Št 89. V Trstu, v sredo septembra 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. t V eilinoati Je mo£ „EDINOST" Izhaja vsako sredo; cena za vs.i leto je 4 Rld. 40 kr, za polu leta 2 Rld. 30 kr.( za ^ Naročnina in vse drugo nuj s j poSI|}u upravulitvu Vii iU"e »>f tt, C to FlicmheK V H) I, / ni'tno) Četrt leta I gld. 20 kr. — Za oznanila, kakor tudi za poslanice s; pladnju za navadno triitopno vrsto: — Nefranklranu pismu SJ iu »prij itnth. II »k ipisi iir-z pis'bm vr >d-i >sti s- ns viziji - 1» isameirt« 25 kr. če se tiska 1 krat, 22, Jo se tiska 2 krat, 20 Je se tiska !i krut. Za večje črke po prostoru, l'ri čt 'Vilk; se dobivajo po 10 kr. v okolici: Na OpČinah, tu Prosjku v D.»rk ill v Bazovici v 3k dnil In večkratem tiskanji ja cena v nrimari manjka. M. Magdaleni ta. ' ' y Vabilo na naročevanje. Prosimo v%«' one čč. vv. naročnike, k« ivrlin konci tretjega čctrilrtja poieče naročnin«, naj jo blagove k malu ponoilll. Naročnina xn Čeiri lola znaša I ni. IO kr. Obračamo w h krali «lo \*eh rodoljubov, naj lilagrove nad na Primorskem zrlo potrclinl llftl, razširjali. Upravništvo. (P® (pOliD'VOJ^L Da je cesarjevo potovanje po Galiciji i Bukovini avtono-ralstrko ide;o i grof Tnaffejo vlado vtrdlio, o tem zdaj nobeden ne dvomi več. To poudarjajo posebno poljski časopisi; Poljakov prvi organ Czas govori o tem ter pravi, da je zdaj zagotovljena solidarnost vse avtonomistiške stranke. I da to popotovanje tudi ni imelo sovražnega namena proti Rusiji, kaže najbolj to-le: 10. septembra, tedaj po vojaških vajah v Močiški bili so vsi ruski oficirji, poslani k vajam, k cesarske} mizi povabljeni; oba generala sta sedela eden cesarju na desnej, drugi na levi. Cesar se je z ruskimi gosti jako ljubeznjivo razgovarjal, 1 nazadnje ostal ter napil to le zdravico: »Jutri bomo obhajali sv. Aleksandra dan, god mojega prijatelja, njegovega veličanstva, cesarja vseh Rusov, Aleksandra, in velikega kneza, prestolnega nastop-nlka Cezarjeviča. Jaz pijem njima na zdravje. Naj ju Bog varuje, jaz jima želim iz srca vse dobro 1« Ruski oficirji so na to zdravico odzdravili z viharnim ■Ural« vojaška muzika pa je zaigrala rusko himno. — Takim dejanjem ni treba nobenega pristavka. Zato pa je mej centralisti vedno večji polom, nekateri uvidevajo, da niso bili na pravej poti ter zapuščajo levičarje i prestopajo k desnici, kakor to delajo Rusini; drugih je sram, da se nič več ne upajo v javnost; postali so omahljivi, ker so izgubili vero v svojo moč ter se jim vriva misel, da morebiti v resnici niso delali državi v korist. To je drŽavnozborske levice boljši del, kateri se po naturnem zakonu počasi popolnoma pridruži desnici. Ostaneta nam se poprej vladajočo stranke dva razdelka, katera se mej sabo hudo prepirata, očitata si nezmožnost, vladohlepje, s kratka: vse slabe lastnosti. Enej teh strank je vodja znani profesor i nekdanji minister Herbst. Ta stranka ima zgoll sebične namene, rada bi vladala sama, ona se ne bori za pravico, ampak za moč, oblast in vlado, za svoje žope; tej stranki pripadajo razen nekaterih Nemcev večidel narodni odpadniki in judje, sploh ljudje, lakomni po časti i tisti, ki molijo zlato tele. Ker so tem ljudem ugodna tla le v državnem neredu, v moraličnej gnjilobi in razporu različnih državnih plemen; zato seju po judovskih Časnikih nezlogo, kolikor jim je Nauk o gospodinjstvu bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na višjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol. (Poleg nemškega) prosto poslovenila I. in I. L. (Dalje). Umivanje kože s flanolno capo ali gobo, z mjilom in vodo najbolje kaže. Će nam je vroče, uko se potimo in takoj ko smo iz postelje vstali, no smemo se umivati. Na dan je potrebno večkrat se umivati, posebno po leti, po težkem delu. Pred jedjo se moramo vsikdar umiti, posebno roke. Namesto mjlla jo moči tudi mehko kuhani krompir rabiti za umivanje. Ko smo se umili, treba popolnem posušiti se ter ne iti ne na mrzli zrak, pa tudi ne k vročej peči, da nam ne postane hrapava koža. Dobro in cel6 potrebno je, da se vsak večer, predno spat gremo, čisto umijemo. Ogrčava (mozoljasta) koža naj se z mazilom (pomado) iz kumare (murke) namaže. Tudi s umivanjem Jagodično — rožnato — bedrenčeve vode odpravimo ogorče (mozolje). Izpokanim rokam in poprek nesnažnemu poltu je koristno baje tudi mandeljnovo mleko, pomešano /. malo kapljicam: benzoe-ove omake (tinkture). mogoče, hujskajo narod na narod, prevračajo dogodbe, lažejo, natolcujejo in obrekujejo najpoštenej;e može, kažojo na nevarnosti, katerih nikder ni, ščujejo na ptuje države, vzlasti na Rusijo, hlinijo se, kakor najbolj M patrijotje, ki proganjajo temo zmot, v resnici pa so pravi izdajice svoje domovine; ubi bone ibi patrial Ti ljudje si ne morejo iz glave izbiti, da ne bi bili najmodrejši, edini, ki so opravičeni i zmožni vladati državo. Da tak napuh, taka spačenost ne more roditi nobenega dobrega sadu, ampak da lijo le ponkončevalni strup mej narode, kedo bi tega ne videl? Ti ljudje so slepi in o njih velja pregovor: Quem Deus perdere vult, dementat. A cesarjevo potovanje jih je vendar zelo zbegalo; ker ga vso njihovo prizadevanje ni moglo ustaviti, ker niso mogli pridobiti Poljakov zase i so jim ti iz ust veleuplivnega poljskega kneza v obraz povedali, da zamanj pri njih beračijo, ker so dejanja odkrila njihovo laž, da cesarjevo potovanje v Galicijo ponienja vojno na Ruse; zato so zbrali vse puhle svoje moči, da na »parteitaglh* divjajo znper vlado i Slovane. A tudi