utrditi in potrditi prav to narodno uedinjenje z državno ustavo. Njemu je bila ljubša avtonomna sep ara tiri čna Slovenija, nego li unitarna, enostavna kraljevina SHSc Protie" v Zagrebu. Beogradski >Balkan< poroča, da je bil Protić najprej v Mitroviei ter je posetil ondotno >Srbijo«, ki je prinesla nato članek z naslovom >Braći Hrvatima«, s katerim se Hrvatje na nepolitičen in servilen način poživljajo na slogo s Srbi. Članek je torej imel namen odpreti Pro-tiću v Zagrebu različna vrata. Zagrebški »Hrvat« je tri dni na to poročal, da Je Protić že v Zagrebu in da je posetil »Hrvatsko zajednico«, ter je dostavil: »teko kakor ea to delalo doelei ae na sme več delati.« >Balkan« vprašuje: >Kako se je pa doslej delalo? V centralističnem pravu in v duhu popolnega državnega jedinstva. Tako se po želji >Hrvata« ne bi smelo veo delati In to >Hrvnt£ inputira g. Protiću. Na eni strani »Hrvat« hvali >Srbijin« članek, da je lep in pameten in ga pripisuje vplivu g. Protiča, na drugi strani pa hoče, da naj bi se delalo drugače poslej. Mi pa vprašamo g. Protiča, da-li je imel kakšen smisel njegov poset pri hrvatski zajednici? Mislimo, da ne. Ta poset ni prinesel državi nobene koristi, a ugledu g. Protića jo samo škodoval. G. Protić ve, kakj so je »Hrvatska zajednica opredelila, a to ve tudi ves narod. Čemu torej hoditi k onim, ki hočejo, da pretrgajo zvezo z Beogradom in uničijo državno jedinstvo? G. Protić si domišljuje, da bo zajedničarje pridobil. A vara se! Ko je odhajal iz njihovega kluba, so se mu oni progi ji vo smejali za njim in morda so mu za hrbtom metali besede: >Vlaška svinja!« Do-stojanstvo srbskega državnika ne dopušča, da se klanja pred onimi, katerim inponirata samo odločnost in visok ton. Specijalna bolezen naših Srbijancev je, da nikokor ne poznajo tega sveta in njegove mentalitete. = Bolgarska politika. Beograd, 23. julija. Pressbiro javlja iz Pariza: Po vesti iz Sofije je bolgarska vlada poslala velesilam noto, v kateri izjavlja, da ni nikoli poslala kake misije v Moško ali Angoro, čijih delovanje bi bilo naperjeno proti Grčiji ali katerikoli drugi državi. Nota poudarja pripravljenost bolgarske vlade, da se v sporazumu z Grčijo sklenejo koraki proti revolucionarnim tolpam. Bolgarska vlada zatrjuje, da je Bolgarija znižala svojo vojsko na ono stanje, ki ga predpisuje mirovna pogodba. Bolgarska vlada izjavlja, da ne more biti brezbrižna napram usodi nad pol milijona bolgarskih beguncev iz Tracije, Macedonije in Dobrudže In da vsled tega smatra za svojo dolžnost, da povzdigne svoj glas v prilog določbam neuillvske mirovne pogodbe, ki se nanašajo na zaščito manjšin v balkanskih državah. Končno opozarja bolgarska vlada zaveznike na člen 4S. te mirovne pogodbe, ki priznava Bolgarski gospodarski izhod na Egejsko morje. = Zavezniški protest v Sofiji. >Temps« poroča, da so angleški, francoski in italijanski poslaniki v Sofiji protestirali pri ministrskem predsedniku proti nekim intrigam, ki imajo namen, da povzroče v Traciji vstajo. Poslaniki so poudarjali, da bi mogla imeti taka ustaja za Bolgarijo težke posledice Ministrski predsednik je odgovoril, da bolgarska vlada nikakor in nikoli ne bo delala proti volji velesil. — Antanta in izročitev Zapadne Ogrske Avstriji. »Morning Post« doznava z avtoritativnih strani, da se angleški oficielni krogi ne bojijo, da bi se v zvezi z uveljavljenjem trianon-ske mirovne pogodbe, t. j. dne 26. t. m., pojavile resne težkoče. Vseeno pa zbirajo zavezniki v bližini Zapadne Madžarske se nahajajoče častnike in stav-Ijajo vse razpoložljive čete pod njihovo poveljstvo, da bi bili na ta način za vsak slučaj pripravljeni. Zavezniki žele, da bi Avstrija dobila Zapadno Madžarsko brez nadaljnjih pogajanj, ker jo to najvažnejša koncesija, ki se je napravila Avstriji. -s Japonska umakne svoje čete is Sibirije. Kakor poroča >Exchange« iz Novega Jorka, piše list »Nichi-Nichi«, da je kabinet sklenil umakniti vso japonske čete iz Sibirije in šantunga in sprejeti povabilo predsednika Hardin-ga h konferenci o Daljnem Vzhodu. Na tej konferenci bo zahteval priznanje enakopravnosti vseh japonskih državljanov po vsem svetu. = Jngoslovenski listi. Bogdan Sta-nojević, bibliotekar vseučiliščne knjižnico v Zagrebu, je priobčil v »Novi Evropi« statistiko o jngoslovenskih političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih časopisih ter poroča, da izhaja danes v Srbiji in Crni gori 85, v Vojvodini 28, v Hrvatski Slavoniji in Međimurju 75, v 61oveniji 32, v Bosni in Hercegovini 25 in v Dalmaciji 28, skupaj 218 političnih in gospodarskih časopisov. Vseh časopisov najrazličnejših vrst pa izhaja v Jugoslaviji 430. Za Slovenijo navaja, da ima danes znanstvene štiri, književno umetniških 6, kultumosooijalnih in karitativnih 7, službene S, pedagoška in šolske 4, teoloških in ilirskosocijalnih 16, društvenih in strokovnih 16, gospodarskih 11, sokolskih in športnih 8, llutrovana 2, mladinskih 6, otroški 1» moden 1, skupaj 85. Iz nase kralSeolne. — Poset angleškega rečnega brodovja v Beogradu. Poveljnik angleškega donavskega brodovja je poslal ministru vojne in mornarice generalu Ze-čeviču brzojavko, v kateri se zahvaljuje častništvu in moštvu za sprejem v gostoljubnem Beogradu. Ravno-tako se zahvaljuje tudi meščanstvu Beograda. Zagotavlja ministra, da bo ta dvodnevni poset v prestolnici Jugoslavije ostal vsemu angleškemu ladijskemu osebju v neizbrisnem in prijetnem spominu. Minister vojne in mornarice general Zečevi^ se je zahvalil z brzojavko, v kateri naglasa, da bo poset angleškega rečnega brodovja ostal v trajnem in dobrem spominu prebivalstva Beograda in njegove posadke. — Šolski zakon. Prosvetni svet ministrstva za prosveto ie te dni začel obravnavati novi načrt šolskega zakona za vse srednje in ljudske šolo v državi. neodrešsna domu- — I Laginju odvedoše Talijani dakako ne fizički, več in effigie — u slici. Općina naime Kastav u Istri naručila je bila jošte pred ratom kod slikara Dekleve 3 portreta svo* narodnih zastupnika na carevina som vijeću u Beču, i to prof. Vjeko* slava Spinčića, dr. Alatka Laginje i sada već pok. prof. Matka Mandića. Sva trojica su rodom iz kastavske općine, i to prvi iz Spinčići, drugi iz Klane, a treći iz Mih otići * Rukav? ca, te ih je htjela rodna općina Ka* stav počastiti za njihov tadašnji po? litički rad u korist našega naroda u Istri i rodne im općine time, da oki? ti uredovne prostorije slikama svojih domaćih zaslužnih sinova. Od tih slika