URN_NBN_SI_DOC-6LPEKYGW

3)ništreni obzornik ZBOROVA N JE SLOVENSKI] 1 Po sklopu Zbomovainja slavonskih knjižni carjev v ok tobru 1%0 v Mariboru »ta upravni odbor D ru­ štva bibliotekarjev Slovenijo in društvena podružnica v Kopru or­ ganizirala v tem mostu v dneh 20. do 22. oktobra 1%1 naslednjo rod­ no lotno zborovanje slovenskih knjižničarjev. Zborovanja se je udeležilo nad 180 društvenih Sla­ nov iz vseh krajev i,n knjižnic v Sloveniji, 3 povabljeni predstav­ niki slovenskih knjižničarjev iz Koroškega, 6 povabljenih predstav­ nikov slovenskih knjižniearjev iz Tržaškega in Goriškoma, zastopni­ ki braitskih jugoslovanskih biblio­ tekarskih društev in zastopnik ita­ lijanskih bibliotočnih delavcev iz Gorice. Prizadevni organizatorji so poskrbeli, da je v teh dneh ves Koper zaživel z zborovalci, katere je takoj ob vstopu v to starinsko mestece pozdravljal napis: »Dobro­ došli, slovenski knjižničarji!« Koprsko zborovanje slovenskih knjižničarjev je M o po progirtaimu razdeljeno na dva dela: na stro­ kovno posvetovanje in na redni letni občni zbor Društvu bibliote­ karjev Slovenije. v potek 20. oktobra dopoldne je bril v vdliki dvorani koprskega gle­ dališča svečani začetek zborovanja. Predsednik Društva bibliotekarjev Slovenije tov. Josiip Rijavec je v svojem uvodnem nagovoru najprej pozdravil prisotne društvene čla­ ne, predstavnike koprskega politič­ nega in kulturnega življenja, pred­ stavnika ropu bi iškega sveta za pro­ sveto in kulturno svetnika Radka Poliča in sporočil, da sta tovariša dr. Joža Vilfan in dr. Boris Koci­ jančič zairadi službene zadržanosti KNJIŽNIČARJEV V KOPRU napovedala svoj prihod v teku zborovanja, pozdravil nadalje go­ ste in rojake iz zamejstva, in za­ stopnike bratskih jugoslovanskih bibliotekarskih društev ter nato med drugiiim dejal: »To zborovanje, ki smo ga pri­ pravili na tem tako dragem nam koščku jadranske obale, ima kot vsako loto tudi letos svoj poseben poanen, svoje posebnosti, ki izha­ jajo iz potreb našega izredno na­ glega družbenega razvoja, iz kra­ ja in okolja, v katerem zborujemo in iz dejstva, da smo letošnjemu zborovanju dali tako javen in mno­ žični značaj. S to javtn» manife­ stacijo ždim o pokazati, da je naša stroka, ki naj bi po tradiciji in na njej zgirajenem napačnem mnenju bila zgoilj stroka tihih in od sveta odmakn[jeniih kulturnikov, popol­ noma doumela klic, duha in po­ trebe našega časa in njegove stvar­ nosti ter da se slovenski knjižni­ čarski delavci dobro zavedamo svojih pravde in dolžnosti pri ustvarjanju naše nove 'družbe — njenega ekonomskega in kulturne­ ga obličja. Ta zavest in hotenje sta polog drugega jasno izražena tudi v temah letošnjega strokov­ nega posvetovanja, ki bo nadvomno rodilo dobre sklope in konkretna napotila za naše tkflo v prihodno­ sti. Polleg organizacijskih in strogo strokovnih vprašanj pa menimo, da je sedaj najvažnejši proihiem našega knjižničarstva pravična in pravilna rešitev n jogo ve material­ ne osnove. Oboroženi s prvim slo­ venskim zakonom o knjižnicah, ka­ kor tudi prežeti s trdnim zaupa­ njem v pravilnost iraizvoja pri delitvi skupnega družbenega do