tega bo k malu konec; kakor so pali poganski mallki, ko je zasijala krščanska vera, tako parić tudi ti trdovratni grešniki, zavedlo ljudstvo jih prekucne z lažnjivih oltarjev in v prah potepta. Tretja stranka se je krstila sama »naprednjaka stranka«; ona ima glavni svoj sodež v tako imenovanih notranfe-avRtrljskib deželah, pa ima tudi drugod pripadnikov; ta stranka se je odločila iz poprej popisano ter jo zdaj hudo napada I sovraži, očita jej po pravici vladohlepnost, čestilakomnnst i grabeHvo Kar so tiče sedmo božje zapovedi — to zapoved jo poprej omenjena stranka iz političnega živenja izbrisala — utegni jo naprednjak! še nekoliko spoštovati, pri vsem tem pa niso dosti boljši od prvih, ker so so zakleli zoper darove sv. Duha. Dar jezika je gotovo dar sv. Duha. Ker pa naprednjaki hočejo Slovane se silo ponemčiti, zato so prišli navskriŽ z božjim duhom, s6 zakoni, katere je Bog dal svetu. Tu tedaj niso na pranem potu, naj tedaj odlože nezmožno orožje, naj jim bo v Izgled cesar sam, ki je na svojem potovanji spoštoval vsak jezik in z enako ljubeznijo objemal vse narode. Ti ljudje imajo pa poleg tega tudi zelo plitvo avstrijsko domoljubje, kajti znana je povest o svinčenih podplatih i Sclio-nerjev skok na Prusko. Mi avstrijski narodi smo stoletja v mirnih in viharnih, v veselih i žalostnih Časih skupaj živeli, kakor bratje smo v nevarnosti stali eden za vso in vsi za enega; vsi mi imamo dobrega očeta, kateremu za vse enako gorko srce bije: kako nenaravno, kako nespametno je tedaj rahljati dobrodejno vezi! Tudi te vezi je cesar na Svojem potovanji s krepko roko nategnol; Poljak i Rusin sta si segla v roko pod avstrijskim orlom; naj bi tedaj ta »bonum omen« našel prostor v vseh srcih! Hrapavo roke treba mazati s oljkovim ali mandeljnoviin oljem, in s kakaovo mastjo (Kakaobutter). Ako si znojni in zaprašeni takoj umivamo obraz, ali če se naglo razhladlmo, tedaj se potnice (znojne luknjice) na obrazu prehitro stisnejo, in prah ostane v njih. Na obrazu pa vidimo mnogo črnili nesnažnih pik, katerih se je moči iznebiti, ako nad soparom bezgovega cvetju, skuhanega v mleku, držimo obraz, in zatem se z mehko belo ruto obrišemo. Pege na obrazu se baje s Hufeland-ovo lepotično vodo dajo odpraviti. Vzame so 15-6 gramov mandel|novih otrobov in 87'5 dekag. vode od pomarančnega cvetja, v tej zmesi se razpusti 7'8 gramov boraksa, in še 7-8 gramov benzo9ove omake doda. S to tekočino se treba vsak večer umivati. Nekateri priporočajo tudi petrolje proti pegam. Na bradavice naj se dene mehkega usnja (z malo luknjico), namazanega z obližem (flaHrom) »dlaculuin« zvanim. Bradavico, ki skoz; luknjico moli, treba z ocotno kislino večkrat mazati. Tudi z nohti je moči bradavico iztrgati. Potrebno je, da si vsak mesec vsaj enkrat vse telo umijemo v toplej (20—125 stopinj po Reaumur-u) vodi z mjilom in gobo. Boljše če je kopati se, kdor Ima priliko. Gotovo pa treba, da si vsak mesec enkrat ali dvakrat noge umijemo Pri kopanju moralno paziti, da so ne prehladimo. Kopanje v mrzlej vodi po leti je silno koristno zdravju. Vsaka mati naj skrbi, da se otroci (posebno dečki) nauče plavati. Plavanje ie koristno zdravju. Kako dolgo je smeti in moči kopati se in plavati, vsak sam najbolje zna. Ako je zrak hladen, Redarski urad v Trstu i slovenski jezik, Mej mnogimi uradi v Trstu, ki občujejo z strankami In posameznimi osebami, goto o redarski urad največ občuje z raznimi narodnostmi. Vsak slepec lahko z roko potiplje, da je slovensko prebivalstvo v Trstu z okolico vred v veliki večini. Pra^anje je: koliko jo v primeri z slovenskim prebivalstvom nameščenih pri redarskim uradu uradnikov, ki slovenski umejo? Nain jo znano, da pri vodstvu nobenega ni; in stranke morajo uradnikom na ljubo italijansko govoriti; in ako to ni mogoče, mora si posameznik tolmača najeti, da doseže, kar želi in kar mu po postavi pristoja. Mnogokrat so prigodi, da mora preprosti stražnik opravilo tolmača opravljati, ker je po obstoječih pravilih dolžan več jezikov umeti, posebno če je stražnik Slovenec. Kar se slovenskega uradovunja tičo, bodemo pri redarskem vodstvu v Trstu ^e mnogo let Čakali; ali vsaj toliko moramo za zdaj zahtevati, da se pri uradu nadomeščnjpjo tuki, ki so slovenskega jezika zmožni. Na to opozorujomo na*e deželne in državne poslance, da v dotičnih zborih to pravico odločno tirjujo. Ozrimo se nekoliko tudi na komisarijate v okolici. Tam sta le po dva uradnika, kar je v primeri s prebivalstvom gotovo premalo. Tam so tudi sistematično nameščeni uradniki, ki slovenski ne umejo, izvzemal onega višjega uradnika v Kolonjl. V okolici je skoraj izključljivo slovensko prebivalstvo, In tam so umeščeni uradniki, ki slovenskega jezika ne umejo ter jim morajo stražniki za tolmače biti. Ali bode to na veke trajalo? Bošnjaki, ki so tako rekoč včeraj iz jajca izlezli, imajo narodni uradni jezik v svojej deželi, mi pa starodavni in naj-zvestejši narod v Avstriji, ne vŽivamo tacih pravic. Svetujemo strankam, naj od uradnikov naravnost in brez tolmača slovensko občevanje tirjajo, posebno v okolici, ker uradnik od ljudstva živi, a ne ljudstvo od uradnika. Pozivi se pobijajo zgoii v italijanskem jeziku, zato so mnogim nerazumljivi in ne znado, so-li od redarskoga ali od katerega druzega urada; tako da so večkrat pripeti, da so pozvane osebe pri družili oblastih oglašajo in čas gnbć in poleg ega še drugo občutljivo škodo trpe. Ako bi vsak odločno tirjal, da so ž njim v njegovem jeziku občuje, kmalu bi redarsko vodstvo