najbolje je jošte prošla slika prof. Spinčića, koja je bila iz= vješena u sobi načelnikovoj. Kad je došao u Kastav za komisara Sicili* janac iz Palerma kapetan Kamilo Bruno, a desna mu ruka bio irreden* tista iz Trsta Picciola, dali su Spin* čićevu sliku sa zida, gdje je visjela, skinuti dolje, te ju gurali nemilo* srdno iz jedne sobe u drugu, dok ni* je poslije nekoliko dana guranja svršila napokon u jednoj podzem* noj tamnoj sobici, koja je svojni služila za zatvore. Jedan naš čov* jek na općini videći, da će ta slika Spinčića od Talijana jošte slabo proći, spasio je sliku po noći u je? dan bližnji privatni stan i tako ju očuvao od očite propasti, tako da ta vrijedna slika resi i sada kao reli* quia reliquiarum uredske prostori* je općine Kastav, Gore prodjoše slike Laginje i Mandića. Talijani, da dokumentiraju talijanstvo ovih naših čistih jugoslovenskih krajeva, prilijepiše na sliku Laginjinu crtež svoga pjesnika Danteja, a na sliku Mandićevu crtež njihovog generala Garibaldija, i tako p ostadoše na posve jednostavan način naši Lagi* nj a i Mandić pristni Talijani. Zad* nji talijanski komesar u Kastvu 23 godišnji Sicilijanac Mario Perna, koji je morao dne 26. 5. 1921 eva* kuirati Kastav te prepustiti mjesto jugoslovenskim oblastima, a sam se preseliti u sijelo nove »talij an* ske« općine Matulje, već ie nekoli* ko dana prije te evakuacije uz voj* ničku asistenciju alpina dao sve akte, sav arhiv, blagajnu i njezin sadržaj, sve pokućtvo i namještaj, a tako i bivše slike Laginje i Mandi? ća prenesti iz Kastva automobilima u Matulje, tako da je ostavio u op* ćinskoj zgradi u Kastvu same gole zidove. Upozoren na to, da ne bi smio to raditi, odvratio je, da ima za to striktan nalog od zemaljskog odbora u Poreču. Umoljen, da pusti barem slike naših zaslužnih opći* nara Laginje i Mandića općini Ka* stav, rekao, da su to slike Danteja i Goribaldisa. Upozoren, da su te sli* ke prilepljene samo ozgora na sli* kama naših naših zastupnika, a iz* radjenim uljenim bojama, rekao je na to, da su njihova rodna mjesta Klana i Rukavac sada ipak sastavni dio Italije, te prema, tomu i oni dr* žavljani talijanski, te da se ih već iz tog razloga ne može pustiti — Kastvu, Jugoslaviji. Tako su bile i te slike prenesene skupa sa svom drugom pokretnom općinskom imo* vinom iz Kastva u Matulje, gdje re* se sada u zgradi nainovijeg »Mu* nicipia di Mattuglie« u formi Dan* teovoj i Garibaldijevoj zidove tih najvećih svjetskih pobjednika, od* kad je avijeta i vijeka. Ako do* spiju ovi redci do očiju bivšeg hrv. bana Laginje i do baštinika i rodja* ka pok. prof. Matka Mandića, ne* ka jave obim općinama Kastav i Matulje, kojoj od tih dveh općina žele, da pripadnu te njihove slike. _ Kriza v ladjedelnicah. Vodstvo ladjedelnic pri Sv/Marku pri Sv. Roku, v Traicu in >Stabilimento Technico Triestinoc so sklenila, da se bo delalo odslej v teh ladjedelnicah samo 4 dni j na teden. V ponedeljek in torek bo de-I lo počivalo, od srede do sobote pa se L — Velik protestni shod proti ftomnrJstem o Beogradu. — Beograd, 24. julija. (Izvirno) Na Terezijah je bil danes ob 4. po* poldne velikanski protestni shod proti državne temelje razjedajoče* mu terorju komunistov. Velike mno« žice naroda iz vseh slojev in sta* nov, meščanov in seliakov iz Srbiie in drugih prekosavskih krajev, zla* sti iz Bačke in Banata so se zbrale na trgu. Številni so bili vojni inva* lidi z zastavami. Zborovanje je otvoril predsed nik udruženia invalidov major Mi* lodrag štefanović. Vsi govorniki so poudarjali nevarnost delovanja no* tranjih neprijateljev naše države, zahrbtnest komunističnega terorja dalje so vsi govorniki pozivalo vla* do, da ukrene najenergiČnejše ukre* pe proti vsem razdiralnim protidr= žavnim in razbojniškim elementom Zanimiva so bila izvajanja po* slanca dr. Vojislava Janjića. Ta je omenil besede romunskega zuna-njega ministra Take Jonesca povodom banketa v Beogradu, ki se £la* se: »Ne morem se dovolj načuditi, zakaj sc je sestavila in sklicala usta« votvorna skupščina. Vi bi morali ustavo in zakone kraljevine Srbije takoj razširiti na vse vaše nove državljane.« Drašković pa mu je mir« no odvrnil: Mi tega nismo storili zaradi tega, ker smo hoteli, da vsi deli našega naroda po svojih za* stopnikih svobodno povedo svoje mnenje o ureditvi naše nove drža« ve.« Množica je te besede sprejela z navdušenjem in velikanskim odo« bravanjem. Janjič je c/menil dalie. da bo novi zakon O zaščiti dr/ave izdelan po vzeledu zakonov Zec!i* njenih ameriških držav in Švice. V Ameriki se samo vzklik »Živela sovjetska republika!« lahko kaznuje z 201etnim zaporom. Zborovalci so soglasno in z vis harnim odobravanjem sprejeli re* solucijo, ki 1. izraža globoko ocor. čenje proti atentatom in proti ko« munističnemu terorju in 2. poživlja vlado in narodno skupščino, da čim prej uveljavi zakon v zaščito drži* ve in ukrene vse potrebno proti ko* munističnim in drugim razdiralnim elementom. Skupščine se je udeležilo nad 20.000 ljudi. Po skupščini je demo. kratska omladina priredila Canljive ovacije žalujoči rodbini pokoincu'a ministra Draškovića. BiH so prizori da so marsikomu postale rosne oči. Tudi ministrskemu predsedniku Pašiču so zborovale! priredili iskrene ovacije. Resolucija bo v ponedeljek do« poldne predana vladi in skupščini po posebni deputaciji. Sijajna stianifestacija dorziffsks za sokolsko Idejo. Naša Gorenjska je danes povodom proslave 25-letnice sokolskega društva v Kranju in 10-letnice obstoja Gorenjske župe na najsijanejši in veličastnej-ši način manifestirala za sokolsko idejo. VII. zlet Gorenjske sokolske župe je danes zanesel v naj skromnejšo kočo trdno vero, da Sokol dviga narod moralno in fizično. Moralni vtis zleta na narod je neizbrisen. 