primorano bilo uradnike, ki niso vešči slovenskega jezika, z drugimi nadomestiti. Ali dokler bodemo Lahom in Nemcem ponižni sluge, ne ostanemo lo vedno pri starem, marveč zaničevali nas bodo kakor doslej in še hujšo s — »schiavi«. Majhna peščica slovenskih voditeljev in nekoliko vrlih rodoljubov in p.i časnikarstvo no zadostuje Se, da taceinu nezakonitemu postopanju konec storimo; treba je še, da vsak, kdor so Slovenca čuti, to naravnost tirja. Kor uže o policiji govorim, naj še omenim varstvene straže, Po obstoječih pravilih, kakor zgoraj rečeno, mora vsak ud vsaj ali če je vetrovno, treba, da se hitro osumimo, obrišemo in oblečemo, ko smo se skopali. Na solucu (če je dovolj toplo) se osušiti je celo pri.etno in zdravo. Namesto kopanja v mrzlej vodi so more rabiti tudi polivanje tela z mrzlo vodo, kar pa nI tal,o koristno. V mlačnej in toplej vodi se je moči lep e osnažiti, nego v mrzlej. O varstvu in skrbi oči. Uže oči novorojenega otroka moramo na skrbi imeti. Na preveč svitlom kraju (npr. poleg jasne luči, pri oknu itd.) ne puščajmo otroka ležati. Soinčnih žarkov ga moramo posebno varovati. Na straneh in za ziheljo ali posteljo ne sine biti nobenih reči, katere bi otrok opazoval, kajti drugače se laliko zgodi, da bode razćit ali š.alav, Pod mirim nebom v zelenoj naravi naj se uči razpoznavati in gledati oddaljenih stvari, da so mu vid ojači. Pri igri in učenju moramo otroka navaditi ravnega držanja, da mu se obe očesi enako vežbate. Mati naj mu nikdar ne dopušča v mraku ali na solucu čitati ali pisati i. t. ti.; vsikdar mora imeti dovoljne in dobre luči. Izguba vida so ne moro z nobeno nesrečo primerjati. Zdravo oči so tedaj naj\eče vrednosti. Premočna luč škoduje očem, tudi odrastlih ljudi. Zelo svi-tlih reči tedaj ne smemo niti naglo uiti predolgo gledati. Tudi slaba luč, oblačno vreme po zimi, mra , nagla preinomba iz svi-tlega na temno iu narobe je škodljiva očem. S hitrim in dolgim čitanjem (posebno malega pisma) trpi oko mnogo, več nego s pisanjem. Varovati se tedaj treba neprenehoma in dolgo čitati. Prav tako škoduje oćein, ako mnogokrat in dolgo gle- •Iva jezika umeti; in lo se tudi odločno tirja (sicer pa le od Slovencev, če za službo prosijo). Imamo pa tudi deset nadzornikov in onega vlijega nadzornika brez znanja slovenskega jezika. In ti ljudje imajo največ z ljudstvom opraviti. Zopet drugo praSanje: Je-li edino preprosti stražnik na pravila navezan? Da se o začetku pri osnovanju straže ni na lo ozir jemal, tega ni krivo le vodstvo, temuč tudi ljudstvo sploh, ker ni dalo o pravem času glasu od sebe. Da so poleg Italijanskega zahteva znanjo nemškega jezika, to je popolnoma naravno, in to zavoljo tujcev, ki v Trst dohajajo. Ali slovenskega jezika bi morali vsi brez razločka v prvej vrsti zmožni biti, ker tega je vsacemu vsak dan treba; ali žal, da ga vsak ne zna I da ga tržaško redarstvo premalo ceni. --HVHi^- KLIC NA BOJ. Sramotno je res, kako porogljivo i zaničljivo pl§6 irre-dentarski naši nasprotniki o nas Slovencih sploh in vzlasti o možeh, ki branijo naiodno na'e pravice ter se potezajo za to, da se te pravice v javnem iivenjl pri poznajo in v dejanje u vedo. Narodno nase poštenje napadajo italijanska tržaška glasila dostikrat z nezaaliSano drznostjo i nesramnostjo, i tem glasilom so na čelu nagega naroda otipa Inikl, kajti, ako bi bili pravi Lahi, ne mogli bi tako strupeni biti, saj je znan pregovor, da je poturica za dovet Turkov, odpadniku sedi na srcu devet gadov. Tako je »L'Indipendente«, list, ki z umazano cunjo brise z avstrijske mizo drobtine Italiji v nenasičeno žrelo, zopet 21. t. m. udrihnol po spoštovanem našem deželnem i državnem poslancu, gosp. Nabergoju ter ga smešil, da nema več poguma v mestnem zboru rabiti svojega jezika, i da je toraj zopet v deželnem, to je: Italijanskem jeziku, govoril. Ni li taka pisava krivična, ne budi li zdražbe, ne kliče li nas Slovencev na boj? Užo Herodot i Tacit govorita o našem narodu na Adriji, ko laška narodnost, o katerej nič ne vesta, ker je niso proroki naznanili, £e spočeta ni bila. »I/ Indipendcnte« pa. zaljubljen v nečega smeno izmišljenega Italijanskega kralja, kije to stran morja vladal Italijanom užo takrat, ko Italijanov še bilo ni, taji i zaničuje nas narod, če prav vidi, da ima celo v tržaškej kro-novini večino, če prav ne more biti tak neznalica, da ne bi vedel, v kake neizmerne prostore se nepretrgano iz srede Trsta (naj so »L'Indipendente« pre/eč ne ustraši, ako inu tukaj povemo, da je Trst slutenskn beseda) razprostira naš narod, n da nI, po Kolarjevih besedah, golobičji narod, ne bil bi so rodil ni »L'Indipendente«, in njegovi pajdaši, 110 zahtevalo bi se Planino Italiji za mejo in — horribile dletu I no govoril bi so italijanski |ezik v tržaškem mestnem i deželnem zboru, ako bi tak v Trstu bil. Ogromni, golobičji narod kali mir ter sega v stare (?) italijanske (ft) pravico po besedah, katero je »L'Indipendente« uže večkrat ponavljal. Za resnico, to naj veruje, kedor moro, naš um je temu preslab; mi vemo lo to, da brez sledu izgine ves italijanski napuh na tej strani Adrije tisti dan, ko bi naš narod le z mazincem pomignol. »L'Indipendente« ve, da se lev muhe ne boji; če mu z rlvcem kri plj6 i če ga preveč nadlegujejo, ubrani se jih z ropom, z6b jim nikoli ne kaže. Komur so orožjo petarde, kdor dela v mraku zavratno z nožem i se luči boji, no more biti dosti vreden; v temi delajo tatovi i morski roparji k rij 6 blago na suho zemljo. Mi nikoli nismo delali tako; nikoli niste videli nas z našemljenim čelom, nikoli z boječim očesom. Ali imamo dve knjigi, v eno pišemo dolgove, katere vestno plačujemo; v druge pa biležimo to, kar so nam drugi dolžni; v tej knjigi nahajamo mnogo tlrjatev; zapisana je v njej naše narodnosti nespremenljiva cena, naših poslancev čast in veljava, na?ega naroda nepresožna vrednost iu vsa njegova dobra 1 plemenita dela, vsa posojila, katera smo dajali brez obrestij, ker lakomni nikoli nismo bili. — Te knjige ne sežgemo, ampak ko bode polna, sklenemo račun ter obračuuimo z dolžniki po vesli, pravici i tudi po — milosti; nobenemu no bomo slikali na steno damo na drobnogled ali na daljnovld; tudi v eno mer gledati z enim očesom je škodljivo. Pri slabej luči, v mraku ni smeti delati ničesar, kar naš vid preveč napćnja. Luč mora biti lako postavljena, da jo plamen nad očmi, ter da ne pada neposredno na oči, Trpolenje ali plehetanje luči Škoduje očem neizmerno; prav tako spanje v temnih sobah, ako smo h obrazom obrneni k oknu, skozi katero nAgloma solnčna svetlost 11a oči padu. Nečist zrak, močno vetrovj.c, prah, dim, razjedav vonj slabijo tudi oči. Ljudje, ki po vse dni sedijo, morajo vsak dan nekaj časa pod milim nebom se sprehajati. Mize, pri katerih pišemo, šivamo i. t. d. morajo biti poleg okna in sicer tako postavljene, da od leve strani na nje luč prihaja. Tudi boje sobinih sten (malanih in preprečenih ali tapeciranih) morajo lati očem ugodne, ne presvitle ali pretemne, pa tudi ne odveč pisane in raznovrstne. Baš tako je velika vročina ognja škodljiva očem; vsaka mati naj tedaj pazi na-se In na svoje hčeri, da ne stopajo bliže k ognju nego je treba. Na očeh nekaterih ljudij (zlasti otrok) se napravi v spanju neka vrst sluza, katerega treba s Čisto gobo ali z mehko capo in z mlačno vodo izmiti in obrisati. Bolnih oči si nikdar sami ne ločimo, marveč vsakokrat treba, da pri pametnem zdravniku prašamo za svet, ter točno in na tenko storimo vse, kar nam je zapovedal. 0 spanju. Spanje je dušni in telesni mir. V spanju se opočijemo od dnevega dela in skrbi. Da si pa telo v resnici more počiti, treba hudiča, a zahtevali !>omo, da bo račun čist po pregovoru: clara pacta, boni amici. Mej tirjatvami se bo nahajala tudi slovenska beseda v javnem živenji, katero je v knjigo zapisal poslanec, gosp. Nabergoj; s te besede raztrgamo robovanja pečat ter jo nabijemo brez strahu v tržaško mestno zbornico, kder joj gre prro mesto. To naj si v glavo ubije »I/Indipendente«, ki nas kliče na boj. -—cxo--- Vpoznavcy se! (O ženi). Najglavneji i najtežji poklic je gotovo osoda odločila ženi; namreč: spolnitev materinih dolžnoStij. Žena ni namenjena le temu, da nam rodi nov zarod, temuč da ga tudi redi mlekom svojih prsij i ga čuva sokolovim očesom tisoč i tisoč nevarnostlj, ki ga jej prete vkončati i da mu blaži mlado srce ter napeljuje napravi tirjubavi i blagodejstva. To ni lahka naloga, žena — mati nam se predstavlja — ko vlsje bitje, vredno naše česti i čudovanja. Toda vse matere ne ume svojih dolžnosti, poklica i nahaja se jih in nogo, ki v nemar puščajo lastni rod i zopet drugih, ki so nevoljne — da so ga porodile, — v nadlego jim je, v srcu ga sovraže; nahajamo tudi tacih nesramnih, ki se v strahu i nizkej duši zlodejstva poprimć, da lastno krv v zibeljki zaduše, da bi sehe obvarovale nečasti. A to so le izjeme, večina mater čuti v sebi mogočen I vzvišen nagib ljubezni srčnih občutljejev, katere v polnej meri izlivajo na svoje ljubljene novorojenčke. Tudi v tem položji mati navadno ne spolnuje dolžnostlj — kakor bi jej spodobno bilo, i to 110 zavoljo lastnih krivic ali napak, ampak radi nas. I to je gola istina. Žena mogočnega plemenltaša ne doji sama svojega novorojenega deteta; dojenje jej povzročile na tisoče sitnostij, lepota i mladost obraza, rodeSica lic mnogo kvara 1 Škode trpita, i to je glavni vzrok, da plemenilkinja poveri svoj rod rokam najemnice v izrejo. Ko dorase, izroči ga v varstvo i odgojo domnčej učiteljici, ali pa ga hišna »Bonne« dobi pod svoje okrilje, da despotovski nad njim preži, ga vzgoja, mu plemeniti mlado srce ter mu bistri um, Kakovo racljonalno morejo gojiti otročičo takove »Bonnes« po hišah arlstokratov, naj č. bralec sam presodi. Kaj dela oče, mož, mej tem ko mati, soproga, zanemarja otroke i jih pušča tujim rokam, da sama bolje posvečuje zlati Čas boginji lepotičja v dar? On trosi svojih glavnic dohodke, kupuje si brzih konj, igra i zapravlja na borzi, gosti se I popiva so svojimi pajdaši trosi denar v svilo, baržun l zlato tkana oblačila, namenjena namuznoni i lahkonogi gledališčni plesalki ali prilizovalki. I soproga? Pozabljena i zapuščena se raduje svojo posiljene prostosti, veseli se nepotrebnega lišpa, ki bleskom i dragocenostjo slepi ljudstvo, obiskuje gledališča, kopelji, pogovornlce ter išče ondi, kar doma ne nahaja, domače sreče ne pozna, obitelj jej je ptuja, rodbinske sladkosti so prazna fraza, i vse to radi moževe malomarnosti 1 prelehkega Žlvenja. Ako bi nje soprog bil dober zakonski mož, gotovo bi teh žalostnih družblnskih razmer pri tako imonovanih kavalirjih ne nahajali. Oglejmo si ženo iz srednjega stanu 1 Ona ne poveri — ali redko kedaj — tujim rokam svojih otročičov, ona jih doji sama, skrbno jih čuva, i ko se pričen-njajo zavedati, vodi jih i spremlja po trnjevem potu živenja. Taka žena bi bila dobra mati, ako bi njo soprog manj mislil na svojo opravke i zadevo i se več pečal z ljubljeno obiteljo; i ako bi se zakoni sklepali v tem človeškem