2e v soboto se ie gorenjska prestolica oblekla v praznično razkošje. Na vseh hišah, po vseh ulicah, po vseh krajih so začele vihrati državne in narodne zastave. Bogato se je Kranj okrasil z zelenjem. In telovadni prostor? Na ravnini od kolodvora ob državni železnici so Kranjčani postavili lepo telovadišče. Na mlajih so bile razpete v dolgih vrstah električne žarnice, katere je dala Sokolu na razpolago tovarna Mayr. Danes ob ranih jutranjih urah, ko ie solnce zlatilo gorenjske velikane z vso svojo žarnostjo, so se pričele ob pol 6. t e k m e. Tekmovalo je 112 Sokolov Gorenjske župe. Najlepše uspehe ie dosegel Jeseniški Sokol, ki je dosegel po svojih telovadcih S5 do 89 točk. Zanimiv je bil tudi nastop Sokolov iz Medvod, ki dosedaj nimajo svoje telovadnice in se morajo vežbati v navadnem skednju. Impozanten je bil sprevod, ki ie pričel svoj pohod ob 11. od telovadišča na trg v mesto. Sprevoda se je udeležilo poleg Sokolov Gorenjske župe, so-kolstvo žup: LjuMjana, Ljubljana L, Celje in Novo mesto, kakor tudi zastopniki Saveza in Zagrebškega Sokola. Na čelu sprevoda pa so jahali številni samostojni kmetje v narodnih nošah In na bogato okrašenih konjih. Na trgu ie Sokola pozdravil župan g. Ciril Pire, ki je v navdušenem govoru Kranj, 24. JuEja. omenjal vse borbe in vsa prezanjarva pod nekdanjim avstrijskim režimom, še sedaj žive v Kranju Sokoli, ki so začeli že v letih 1S65. do 1S70 širiti med narodom zdravo idejo Sokoistva. Govornik je odločno obenem protestiral proti domnevi, da je mesto Kranj trdnjava »Orla«, čeprav ima v mestnem grbu orla. Mesto Kranj bo zaščitnik Sokola in ljubitelj belega orla. V imenu gorenjske župe se ie Kranjčanom za gostoljubje zahvalil starosta dr. Mirko Tril-1 e r in dr. Vladimir Ravnihar kot starosta Saveza. Gdčna. R a k o v č e-v a ie skupno z gdčnama Albinico K o-m a n o v o in Maro R u s o v o izročila kranjskemu Sokolu krasne trakove k zastavi, za kar se ji je zahvalil starosta Sokola g. V a 1 e n č i č. Popoldne ob 4. je bila iavna telovadba, ki je nadvse sijajno uspela. Zanimiva je bila prva točka. Tu ie nastopila mladina v raznih skupinah. Belo oblečene mladenke s cvetnimi loki so ob zvokih godbe Dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina izvajale in plesale »kolo«. Pod vodstvom učitelia Barage in g. Buha pa je hkratu skupina javorniških deklic s svojim nastopom vzbujala splošno pozornost. Javorniške deklice so bile v resnici prikupljive. Tudi ostale točke telovadbe so uspele sijajno in krasno. Telovadba je napravila globok moralni vtis na Številno občinstva Telovadbi je prisostvoval tudi general Maister. Velikanska množica naroda pa se ie zbrala na glavni cesti na znani strmini. Pa tudi v gozdovih in bližnjih strminah je bilo mnogo gledalcev, ki so do zadnjega z velikim zanimanjem in zadiv* ljenjem sledili vsem telovadnim točkam. Zvečer je bila ljudska veselica. ki je končala dostojno in mirno. Telefonska 1 n brzof auna poročila. LAKOTA V RUSIJL — d Moskva, 23. julija. V raz* nih pozivih na prebivalstvo se ugo* ta vi j a, da obsega lakotno ozemlje 150.000 vrst. Železnice ne morejo dovažati potrebne množine živil na to ozemlje. Navzlic temu naj prebi* valstvo ne drži rok križema, mar* več naj napne vse moči. da odstra* ni nevarnost, ker gre za vso bo* dočnost Rusije. Pokrajine ob Volgi in severno od Kavkaza se zbog ve* likanskega bega kmetskega prebi* valstva prazniio, tako da so izpo* stavljene popolni pogubi. Te bi ime* le tem strašne j še posledice, ker je velik del ruske industrije odvisen od proizvodov tega ozemlja. — d Dunaj, 22. julija. Ukrajin* ski tiskovni urad javlja iz Tarno* pola: Dne 20. t. m. je pribežalo iz stradajočih ruskih gubernij v Ukrajino 400.000 ruskih kmetov, med njimi nekaj tisoč nemških koloni* stov« SENZACIJONELNE ARETACI* JE V BUDIMPEŠTI. — d Budimpešta, 22. juh j a. Po* licija je prijela novinarja Zoltana Szasza. dalje zdravnika Ladislava Banoczvja, sotrudnika socialno de* mokratskega lista »Nepszave« Vik* torja Gergelvja in slušatelja medi* cine Jurija Kovacsa, Imenovani so osumljeni, da so stali v zvezi z iz* seljenci, katerim so poročali o taj* nih sejah madžarske narodne skup* šcine ter izdajali v inozemstvo dru* ge državne tajnosti. Policija je are* tirala tudi odvetnika dr. Rejceda. ki je bil zaradi ogleduštva že en* rat zaprt, toda vsled pomanjkanja dokaza izpu&čen, ker ga sumiia. da je bil v zvezi z inozemskimi vla* dami. NEMČIJA HOČE POMAGATI RUSIJI. — d Nauen, 24. juljia. Po služ* benih vesteh, dela Nemčija na to, da se izvede velika pomožna akcija, da se odpomore stradajoči Rusiji. Vlada podpira to akcijo z vsemi sredstvi. Predsednik židovskih udruženj v Rusiji, Krajinin, trdi, tako vsaj poroča socialno demokra* ški »VorwartsUradni List« št 86. — Imenovanja pri glavnih carinarnicah. Imenovani so: na Jesenicah za revizorja IV. razreda Anton Stekar in Pavel Pintar, carinika II. razreda iste carinarnice; v Murski Soboti za carinike IV. razreda Joža Rožič in Andrej Bol, oba abs. gimn. maturanta v Ljubljani, in Anton I. Berlot, abs. realčni maturant v Trstu v Preval jah za upravnika III. razreda Matija Schenk, upravnik I. razreda isto carinarnice kot sporedne za carinika IV. razreda Franc Primožič, abs. realčni maturant, in Edmund Šrems, abs. gimn. maturant; na Rakeku za upravnika I. razreda Josip Jaklič, upravnik II. razreda ukinjene carinarnice v Borovnici; za carinike III. razreda Peter Bran k ovan, carinik istega razreda ukinjene carinarnice v Borovnici; Milan Belegisa-nin, začasni carinik istega razreda ukinjene carinarnice v Borovnici; Henrik Czernv, začasni carinik istega razreda ukinjene carinarnico v Cerknici — vsi triie po službeni potrebi; za carinike III. razreda Peter Midžor, cačasni carinik istega razreda carinarnice v Veliki Kikindi; Milivoj MihaJaČki, carinik istega razreda carinarnico v Sirign — oba po službeni potrebi; za carinika IV. razreda Ivan Punčuh, začasni carinik istega razreda ukinjene carinarnice v Borovnici; Štefan Kraut, začasni carinik istega razreda carinarnice v Velik Kikindi — oba po službeni potrebi; Andrej Klemenčič, abs. gimnazijski maturant v Mariboru; Rudolf Ko-maner, abs. gimnazijski maturant v Mariboru, Alojzij Hrovat, carinski pripravnik; v Radsroni za upravnika IV. razreda Adolf Blažon. upravnik II. razreda iste carinarnice kot sporedne; v Celju za revizorja III. razreda Branko Catič, revizor IV. razreda iste carinarnice. — Zaplenjeni letaki. Državna policija je letake »Slovenci, Jugo« sloveni!«, katerih vsebino smo pri* občili v zadnji številki našega lista, zaplenila, proti avtorjem, ki so znani, pa se je uvedlo kazensko postopanje. — Nova stavbna zadruga. Vseuči-liški profesorji so si ustanovili stavbno zadrugo »Mirni dom«, ki prične svojim članom že to jesen graditi na Mirju rodbinske hišice, in sicer najprej v podaljšani Gorupovi cesti. — Refldamo za efektno loterijo v korist Sokolskega doma v Novem mestu sta nehote prevzela rimska inter-r.acijonalista >SIovenecc in >Sedanjost< s tem, da sta se obregnila iz same gole zavisti nad tem podjetjem. >Sokolu< v Novem mestu se očita breznarodnost radi tega, ker so so srečke in druge tiskovine naročile v Gradcu. Ni nam treba se sicer opravičevati, toda naši javnosti na ljubo povemo, da smo prav pri tisku prihranili Sokolskomu domu nič manj nego 28.000 kron. Da so bile ponudbe domačih tvrdk nesprejemljive in da je solidnost tvrdke August Matej sigurna, naj bo dokaz tudi ta, da je dala še celo uprava državne razredno loterije napraviti srečke pri tej firmi. Kar se tiče podaljšanja roka za žrebanje, vprašamo zavistnega >Slovenca<, kolikokrat je pa katoliška >Dobrodel-nostc podaljšala rok žrebanja in kedaj se je to vršilo? Ako menita >Slovenec< in >Sedanjost«, da bosta s svojim pis&r-jenjem Škodila sokolski loteriji, jima prav lahno na uho povemo, da so bilo prav zadnje njihove notice vzrok, da smo samo 22. t. m. prodali nič manj nego 3400 srečk. Naše zavedno narodno občinstvo in bratska sokolska društva pa prosimo, da se z večjo vnemo kupuje sokolske srečke. Zdravo! — Upravni svet efektne loterife v korist zgradbe Sokolskega doma v Novem mestu. — Ljubljanski Jezuiti in »Sokol«. V jezuitski kapeli na Elizabetnl cesti je bila včeraj zopet — hujskanja zoper Sokola. Na prižnici seveda. Prejšnjo nedeljo zoper Sokole, včeraj zoper Sokoliće. Odkar so Jusroslovenskl škofje izdali skupen pastirski list zoper sokolske organizacije, so se tudi ljubljanski jezujtje začeli zaganjati v Sokola. Grize jih rastoča sokolska armada in nova trdnjava, ki se vzdiguie na Taboru. Zato to jezuitsko lajanje s nrižnice! To seveda Sokolu nič ne škoduje, ker je ves razsoden in značajcn svet v vrstah Sokola, ori Orlih na j« -~ narobe Toda ko bodo jezuitje prišli spet beračit po hišah za cerkev Sv. Jožefa, nove zvonove in altarje. takrat jih vrzite čez prag! — Brzojavne in telefonske pristojbine v Inozemskem prometu v razmerju 1 frank je 5 dinarjev je 20 kron. PoCenŠi s 15. avgustom t 1. je kot enakovrednost franku določenih pet dinarjev ali dvajset kron. Od Imenovanega dne naprej je tore] plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka petkratni znesek v dinarski, oziroma dvajsetkratni znesek v kronski veljavi. — Kako je to? V Mostah pri Ljubljani sta še vedno občinska gerenta Karpe in Oražem, moža, ki sta prei imela v občinski pisarni sli* ko Karla in dr. Šusteršiča, sedaj pa se z vsemi štirimi vkljub zahtevi patrijotskih občanov protivita, da bi se za občinsko pisarno nabavili sliki krali a Petra in prestolonasled* nika regenta Aleksandra. Čemu de* želna vlada ne razreši dolžnosti ge* renta Karpeta? Ko so svoječasno prišli na krmilo v deželi klerikalci, je dr. Brejc takoj odstavil takrat* nega naprednega gerenta v Mo* stah in ga nadomestil s Karpetom. Čemu trpi sedanja vlada, da ta Kar« pe z Oražmom še vedno vedri in oblači v Mostab? — Državna dvorazredna trgovska Šola v Mariboru. Vsled pomanjkanja učnih prostorov se ukine za šolsko leto 1921/22 pripravljalni razred na tem zavodu. — Is ZatiČine. Ker radi duševne depresije ne morem odgovarjati pismeno na vse došle mi izraze sožalja, javim, da se tem potom vsem p. n. pošiljateljem iskreno zahvaljujem za izražene mi simpatije povodom nenadomestljive izgube soproge Mar. L e b a n. Obenem izjavljam, da v* objavljeni >Za-hvaii< v št. 160 >Slov. Naroda« od dne 21. t. m. mora stati: >čestitim gg. patrom« in ne >patronom<. To napako (tiskano) nisem jaz zagrešil, ampak tiskar. — A. L e b a n, š. rav. v p. — Umrla je v Gribljah, v Belokra-jini, gospa Katarina Zupanić, mati g. dr. N. Županića, bivšega člana Jugo-slovenskega bdoora v Londonu, direktorja etnografskega instituta v Ljubljani. Dobra žena je preživela mnogo bridkih ur med svetovno vojno, katera ji Je poklicala istočasno sedem sinov. Eden je dal življenje za Jugoslavijo kot dobrovoljece v srbski vojski. Mnogo je trpela osobito zaradi neprestanih političnih preiskav in nadležnih pose-tov vojne žandarmerije, ker sta takoj začetkom vojne dva sina očitno prestopila na srbsko stran. Blag spomin vzorni kmetski, fugoslovenski materi! — Tri kile težko postrv je v soboto ujel v selški Sori sin gostil* ničarja Matije Dolenca v Praprot* nem. Pred kratkim so ujeli v tem potoku dve postrvi, ki sta tehtali nad 4 kg. — Nov most. Mesto dosedanjega lesenega mostu čez Gradaščico pred trnovsko cerkvijo grade nov most z železno konstrukcijo. — Koncert. Na terasi hotela in kavarne >Bellevue<: se vrši od sobote, 3. t. m. vsak večer in ob vsakem vremenu koncert prvovrstnega umetniškega kvarteta s solo na harfo in petjem znane ruske umetnice gdč. Larise Vasi-ljevne. Začetek ob pol 19. — Konec ob 23. Ob nedeljah in praznikih od 16. naprej. — Aretacija komunistov v LJubljani. V soboto je policijsko ravnateljstvo izdalo uradni komunike o aretaeri dveh komunistov, ozroma komunističnih agitatorjev v Ljubljani. V deželni bolnici je bil že delj časa neki Galovič. baje akademik. Pred približno 14 dnevi se je v samomorilnem namenu obstrelil v Mestnem logu. Sedaj so prišli na sled, da je Galovič izvršil prvi atentat na miT nlstra Draškovića. Kasor čujemo, odpeljejo danes ali jutri Galovića v Beograd v spremstvu močne eskorte. Galovič je bil verižnik in je imel stike tudi z nekim poznanim ljubljanskim »dan-gijem«, ki je močno razsipal denar po ljubljanskih gostilnah in kavarnah. — Dovoz vode na polila in vrtove. Vsled nesnosne trajne suše so pričeli voziti kmetje na svoje vrtove in polja vodo v sodih iz potokov in vodnjakov. Po deželi so nekateri studenci že usahnili. Ljudje so pričeli pretekli teden se-iat ajdo, pa se boje, da vsled suše ne bo mogla pričeti kliti. — Najetnščfna v stanovanjih v novih hišah. Visočina teh naiemsčin se suče: za stanovanja za 2 ali 3 sobe v pritličju ali I. nadstropju od 18 do 20 tisoč kron, v II. nadstropju od il> do 24 tisoč kron, v III. isto *td. Te številke obsegajo najemsčino z vodarino in go-stašcino. Do sedaj je v novih hišah že večina stanovanj oddana. — Češka Industriiska banka je dogradila na Prulah dvonadstropno stanovanjsko hišo za svode uradnike. — Vlom na Rožniku. V petek zvečer, dne 22. t. m. je cerkovnik Merzli-kar na Rožniku zaprl cerkev, drugo Jutro pa je našel vlomljena vrata in opazil, da so neznan! tatovi ukradli Iz zakristije dve mali monstranci in 3 kelihe. — Povožen otrok. Neki Šofer Je povozil z avtomobilom na Gosoosvetski cesti otroka, ki Je močno poškodovan. — Zaprli so Istvana Nemeta, ki je obdolžen, da je izvršil več goljusij na Hrvatskem. — Žepni sat v Trubarjevem parku. H soboto te sedel s Trubarjevem Mt> < ku blizu spomenika Gašper škrbec z nekim okoli 25 let starim moškim. Ko se Je ta odstranil. Je