društvenem razredu •i manjšhn ozirom na imovino, I bi se bolj čislala prava ljubezen. Kder pa te pravo ljubezni ni, tam mož zanemarja ženo i otroke, hodi po svojih opravkih, dirja za zlatim teletom i le prerad posnema plemeuitaževo Žitjc, zapravlja imotek z baharijo i slabim živenjem. mu mehke postelje. Vsa družina tedaj potrebuje mehkih postelj, in gospodinja mora, kakor za druge reči, tako tudi za postelje skrbeti. Mehke, snažne in zdrave posteljo so poglavitna reč nočnega opočitka iu spanja Tudi treba gospodinji gledati na to, da je po noči vse tiho in mirno. Postelje naj ne bodo preblizo okna. Okna morajo biti prestreta, da mesečna svetlost na oči spečemu ne pada. V spanju treba, da je telo prosto tesnih oblačil in tnikov Poln želodec jedi ali pijače jo vzrok hudih sanj; nikakor teda: ne kaže takoj po večerji spat iti. Tudi kak posebni govor al] čitanje pred spanjem ni dobro. Predno ležemo spat, treba, da vse v nemar pustimo, ne brigajoč se za nobeno delo, Pametna gospodinja mora vse to na skrbi Imeti, posebno pri otrokih; Šolskih nalog naj jim nikdar ne dopušča pred spanjem izdelovati. Glava razkrita mora ležati više od pleč. Lasje naj ne bodo trdo spleteni. Potreba spanja je v raznih dobah človeškega živenja različna. Leni mlajši človek, tem več spi. Novorojenec večidel sii in je. Zdravim mladini ljudem do 20. leta treba na dan po 8 do 9 ur spanja. Od 20. do 50. leta zadostuje 5 do 7 ur. Od 50. leta naprej je spanje različno, zavisno od človeško moči, dela in od prejšnjih navad. Stari ljudje navadno manj spe od mladih. Ljudem, ki duševno delajo, potrebno je več spanja nego onim, ki si z rokami kruha služe. Pozimi spimo dalje, nego poleti; svetlost in letna vročina krajšate spanje. Soproga, od moža zanemarjena, si išče tolažbe v krogu svojih blagih otrok. Iz zanemarjenja pa izvira innogo nezgod, prepirov i tako ni čudo, ako postane družina vse drugo, nego svetišče miru, ljubezni i poštenosti. Prostakova žena je navadno v resnici prava mati, ona trpi i zdihuje — zdriuje se najpotrebnejšega, da more gojiti svoje otroke. Će tudi jo tare pomanjkanje i glad, vendar voljno trpi I se noč i dan trudi i napenja, da tnore dati kruha svojim otrokom, ki so večidel zdravejši i veselejši od onih v palači rojenih. Žena iz prostega ljudstva je vredna našega premišljevanja, če tudi nje otroke vidimo okoli tavati, kakor ovčice brezi pastirja, In Če tudi poduk, kojega dobivajo, navadno ni veliko vreden, vendar pa tudi, ker je naraven, ni tako slab, da* bi otroško srce pačil; mati je navadno bogaboječa, zato gleda tudi na otroke ter jim sama daje lep izgled; družbinsko živenje je v teh krogih tesnejše, otrok je bolj navezan na svoje roditelje ljubezen je tukaj srčniša, če tudi je palica za steno vtaknena a to je le tedaj, če tudi oče pošteno skrbi za obitelj ter jej daje lep izgled; če je pa oče neinarnež ter popiva po krčmah, potem pa jc tudi najskrbni'sa žena uboga, usmiljenja vredna reva, ubada in ubija se, i ker ne more izhajati, zastavi i proda vse, Še tako drage spominke, da preskrbi kruha stradajočim otrokom; i če nazadnje vse nič ne pomaga, tedaj jej je gorje. Če je ne pokoplje dušno i telesno trpenje, navezana je na milost dobrih ljudi, ali se jej napolni srce strupom, kateri vse nje kreposti zamori. Iz vsega je jasno, da je največ ležeče na možu, Če žena ne izvršuje dolžnostij svojega poklica. I vendar smo tako ošabni, da se izogibljeino odgovornostim ter vso krivdo valimo na ubogo ženo. Pazimo tedaj skrbno žen; uže mlado deklice gojimo tako, da bodo skrbne žene, dobre matere; vadimo jih ponižnosti, marljivosti, pobožnosti, lepega reda, domaČega mirnega živenja, bodimo jim ljubeznjlvl učitelji, dajajmo jim lep Izgled; varujmo jih nlčemurnosti, ne puščajmo, da se preveč vtopo v posvetno živenje, a nedolžnega veselja jiin ne kratimo, ker tudi tega je mlademu dekletu treba, da ne postane Čmerno, Človeškej družbi neprijetno, i prestrogo o sodbi človečkih slabosti. Kolikor bolj bomo skrbeli za pravo odgojo ženskegs spola, kolikor bolj bo mož spoštoval vrednost svoje žene, toliko boljše bo na svetu. Dopisi. \ Tr«lu» dne 20. septembra. (Potreba slovenskih M v Trstu). Od dne do dne je potreba slovenskih Šol v Trstu bolj občutljiva, to se je vzlasti pokazalo letos v začetku šol. Ved slovenskih roditeljev je tožilo piscu teh vrstic, da se njih sinovi v nemških šolali zelo malo uče, ker učitelj ne umeje slovenščino, učenci pa nemškega ne. Kam hočejo tržaški Slovenci pošiljati svoje otroke v šolo? Slovenskih šol tukaj ni, v nemških, katerih je dosti i preveč, mlatijo slovenski otroci prazno slamo; v italijanskih pa jim preti nevarnost, da se potujčijo i porenegatijo irredenti na slavo. Iz te dileme ni otetbe, ako se slovenskoj mladini ne preskrbe slovenske šole. Ker vlada nič ne skrbi i se nič nc briga za slovenske šole, mestni naš zastop pa jim je najhujši sovražnik, zato treba da si sami pomoremo. Koliko je v Trstu privatnih šol nemških I laških I Ali ne bi so mogla tudi Slovencem slovenska privatna šola napraviti? Duševnih moči imamo dovolj, treba le, da si gmotno zagotovimo to započetje. Naj bi se ta misel širila, naj so skličejo odlični naši rodoljubi v shod, da se pomene, to stvar v roke vzemo i temelj polože za naš narod važnemu zavodu. Koliko se nam talentov gubi, ker nemajo poduka v domačem jeziku 1 Koliko se jih polašči! Kam pridemo, ako hov našo hišo skoz odprta okna in vrata še dalje pihala laščina. Začnimo tedaj najprej sami temu neugodnemu vetru zapirati