opazi! Skrbeč, da mu je izginila ura z verižico v vrednosti tisoč kron. Skrbeč da 200 K nagrade, kdor izve za njegovo uro. — Utonil je pri kopanju v Kolpi poručnik kr. 26. pešpolka g. Evgen B a-d i u r a. Pokopali so ga na voiaškem pokopališču v Sisku. Bodi mu blag spomin! — Tatvine. Branievki Suhadobnik Mariji v Gradišču št. 3 je bilo iz proda-jalnega predala 1600 K denarja ukradenega. Tatvine sumliiv ie neki mlad. eleganten »komorni sluga*. — Beg Iz bolnice. Neki Janez Koren, ki je bil predan iz Prisilne delavnice v javno bolnišnico, da si zdravi nogo, je od tam sinoči pobegnil. Vzel je nekemu prijatelju civilno obleko. — Orel ponesrečil pri telovadbi. »Orel« je v nedeljo, 24. t. m. priredil izlet in telovadbo v Borovnico. Med telovadbo si je zlomil desno roko orel Anton Tomšič, 261etni krojaški pomočnik iz Verda pri Vrhniki. Prepeljali so ga v Ljubljano. Potoma ga je spremljala orlovska godba. V bolnico so ga sprejeli okoli 9. sinoči. — Utonil jo v nedeljo, *24. t. m. delavec Zadružne opekarne v Kosezah. *o> letni David Šolar, rodom iz Krope. Ob S. popoldne je šel k bližnjemu bajerju, ki je 5 m globok in 40 m dolg in širok in se je hotel kopiti kljub temu, da jo nevešč plavanju in da je kopanje tam strogo zabranjeno. Delavec Fran Pezdir ni trgovski vajenec Viljem Papež sta na lastne oči videla, kako se je potapljal, a mu nista mogla pzomagati. Šele ob 6. zvečer je delavec Luznar zamogel utopljenca izvleči na suho. Na lice mesta došli policijski zdravnik dr. Lesjak jo konstatiral smrt. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Drav. lje. — Koncert Ljubljanskega učit. pevske« ga zbora v Ljutomeru- Za ta koncert je vladalo veliko zanimanje v vseh krogih. Zato je bilo naravno, da so se razprodali na »Petrov dan«. 12. t. m. vsi sedeži in tudi stojišča precej prostorne dvorane. Med udeležene so bili zastopani poleg tržanov in uradništva tudi ljubitelji pesmi s kmetov. Uzrli pa nismo nobenega duhovnika. — Ob 20. je občinstvo z napeto radovednostjo pričakovalo prve pesmi obširnega sporeda; tako odlični pevci v Ljutomeru, kjer sicer že 26 let vrši domače pevsko društvo svojo kulturno nalogo pod priznanim vodstvom g. Zacherla, še niso nastopili. Tn res. Ljubljanski učit. pevski zbor je izpolnil nade občinstva v polni meri. Neomejeno priznanje zasluži izborna tehnika vobče, preciznost v intonaciji, dinamika tako pri najnežnejšem pp kakor pri najmogočnejšem ff, izrazito čuvstveno nlansiranje In — last not least — umetnik - pevovodja g. Ferdo J u v a-n e c, priznani skladatelj, čigar skladbi »Slovenska zemlja« (moški zbor) in »Izgubljeni cvet« (meš. zbor) sta poleg drugih izredno ugajali. Pele so se vobče zgolj moderne skladbe, rekli bi: nekatere celo »hipermoderne«. Našega odličnega skladatelja učitelja f?. Adamiča še nismo imeli priložnosti slišati v tolikem obsegu: šele pri koncertu smo spoznali dodobra njegove odlične muzikallčne vrline. Prav dobro so ugajale tudi presrčne J. Pavčičeve sk!adbe in zaključna A. Nedvedova »Nazaj v planinski raj!« V dvorani, ki sicer ni dobro akustična, so dosegli vsi zbori popoln učinek, izvestno še bolj nego pri koncertu v Gornji Radgoni, kjer se je pelo na odprti verandi. Pevka - solistka, gospa Jelka Vuk-Sadarjeva nas je takorekoč očarala s svojim obsežnim, polnim, vrlo Izšolanim nežnim glasom.Čisto primerno se je izrazil nekdo: »Njeno petje se sliši, kakor da svira umetnik na violoncello«. Spremljevalka gdč. Irma Cepudrova Je pokazala, da Je mojstrica v igranju na klavir; njeno spremljevanje je bilo zelo diskretno, umetniško. Tako si je nabral Ljub. učft, pevski zbor, ki s svojim umetniško navdahnjenim pevovodjem neumorno stremi za čim večjo do\*ršenostio, k prejšnjim novih lavorlk. Vrli Ljubljančani - učitelji! Hvala Vam iskrena. Peščici zakrknjenih nemčurjev in madžaronov ste vcepili prepričanje, da naša moderna umetna pesem z lahkoto konkurira s tostvarnimi glasbenimi proizvodi drugih kulturni narodov. Dobršnemu de!u poslušajočega občinstva ste na svoji turneji — zlasti v Prekmurju — okrepili jugoslo-vensko zavest in Čut za našo državnost. Povzdignili pa ste« tudi v eminentni meri ugled učiteljstva, tega v kulturnem in državotvornem oziru tako važnega činitelja, ako hoče razumeti svojo vzvišeno nalogo in Je vztrajen v smotrenem delu za narodno prosveto. F. C. — Kvartet Zlka priredi v sredo, dne dne 27. julifa t. L ob pol o. zvečer v Zdraviliškem domu Rogaške Slatine svoj letošnji prvi koncert. — Nova slovenska opera. Izvirno slovensko opero »Kresna noč«, enodejanko. se uprizori v tej sezoni. Avtor Je Vekoslav Herzog, brat znanega kapelnika Forda Herzoga Iz Maribora. — Štefanovih Emil: ^Mo$i zapiski z Dunaja*. Cena 10 K broširani knjižici, e pošto 1 K več. Naroča se pri Zvezni knjigarni, Marijin trg 8, v Ljubljani. — Kritika. Književno - umjetnička revila. Urednici Milan Begović i Ljubo Wiesner. Zajfreb. Jurjevska ul. 68a. V obsega 2—3 pol revijalnega formata izhaja ta mesečnik, ki stane 86 dinarjev na leto. Prinaša leposlovje, eseje, kritike, študije, umetniške priloge ter se v feullletonu peča s slikarstvom, gledališčem, slovstvom 1. dr. Revija je izvrstna ter daleko nadkriljujo vse kur smo imeli doslej v tej obliki. Nien kritični del je zlasti dober. Sotrudniki so mu najboliši moderni, mlajši in starejši hrvat, pisci. Opozarjamo na to revijo vse, ki se zanimajo za moderno nalnoiB&Iša poročila ZAROKA REGENTA ALEK5 SANDRA. — Beograd, 25. julija. (Izvirno) V Parizu se je zaročil regent pre* stoioouslcdnik Aleksander s Sofijo d' Yza, vojvodinjo Vandomče. Na* ša vlada o tem koraku regenta Alck; sandra šc ni izdala službenega poročila, toda ministrstvo zunanjih del je prejelo brzojavno obvestilo, ki potrjuje to vest. — Sofija Van« domee je druga hčerka princa Fili= pa Emanucla vojvode Vandomee* Alencon in njegove soproge Hem riete, princese belgijske. Rojena jc bila 19. oktobra 3898 v zgodovinsko znanem mestu Neuille na Seni. Ta rodbina je panoga nekdanje vladari ske rodbine Bourbon=Orleans. POLITIČNI POLOŽAJ. — ZA, ŠĆITA DRŽAVE PROTI BOLJ= SE VIŠKI NEVARNOSTI. — Beograd, 25. julija. (Izvirno) Dasi šc niso vsi poslanci preje'i br-zojavnega poziva na sejo narodne skupščine, je vkljub temu došlo v Beograd znatno število poslancev. Vsi politiki se zavedajo, da je no* tranji politični položaj po umoru ministra Draškovija tak, da zarite* va skrajna obrambna sredstva proti komunističnemu pokretu. —* Zako; nodajni odbor, ki ima. najprej izvo; liti novi prezidi j namesto odstopiv? ših poslancev dr. Niničiča in Jurja Demetroviča, bo na svoji prvi seji takoj pričel z razpravo zakona o obrambi države. Razprava bo zelo pospešena, tako da bo zakon v ce* loti že predložen 30. t. m. plenumu zakonodajne skupščine. Po raz* položenju v političnih in poslanskih krogih je pričakovati, da bo zakon v najkrajšem času sprejet. Vpraša* nje, ali bo skupščina na to odgode* na ali pa bo nadaljevala s svojim delom, je še odprto. — Beograd. 