okna in vrata, s tem dokažemo dejansko potrebo slovenskih šol v Trstu; Spanju najpripravnejši čas je mirna in temna noč. Kdor ob 8, 9, 10 uri zvečer spat gre, mora in treba, da ob 3, 4, 5 uri vstane, »liana ura, zlata ura« pravi pregovor. Mladi zdravi ljudje naj v 24 urah le enkrat (po noči) spć; otroci, starci, slabi in bolni ljudje smejo na dan tudi večkrat spati. Po obedu kratko so opočiti (polu ure zadostuje) koristno je lo starejšim ljudem; mladini spanje po obedu celo škoduje. Kakor prekratko, tako je tudi predolgo spanje škodljivo. Kratko spanje napravi možgane in živce zelo občutljive, provz-ročuje bolno domišljijo, omotico, bolečino oči, in slabo probavljanje. Dolgo spanje oblenobi človeka, kateremu se vsako delo zdi teško. Naglo drainljenje iz spanja škoduje ljudem, posebno onim ki imajo razdražene čutnlce, in mesečnikom. 0 skrbi gospodinje za bolno družino. Prehlad, naglo, rathlajenje, prepoln želodec, slaba in pičla hrana, prenapeto ali presiljeno vtrjenje, preteško duševno ali telesno delo so vzrok skoro vseh boleznij. Bazni nahodi ali katari (kakor plučni, želodčni, črevni in očesni katar), protin, vročnica i. t. d. so nasledki prehlada. Prehladiti se je zelo lahko In na mnogovrsten način . namreč ako smo slabo oblečeni, ali če se na mrzlem prepočasno gibljemo ali še celo stojimo, tudi če razgreti gornja oblačila slečemo. Tudi prepih jo močno škodljiv, t, j. če so okna in vrata ali nasprotna okna odprta. Baš tako Škoduje prehitro menjanje če bomo sami krepko delali, tudi vlada ne bo mogla malomarno rok križem držati; kakor pečeno piške, tako i Še manj tudi slovenske šole z neba v usta ne lete. Iz Malerljske županije. dne 25. septembra Neimenovani rodoljub je naročil več tiskov časopisa »Edinost«, ki se deli po vaseh velike naše občine. I meni dohaja draga »Edinost« v roke, ter si, ker mi v delalnikih ne dopuščajo kmetovska opravila, v nedeljah kako uro ž njo kratkočasim, marsikaj mičnoga izvem, rad berem, če tudi do zdaj nisem nikoli še nobenega lista v rokah Imel. Prav me je veselilo ko sem več dopisov čital iz Materije. To je vrl mož, ki je razjasnil razmere naše občine. Pravijo, da bo v kratkem volitev našega župana; dragi gg. odborniki, vi imate lepo priliko, da izvolite pravega moža za župana, kajti popolnoma moža je treba, ker naša uboga občina uže tako na kljuki visi. Velika naša občina ima več zmožnih mož, kakor sta n pr. g. R. Zupančič in Čestiti g. baron Marenci, pa nista le zmožna, tudi prava poštenjaka sta. Tudi nekateri dru^i bi radi na županov stol splezali. Pri nas imamo taeega moža, ki bi prav rad županova], ali ker nema potrebnih zmožnosti za ta posel, zato bi prav storil, da prepusti težavno i neprijetno županovanje boljšim močem, i ne zanemarja svojega rokodelstva. Vem, da vrli naši odborniki ne potrebujejo priporočila i da se bodo pri volitvi ozirali na zmožnost i po.-tenje. Župansko breine je teško, toliko težje, kolikor večjj so občinski davki; zadnjič se je dovolilo za potrebe UUO gld. gledimo, da se vdrugič ne bode 1200 gld. ker ubogi kmet je uže tako preobložen, da ,jedva še diha; koliko % mora pri e. k. davkariji plačevati za občinsko troske, tega menda še sam ne vć; kadar pa vse to izve, bode uže vedel, kakega Župana mu je treba. Glejmo, da v občini ne bo vladala častilakomnost in do-bičkarija, ker potem bi se boben večkrat glasil. Občina r. Kritični politični pregled. Djinača dežele. Zveza mej A\strijo, Nemčijo in Italijo preklicujejo Časniki, temu nasproti pa se govori o z.ezi treh cesarje., to je, avstrijskega, nemškega in ruskega. Zveze mej državami so kanor petelini na strehi, ker jih obrača vsaka sapa. Korb \Veidenneim, poprejšnji trgovinski minister, imenovan je za deželnega namestnika na Moravskom, in baron Chertek za namestniKa načemiku finančnega vodstva v Pragi. Predzadnjo nedeljo so imeli ustavaki v Brnu svoj »Partei-tag«. Znamenito je, da je govoril le eden — Sturiu — i da se je njegov predlog: nepristani boj zoper Taatrejevo ininisterstvo (družin potreb zuaj usta.aki neuiujo) soglasno sprejel. Umenitl je tudi bo, da se ilerbst in Iteciibauer, sta bila povabljena, nista vdeležila shoda. Stara »Presse« katera velja za vladno, prodrzno proglaša hegemonijo nematva v Avstriji i trui, ua je to državna potreba, ker Nemci (.') so ustunovin državo, oni so voditelji 111 utemeljitelji moderne nravnosti (!) Iz Nemčije pritiskajo naši rouni bratje z nepremagljivo uiocjo na upirajoče se slovanske rodove, tako govori »i'resse«. Uiot iaullo je v državnem zuoru vse dru" gaće govoril. Obžalovali je, da vlada v svujiu časniklu dopušča taKe izjave, Ki le nezaupanje do nje hude. Kakovi prijatelji so ustavaki ljudstvu, to zadosti kaže to le: Vlada ima namreč namen uvesli borsni davek, ah judovski liberalni časniki se temu upirajo ter priporočajo, naj se zemljiščih davek poviša. Liberalci imajo namenilo srce, le bogateti nočejo, ljudstvo jim je ie molzna krava. Ran Pejačevic je 15. t. in. v hrvaškem deželnem zboru razložil vladni program, itekel je mej drugim: Nagodba od leta lOGtt je edina postavna podloga; po tej nagodbi zagotovljene pravice dajo dovolj prostora razvoju Hrvuts&e, zagotavljajo narodnost ter jo varujejo madjaro vanja. Držuv oprav ne razmere toplote iu mraza ali narobe. Mokra oblačila in Črevlje treba vsikdar in hitro se suhimi zumeniti. Vse to treba da ima gospodinja na skrbi; uči in svetuje naj otrokom in družini, kaj jim treba storiti iu česa se varovati, da se prehladu izognejo. Otroci morajo biti toplo oblečeni. Na mrzlem vetru krivcu ali burji treba usesa s bombažem si za-phati, in usta zaprta imeti, da se ovarujemo hude zoboboli. Nahoda se moremo nalezli ludi na takih krajin, Ki mocuo vonjajo; treba tedaj da se jin kolikor moči ogibljemo. Bolni in slabi ljudje se tudi lahko prehlade v sobah, v katerih ni enakomerne toplote. Ako smo uže nahod dobili, tedaj treba paziti, da nam se v hudo hripo ne spremeni. Nobena reč ne pospešuje nahoda tako, kakor mokri žepni robci; ne bodimo tedaj z robci varčni Če imamo nahod. Otroci, ki iuiajo nahod, naj ostano dva ali tri dni doma (zlasti v slabem vremenu), in sicer v toplej sobi in v postelji, dokler jim nahod ne mine. V lepem vremenu je boljše, če jih pazljivo vodimo na sprehod. Pri želodčnem, očesnem in črevnem kataru treba poklicati zdravnika. Ako nas po udih trpa, tedaj je potrebno, da se prav toplo oblečemo, da se potiino, da pijemo čaj iz bez^ovega ali lipovega cvetja, da v prav toplo posteljo ležemo in se dobro pokrijemo. Prenaglo rasli lajenje je vzrok vnetice: pli.fi, v sapniku, prsi in oprsne mrene; tudi plučnica ali sušica jo nastopek hitrega razhlajenja. (Dalje prik.) bodem branil vsaremu napadu. Jaz so prizadevam, da se vojna Krajina kakor hitro mogoče združi s Hrvatsko. Notranja uredba so mora po izkušnjah zadnjih šest let preustrojiti, občinam področje omejiti, predraga finančna in davkovska uprava predrti-gačiti, z deželnim premoženjem Ščediti. Preuredbe se imajo pričeti, ko se združi Krajina s Hrvatsko. Tuje dežele. Na Francoskem jo vsemogočni jud Gambetta podrl ininisterstvo. Navidezni povod so mu dali dekreti o francoskih samostanih, a svet vendar vidi, da Gambetta polagoma pripravlja vojno zoper Nemčijo. Zviti Bismark se tedaj zopet naslanja na Rusijo ter se prizadeva, da se zveza treh cesarjev zopet oživi. V ta namen hoče Rusiji in Avstriji prepustiti prosto roko o turškem prašanji. — Politika je dan danes podobna vremenu, skoraj vsak dan se menja. Pred Ulčinjem smrt preži; danes še ne grme topovi. Albanci se niso hoteli udati l Turci nočejo nič vedeti o odstopu lega mesta (Črnogorcem. ir»,(J00 Albancev i Turkov stoji v tem mestu in okoli njega, da ga branijo napada Črnogorcev. Angleškemu admiralu Seymurju, ki jo zahteval, naj se mesto uda, odgovoril je turški poveljnik, da iz Carigrada nema tacega povelja, Albanci pa so rekli, da mesto sežgo, ako bi evropsko vojno brodovje nanje streljalo i da zapro vse evropske konzule. Te dni se ima pričeti bombardiranje Ulčinja. S tem pa utegne plamen dalje seči i pričeti se zadnjo dejanje turško drame, i Turčijo bo konec. Zadnja poročila so zelo vznemirila svet, turška vlada je namreč izrekla, da bo smatrala za »casus belli«, ako Črnogorci zgrabijo Uičinje in francosko brodovje se noče vdeležiti, ako bi ladije začele streljati na Albance. Zmešnjava se jo tedaj začela in brodovja poveljniki so se obrnoli do svojih vlad, naj jim dado nove ukaze. ---- DOMAČE STVARI. Nepokorščina. Tržaški magistrat razpošilja tudi po okolici svoje razglase samo v italijanskem jeziku. Zato opozarjamo, ne magistrata, ker to bi bilo brezvspešno, temveč slovenske zastopnike v tržaškem zboru, na vladin odgovor na prošnjo polit, društva »Edinosti« od 15. junija 1S70. V tem odgovoru je sicer 19. dobil klofuto, toda so končuje od besede do besede tako-le: »Magistratu se pa razodeva, naj v okolici, kjer ljudstvo veČInom samo slovenski zna, naredbe zmeroj tudi v slovenskem jeziku razglasi«. Magistrat pa se ne briga za to »razodevanje« ter piše le laški; zakaj? to naj bi župan razjasnil. Tržaška trgovinska zbornica je dovolila 2500 gld. za vezilo, katero poklonijo trgovinske zbornico cesarjeviču nastopniku Rudolfu na dan njegovo poroke. (Stoletna Terezija illorln je 31. t. m. v Trstu umrla. Lansko leto srno pokopali lUietnega moža, ki je še inalo dni pred smrtjo sključen po ulicah hodil i so mu dobri ljudjo v žepe miloščino dajali. V Trstu učaka mnogo ljudi visoka leta, a Trst ima tudi mnogo dobrih ljudi, ki ubogih ne zabijo. Le slovenski ne t Dva izgleda'iz najnovejše dobe ko ilustracija k enakopravnosti slovenskega jezika: 1. Kranjica bivajoča v tržaskej okolici želi vpreči se v zakonski jarem in se obrne do župnika svojega rojstnega kraja za pojasnila. Ker sama ne zna pisati, poi Če si pisača in ta jej spiše pismo v italijanskem jeziku. Na to dobi od župnika, Slovenca, v nemškem jeziku odgovor, v katerem toži, da laškega dopisa ni dobro razumel. Ker pa nemškega jezika ne umeta ni ženska ni nje pisač, da si ona pismo pretolmačiti po tretjej osobi. Drugi dopis si da napraviti vendar-le v slovenskem jeziku ter se pritoži, da so je njej z nemškim pismom godilo tako kakor gospodu z laškim. 