2o. julija. (Izvirno) Ministrski svet bo na današnji seji razpravljal načrt zakona o obram* bi države. Ta zakon je izdelan po modernem zakonu ameriških Zedu njenih držav, samo da je v nekate* rih bistvenih in drugih točkah pri* lagoden našim političnim razme* ram. Načrt zakona bo takoj pred* ložen skupščini, ki je pozvana za 30. t. m. na plenarno sejo. Skupšči* na bo — kakor računajo — zakon rešila in sprejela. Zakon stopi naj= brž že 10. avgusta v veljavo. PODLA SREDSTVA KOMUNI« STIČNE AGITACIJE MED VO* JAŠTVOM. — d Beograd, 24. julija. Službe* no se objavlja: Komunistični agita* torji uporabljajo v svoji brezobzir* ni agitaciji razne metode. Da bi na* pravili zmešnjavo med našimi voja? ki. jim pošiljajo pisma, kakor da bi bila od njihovih rodbin, ter jim v njih opisujejo položaj v na i temne j* ših barvah. Istotako pišejo tudi nji* hovim rodbinam zopet v imenu vojakov ter jim v najbednejši sliki opisujejo vojaški stan. Govore o mučenju vojakov, batinjanju itd. Tendenca teCa podtikanja je jasna, S tem se žeii zanetiti čim večja upornost in nerazpoloženje na* pram vojski. To dajemo na znanje /občinstvu ter pozivi jemo vsakogar, ki prejme tako pismo. Daj £i takoj izn či policijskim oblastem. ODLOŽITEV POTOVANJA ML« NISTRSKEGA PREDSEDNIKA. — Beograd, 25. julija. (Izvirno) Z ozirom na sedanji politični polo* žaj je potovanje miiiistrskeca pred* sednika g. Nikole Pašića v tooseftt* stvo odgođeno na nedoločen čas. DEMONSTRACIJE PROTI KOMUNISTOM. — d Sarajevo, 23. julija. Danes ob 17. je dose! pred poslopje poj krajinske vlade sprevod nacionaU* stičnih železničarjev, ki so demon« strirali proti komunistom in njihovi teroristični akeiji. 7, balk< na po* slopja sc je zahvalil zastopnik kra* Ijevefta namestnika vJ. Tcftcrdaro« vie, načelnik ustavnega oddeljenja pokrajinske vlade, ki je rekel, da ie dolžnost vseh meščanov izvesti borbo proti komunističnim elemen« tom, ki hočejo ogrožati našo drža* vo. Ob tej priliki je govoril tudi ne* ki železničar, ki je napovedal boj nacionalistov proti destruktivnim elementom v državi. FAŠISTI ZA VPOSTAVITEV LEGALNOSTI. — Rim, 24. julija. Narodni svet fašistov je zboroval tu 22. t. m. Iz* dal je nastopne odredbe: sestavi se apel na deželo, ustavi se vsaka obli« ka individualnega nasilstva, ki ni upravičeno v razlogih zakonita obrambe. ustavijo se kazenske ekspedicije proti nasprotnim orca« nizacijam, izvrši se revizija vseh, ki so vpisani v fačistovsko organizacijo, pod nobenim poveljstvom ne smejo biti fašisti, ki nimajo šest* mesečnega fašistovske^a delovanja za seboj. Nadalje je izdal Narodni svet manifest na deželo, v katerem pravi, da je čas ovrCel vsa nesram« na podtikanja in obrekovanja, vr* žena napram fašistom. Apel po» udarja, da naloga fašistov Še ni kon* čana. kajti dočim saniajo notranji sovražniki, katere smo vrgli in ra3* pršili, po maščevanju in delujeio v to svrho z vso silo, je treba, da ču* jejo fašisti, da hidra ne dvigne zopet svoje glave. Vlada je nesposob* na za pomirjen je dežele in ako bo domovina za svojo obrambo proti notranjim sovražnikom kakor tudi proti zunanjim potrebovala našo pomoči in naše požrtvovalnosti, bomo storili svojo dolžnost. Fašizem ne bo umrl, kajti v njegovih mladinskih vrstah živi in so dviga nesmrtni duh domovine. — Sokolsko društvo v Šiški vabi vse člane na sestanek dne 2G. t. m. ob 8. uri v društveni telovadnici. Poroča se o uspehu društveno veselice z dne 17. t. m. 1021. — V Sevnici ob Savi se vrši dne 7. avgusta t. 1. zlet posavskega okrožja zagrebačke sokolske župe. Sokol v Sevnici zavzema radi svojega intenzivnega dela krepko pozicijo: Ustanovil je odsek v Boš tanju, ima svoj dramatičen odsek, godbeni odsek, po zletu se otvori Javna ljudska knjižnica, ravnokar se pa razširja sokolska dvorana v restavraciji >Lamper<. Vso to je v zvezi z velikimi gmotnimi žrtvami. Zato vabimo Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo, da se udeleži tega zlet* v kar največjem številu. Vcselični prostor je na sejmišču. Zaprosili smo za polovično vožnjo ter upamo, da bo prošnja ugodno rešena, kar se bo pravočasno na tem mestu objavilo. Zvezo t vlaki ugodne. — Sokolska efektna loterija v Novem mestu. Kraljevo ministrstvo poljc-privrede in voda je z dopisom z dno 22. junija 1021 št. 15.040. podaljšalo rok za efektno loterijo za zgradbo Sokolskoga doma v Novem meMu. vsled česar so vrši žrebanje nepreklicno 20. avgusta t. 1. pod držvanim nadzorstvom. Poziv-1 farno vsa, bratska sokolska društva, kakor tudi narodno zavedno občinstvo, da prav pridno kupuje srečke, da na ta način kar najizdatneje podpre sokolsko akcijo, ki bo v korist celokupni sokolski stvari. Srečke se naročaio pri Mestni hranilnici v Novem mestu in po na prodaj v raznih bankah in narodnih trgovinah. Srečka stane samo 1 dinar. Del efektov je razstavljen v Ljubljani pri ge. A. Magdić, kjer se dobe tudi srečke na prodaj. — Zdravo! ~- Upravni evet efektne loterije v Novem mestu. — Telovadno društvo Sokol v Velikih Laščah naznanja, da se vrši njeza lavna telovadbo 28. avgusta t I. In prosi vsa bratska društva dolenjskega okrožja, da se na to ozirajo in na ta dan ne prirede drugje telovadbe. Zdravo! Prisfopaite k ffJupo-siouenslti matici44! Tmisfika in sport. VELIKA ŠPORTNA SEN ZACI* CIJA. — Zagreb, 25. julija, (Izvirno), Včeraj 24. t. m. je bila na velikem športnem prostoru za prebivalstvo najzanimivejša in najvažnejša no* gometna tekma letošnje sezono, Hašk in Gradjanski sta se borila za prvenstvo. Tekma je bila živahna, do skrajnosti ooreena,Hašk je potol* kel Gradjanskega 4:2. Rezultat ie vzbudil splošno senzacijo. — Rezultati včerajšnjih nogo* metnih tekem: Ilirij a:Sparta 4:1. Igra je bila precej enostranska, Ilirija ne v najboljši formi. Sparta se je zelo potrudila in doseqla vsled tega tudi #časten rezultat. Na tempej igre je vplivala neugodno veliki vročina. — Ilirija rez. : Olimplja, Karlovac 10 : 0. V začetku ijjro ni kazalo na tako visoko zmajro Ilirije, v polčasu ie bil rezultat le 1 : 0. V drujri polovici se ie Ilirija prav lepo vigrala in izpeli ah celo vrsto naglih, opasnih napadov, ki so 11 donesli v enakomernih presledkih še 9 jrolov. Olimpija je bila v tastičnem oziru jako slaba. Posebno slabo ii ie bilo pokrivanje. Ima par tehnično dobrih' igralcev, ki pa so se z brezplodno kom-* binacijo in driblingom upehali že v prvi polovici.___ Gospodarske ussfL —g Izvoz žita v Romuniji. Romunski ministrski svet je sklenil, da se sme izvoz žita, kar ga ostane nad potrebo, vršiti samo po državi. Trgovina in izvoz drugih pridelkov sta prosta. Poiztiedbe. — Zgubilo se je v torek 13. t. m. zvečer na potu od Spodje Šiške do Uni-ona ogrinjalo (Shavl). Prosi se da ca odda polten najditelj proii nagradi; Poljanska cesta 13./III levo. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. 4. stran. .SLOVENSKI NAHOD*, dne 24. julija 1921. Stcv. 165. Zenitna ponudba! Mlad trgovec v prometnem trgu se želi z kako izobraženo gospodično ne čez 25 let staro v svrho skorajšnje ženitve seznaniti. Resne ponudbe po mogočnosti s sliko, tajnost častna stvar; pod šifro .Trgovec 24/5129* na urrav. S o venskega Naroda. 5129 Meblovano sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom eventuelno tudi s hrano (v sredini mesta) išče soliden gospod, trgovec-samec. Cena postranska stvar. Cenj. ponudbe pod »Trgovec 5116" na upr. 'Slov. Naroda. 5116 Na prodal: gostilna mesarija in trgoAlna v Mau-boru. Veliko ključavničarstvo v Celju. Dobre gostilne v Celju in okolici, tudi hotel. Dobre trgovine v lepem trgu pri Celju. Lepa posestva od 8 do 300 oralov. Parni mlin In parna žaga. mlini na vodo graščinska posestva, hiše vile, trgovske hiše itd. Naslov Karol kre-£&lk, Celja. Dolgo polje 3. (4921) V najem se da takoj dobro vpeljana in staroznana trgovina z mešanim blagom, z lepi velikimi lokali v lepem prometnem kraju na deželi v Sloveniji. Ponudbe pod »REDKA PRILOŽNOST« na upravništvo Slov. Naroda. 5083 Vam vsem, ki ste nam v bolezni in ob izgubi naše nepozabne Zahvala izkazali toliko ljubavi in sočutja, iskrena zahvala! KRANJ, dne 23. julija 1921. Hlad trgovski sotrudnik išče mesečno sobo v mestu ali okolici Plača postranska stvar. Pouudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Sotrudnik/ 5041". Rnpoštljam pristno domačo aldouo io rieno moko od 50 kg naprej, franco želez, postaja Doljna Lendava. Pater Oiterc, paromlini Beltfnc?, Prekmurje. 4811 lice se mesečna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal št. 53. 4805 Bpedlelfaka firma Lndovlk Šerar, vdm na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjen]©. 2535 4 oljnate slike iz srbske narodne zgodovine ugodno na prodaj. Na ogled v pisarni anončne družbe Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 5041 2$ Zahvala. Iskreno se zahvaljujem v svojem in v imenu svojih sinov vsem spremljevalcem ki so s tem izkazali sočutje na zadnji poti naše preljubljene in nepozabne matere Modistinja ! j dobra, samostojna, samo spretna moč sa l$če. Dobra hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Bečki modni salon šešira. Olga Auschlacber, Varatdin. 5074 Uršule Srčna hvala časUti duhovščini, gospe Battelino in društvu krščanskih mater za tolažbo v dolgi in mučni bolezni ter za poklonitev krasnih vencev. Ljubljana • Sp. Slaka, dne 25. julija 1921. Mm "MM M. Zahvala. Vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast našemu nepozabnemu, prerano umrlemu Franu Carnellilu izrekamo tem potom našo globokočutečo, iskreno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo gosp. šefu inšpektorata drž. žel., inšpektorju Riti. Negovetiču, vsem gg. uradnikom in uslužbencem državne in južne železnice za časteče spremstvo, godbi In pevskemu zboru .Zveze jugosl. železničarjev- za v srce segajoče zalostinke na njegovi zadnji poti In vsem darovalcem krasnega cvetja, (Sv. maša zadušnice se bo brala v sredo, dne 27. julija t. 1. ob 7. v frančiškanski cerkvi.) Trat - Ljubljana, dne 25. julija 1921. Joslplna Mlloveić za vse sorodnike. Ivaa Orel v Imenu vseh prijateljev In tovarišev. Kapi«vuka množina železnilMih Brana« Naslov pove uprav. Slovenske PldyUT. ga Naroda. 5040 Iščeta se Sve malMBl nemirani sani za stalno ali provizorno za redoljubno rodbino brez otrok proti dobri najemnini. Tudi periferiia mesta ni izključena. Ponudbe na uprav, pod »carinik/5100* 5100 Pohištvo naprodaj. MENCINGER, vladni svetnik in vodja okr. glavarstva v Radovljici proda moderno jedilno sobo in spalnico z dvema posteljama in pritliklinami. Pohištvo se lahko ogleda v Radovljici na okr. glavarstvu (uradno stanovanje.) 51C4 Takoj se proda trgovina z mešanim blagom z lepo veliko nadstropno hišo in gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanju v lepem prometnem kraju na deželi, brez konkurence, z vsem kakor stoji in leži za samo 300 tisoč dinarjev. Prevzame se lahko takoj. Natančnejša pojasnila pod .ZLATA JAMA* na upravništvo Slov. Naroda. 5084 Išče se stanovanje z 2 ali 3 sobami v .Ljubljani za fino obitelj, ki ima že nakazilo stanovanjskega urada, proti visoki nagradi. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „Prijaznost/5120'. 5120 V svojem in v imenu rodbine naznanjam vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da se je naša predragi mati Katarina Zupanić po dolgi, mučni bolezni v starosti 64 let bogu-vdano danes ob 6. uri rano preselila na oni svet. Pogreb se bo vršil dne 25. julija 1921 dopoldan ob 8. uri na pokopališče sv. Vida, kjer se bode brala tudi maša zadušnica. Odbije, dne 23. julija 1921. Dr. Kiko Žopanif, direktor etnografskega instituta v Ljubljani. Lepo mesečno šoto s posebnim vhodom po možnosti v centru mesta, meblovano ali nemeblo-vano, za takoj ali 1. september ište mlad podjetnik Ljubljančan. Pla!ilo postranska stvar. Ponudbe pod .Trajno/4986" na uprav. Slovenskega Naroda. 4986 Ntdomeić* posebno obvestilo. Naš preljubi, dobri, nade-polni sin. brat, nečak Evien Bstfflirn poručnik kr. 2». peipolka je dne 18. julija med kopanjem v Kolpi izdihnil svojo mlado dušo. Nepozabni je naSel svoj zadnji počitek dne 22. julija na vojaškem pokopališča v Siska. Kranj, dne 23. julija 1921. Rodbina Badinra. Vedo množino, novib ooitilDiUih ftnliU orenove barve, se proda po SIUlUl, K 50.— komad. Natančna pojasnila daje g. Antonija Koutnv, gostilničarka v Ljubijani, Dunajska c. st. 71. 5060 Dobroizvežbanega kon-cipijenta sprejmem. Plača no dogovoru. Stanovanje zastonj. Bjp. k'/ea C 1 'ak, odvetnik. Murska Sobuta. 5117 Odda se velika prazna mesična soba. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda nod .P. 11/5131*. 5131 Proda se nova pisalna m 175 centralna zaporo in spalna I1ll£a soba. Vse masivno hrastovo, lepo solidno delo. Ogleda se lahko v Koinl ui. 5. Ljubi'ana. 5114 Lepa vila z vrtom in vsem konfortom v Ljubljani se proda, Nastov pove uprav. Slovenskega Naroda. 5112 Pozor, stavbeni delovodje! Zidarska obrt v Sloveniji, z neomejeno koncesijo se odda v zakup. Vpraša se Zg« Slika 92 pri Ljubljani. 5101 Dijakinja ISČe S poČenši s šolskim letom. Naslot pove upr. Slov. Naroda. 5085 Koncipijenta, tudi začetnika, sprejmem takoj ali pa pozneje. Dr. Franc Frlan odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. 5035 Sadlarski vajenec se sprejme takoj. Sp. Šibka, Sv. Jerneja cesta št. 44. Č.uno Balantič Dobra se priporoča na dom. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5110 Gospodična trgovske šole išče stanovanje in hrano, vse v hiši. Ponudke ood »Trgovski tečaj 5100« na upravništvo Slovenskega Naroda. 5109 Djevojku tražim, poštenu marljivu sa dobrim svjedočbama, za sav kucni posao, koja i samcs.alno kuhati znade, i jednu ćjevoiCica od 13—15 godina k djetetu od 2 in pol god., koja i njemački govori. Ponudbe molim na Erfin Weia-berger, Zajreb, Savska c. 94. 5125 Dve hiši na najlepšem kraju v Kolodvorski ul., št. 35—37, na vogalu Kolodvorske in Pražakove ul, s tremi trgovskimi lokali, se zamenjata event. proti doplačilu za hiSo bolj v srediSčn mesta. Oziroma se hiši prodasta. Več pove D. Rovsekp fotogr. Ljubljana, Kolodvorska ul. 5108 Joljša gospodična artJt4 ali kot opora gospodinji, ali k otrokom brez matere, aH kot gospodija k bolj priletnemu, samskemu gospodu. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda pod Stev. 5128. 512d Mladenič, star 20 let, vešč slovenskega, hrvatskega, nemškega In angleškega jezika, ki je izdelal 5 Sol v amerikanskem vseučilišču v New Yorku, i§če službe. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5126 Banka v Beogradu. Bančni oddelek i vrši vse bančne posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo In brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga in prvovrstnih trgovskih menic, kupuje In prodaja vse vrste valut, efektov In deviz Blagovni oddelek i ima v zalogi in prodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnje, vse vrste orodja, pocinkano in čino pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena in železna žica, kuhinjsko železno posod je, sollngensko blago, vse vrste vijakov, poljedelski stroji ln orodje, guma Deri lop za avtomobile, konjak originalni francoski .MARTEf, .HENESSV .FRAPEN- sodo Kaustik ličje prfma .TAMATAVA*. vae po originalnim tvomiških cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo iz slovite plzenjske pivovarne. ^911 Kupim rabljen srednjevelik železen ali zidan Štedilnik. Ponudbe na tovarno Bonac, Čopova cesta 16. 5096 Proda se novo pohištvo po nizki ceni radi selitve. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 5039 Veletrgovina vina i žestokih pića u Zagrebu traži iskusnog i vrstnog putnika. Ponude na upravo tog lista pod brojem 5065. Hotarsli! substltut Išče mesta kot notarski event. odvetniški kandidat. Ponudbe z navedbo plače na »Notarijat Tržič, Gorenjsko*. Tovorni avtomobil 2 do 3 tonski nov ali generalno rena-riran z gumastimi obroči kupi Ed. Suppanz, Pristava. 5049 Špecerijske stroke, i&če mesto v Ljubljani aH okolici. Cenjeni dopisi na upr. Slov. Naroda pod .Zvest in marljiv. 5103 Na prodaj dve tnonadstropni hiši s skupnim dvoriščem ob dveh najbolj prometnih cestah in v sredini Ljubljane. Cena K 850.000. — za obe hiši. Kupcu za-slgurano stanovanje eventualno tudi lokal. Ponudbe pod .Ugoden prostor35' 5022' na uprav. Slov. Naroda. 5022 Kdo bi posodi! v vojni teZko prizadetemu marljiverrra trgovcu K 60.000— proti visokim ob-restim in vknjižbi na posestvo? Za nagrado dam vagon bukovih drv. Ponudbe se naj pošljejo pod .Vrnitev v 3 letih '5045 na upr. Slov. Nar. 5045 Večje Industrijsko podjetje lsoe na takojšnji vstop kontorista z večletno prakso. Voditi mu je pomožnih knjig dvojnega knjigovodstva in razven tega ima oskrbeti korespondenco v slovenskem in nemikem jeziku. Plača po dogovoru. Pri primerni zmožnosti stalno mesto za vse življenje. Ponudbe pod .rošten in zanesljiv 5061 na uprav, tega lista. 5061 pa različnega pohištva in kuhinjske posode bo v sredo, 27. julija ob 9. zjutraj na Rimski cesti št. 7, II. nadstropje, vrata 12. 5079 Spreten mlad trgovski po- mnrnil/ mešane stroke z dežele se IiIULIIIK sprejme takoj pri Janko Klano, trgovcu v Slovenjgradcu. 5032 Kontoristinia zanesljiva moč, vešča vseh pisarniških poslov, stenografije, strojepisja in knjigovodstva ter slovenske in nemške korespondence, se takoj sprejme. Reflek tira se le na prvovrstne moči. Ponudbe na: Stavb, podjetje in parna Saga C van Čanak, Straulnek, pošta Gom;l-sko pri Celju. 6051 Dve hiši se prodasta iz proste roke; ena z go stilnišklmi prostori, druga enonadstrop-na. Pogoji se zvedo v gostilni pri Cehu Rožna dolina pri Ljubljani. 5082 Proda se hotel v Sloveniji x lepim vrtom; cena po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5088 Edina rasprodaja vseli vrst ipectjalnega MAVCA-GIPSA za celo kraljevino SHS. Tvornice: Stanz, Kindberg, Semering, Scbottwten, Pueh-berg, Auseewiese etc. nudi po najnižjih cenah iz svojih zalog: LJnbljan-., Osijek, Novi sad, Zemun. Kost a Norakovio, veletrgovina mavca L j valjana, Židovska uL 1. Graveura i to jedan za pridvižne i 2 za reliefne poslove, tražiju se. Nastup odmah. Ponude izradno na Prvu {ugoslov. umjetni radiono, Zagreb, Mesnička 9—11. 5036 I Kn3n.ite la saatevajie saaio žoHolado .,0rlen", JOSIP VITEK LJUBLJANA, KREKOV TRG S. Specialna zaloga orientalskih bombonov, Čokolade, kakao, karamel, polnjenih bombonov, kebao? in drugih različnih vrst iz prve Češke tovarne akc. dr. ,,Orion" prej A. Mariuer v Kraljevih Vinohiadih. M kar io BajeoUal SSB3 Itdolek I I I 8 as Majali^e caae! Bfajnlijo cene I VULKAN ^vornlca aumijevih izdelkov v Kranju izdeluje prvovrstne podpetnike. Cisto domače podjetje! 00 < a o < D O T3 3. N P < B LJUBLJANA, Prešernova ulica Stev. 509 v lastnem poslopju. Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. ; Telefon Stev. 40 in 457. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. Ji Lastnina tat tisk 'Narodne tiskarne* Za iaseratni (ki odgovoren Valentin K 00 i tac 'j FU 1N 50 2F S3B 80 5189 04 61 D^8C 0 3T