2. Nek župni ured v tržaškej okolici dobi iz Kranjskega uredno pismo v nemške,n jeziku. Lakaj I misli si župnik, hočem ti posvetiti, ter odgovori — italijanski. Najbrže je bila dotična osoba na Kranjskem s tem občutljivo kaznjevana. Slovenci 1 ne bodimo šalobarde; postavimo sena noge, da se nam ne bo svet rogal. »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevej peti«. Pred vsem pa pričakujemo od manj odvisnih uredov, ki jih iuiajo v rokah Slovenci, kakoršni so občinski in duhovski, da urudujejo slovenski. Volitev državnega poslanca na Goriškem, ki se je vršila zadnji ponedeljek, srečno je izvršena: kandidata sta dobila te le glasove: V Sežani dr. Tonkli 2, dr. Abram 50 v Gorici dr. Tonkli 117. dr. Abram 1(5; v Bolcu dr. Tonkli 9: dr. Abram 4; v Tolminu dr. Tonkli 54, dr. Abram 17; skupaj dr. Tonkli 182, dr. Abram 87. Izvoljen je tedaj dr. Tonkli. ».ast obeh narodnih kandidatov je tedaj oteta; pa tudi volilci so se jako vrlo 1 slavno vedli; če tudi v dve stranki razcepljeni, volih so vsi do zadnjega enega iztnej teh dveh narodnih kandidatov; prazen je bil tedaj strah, da se oglasi tretji i zmešnjavo napravi. Slovensko učiteljsko društvo je imelo 23. t. m. v Ljubljani občni zbor, v katerem je bila sklenena resolucija, naj so na učiteljišču uvede slovenski jezik ko učni jezik. Dobro ( Prestroga disciplina. Od več strani se jo nam uže tožilo, da nekateri visoki uredi prestrogo postopajo, da ma^ lenkosti hudo kaznujejo, velike grehe pa dostikrat prikrivajo* Zatrjuje se nam, da se jo nadzornik finančne straže v Prošeku] Janez Kamer, 19. t. m. zarad tacega greška ustrelil, i da je to le začetek tragediji, ako tržaško finančno vodst o od prevelicih zahtevanj ne odstopi. Tožilo se je nam tudi uže, da nekaterj ustavercem udani prvostojniki šikanirajo zmožne i marljive take uradnike, ki se vesele, da staremu redu klenka. Zavratni napadi na okoličane. Cfe enkrat smo omenili, da se v Trstu brez vaacega vzroka okoličani z noži zbadajo. To se je t .i mesec zopet ponavljalo. To se ve, potomci sicilijanske večernice umej6 to rokodelstvo, le to jim nI znano, da nedolžno prelita kri na ma čevanje upije, i da pleme, katero rabi taka sredstva, nema več nobenega moralnega živenja v sobi. Taka dela pa kaŽ6 tudi obup nad lastno rečjo i razodevajo, da so tisti, ki jih gojč, ali počenjajo, prepričani, da jim hiša nad glavo gori. Nož rabi le razbojnik, ki preži na pluje blago; poštenega blaga pa si z nožem nobeden ne Išče. Da ima »liredenta« drugačno vero, to vemo, ali prepričani smo tudi, da v tej krvavej veri utone. Klalo mašo sta imela predzadnjo nedeljo goriška kanonika Jožef Tuni in .Jožef Grusovin. Požar. 19. t. m. jo pogorelo v Materji vasi blizu Postojne 19 gospodarjem vse poslopje. Skoda je cenjena na 15.000 gld. zavarovani pa so le za 5500 g. Revščina jo strašna i toliko hujša, ker so pogorelce uŽe poprej zadele druge božje :ibe. Naj usmiljeni ljudje priteko na pomoč ubožcem; Bog jim povrne. PrememlMk pri učlleljslvu na Primorskem G. Kr. Tomšič, učitelj v Biljali v Kronberg; g. M. Lapajne, učitelj na Kviškem v Bilje; g. Srebemič, učitelj v t.epovanu v Višnjek (Brdo); g Makarovič, izpraš. kandidat za prov. učitelja v (Jepovan; g. H. Leban, izpraš. kandidat za prov. učitelja na Kviško; g. Ant. Tom-ič, prov. učit. v Zgoniku v Skopo; g. Siveo izpraš. kandidat za prov. učitelja v Temnico; g. L. Sila, izpraš. kandidat za prov . učitelja v Zgonik; g. Vodopivcc, izpraš. kandidat za prov. učitelja v Bresto leo; g. M Kante, izpraš. kandidat za prov. učitelja na 4 razrednico v Sežano Gospodičina Delkin, izpraš. kandldatlnja za pro., učitel leo na dvorazrednico v Tomaj; gospodičina ,Justina štrukelj, izpra . kandidatinja za prov. učiteljico na 4 razrednico v Komen. Gospod Janko Leban, prov. učitelj v Lokvi postane tam deflnitiven, ravno tako gosp. Fr. Ćerne na Barki. Olirlnlška šola na €»orcnJs'«*cm. Po telegramu, ki so ga dobile »Novice« z Dunaja i poznej ih poročilih misli naučni minister na gorenjem Kranjs em na korist dmnačej obilniji ustanoviti obrtniško folo z slovenskim učnim jezikom i to uže letos,— I z srca želimo, da so to vresnlčl, to bi deželi bilo v vo-liko korist toliko bolj, ker je ljudstvo naGoren>s om zelo talentirano, rekel 1)1, rojeno za obrt; to razodeva v.s.iki hiša. Closp. \olll. naš operni pevec, pojile iz Barcelone na gledišče v Odeso. Closp. rruII Cirblč, naš operni po cc, jo Šel za prvega tenorista v mesto Ulm na Virtemberško. V ftplilu Irredentovcl vedno zavrutno napadajo narodnjake, posebno vojake; treba bi bilo vzeti metljo v roko i to smetljako, ki dela sramoto vsej Dalmaciji, z Bajamontijem vred pomesti tija, kamor škili i kamor je šel pred malo dnevi Bajamonti Čistcj:i zrak srkat. V sahoto zvečer je urednik časnika »Av*enire«, te smetlja1 o, pred tremi častniki i tremi vojaki pljunil i zato so ga li sabljami namahaii i lahko ranili. Vojaka cesar česti, pritepinska ničla pase zdrze a pljuvati pred njimi Splitska županija pa je naredila iz komarja konja, brzojavlla ministrom strašansko pretirano dogodbo ter zahtevala od njih, naj skrbć, da se vrne red i varnost v Split. Hinavci! bodite mirni, no dražite dobrih državljanov, ne ozirajte se čez morje, pa bo v Splitu najlepši red i tihi miri Strani s tacim mestnim zastopom, ki škili v tujo deželo I Voiaško veleransko društvo xa Goriško in CiradlšiiO v Gorici vabi k slovenosti blagoslovenja društveno zastave, ki hode dno 3 oktobra na Rojah pri Gorici. Program te slovesnosti je društvo razposlalo v vseh treh jezicih; veselica bo brez dvoinbe jako lepa, Tudi tržaško bratovsko društvo je povabilo svoje ude v vseh treh jezicih k tej slovesnosti in čujemo, da pride iz Trsta mnogo veteranov k slavnosti. Kar nam je pri teh društvih posebno všeči, to je lepa zloga i spoštovanje vseli deželnih narodnostlj i prav to jima zagotavlja lepo bodočnost, katero tema vrlima društvoma iz srca želimo. Itazglas. Z dovoljenjem visokega deželnega odbora so priredi na tukajšnej šoli ob trgatvi 3 dnevni kurs o kletarstvu in sicer dne 4. 5.0. oktobra -t. 1. Predpoludne bodo predavanja o teoriji vinstva, popoludne pa se bodo vršili praktični razkazi, kako se ima ravnati z vinsko posodo, kako so napravlja belo in črno vino in kako se ima ravnati z mladim vinom. K temu javnemu poduku so vljudno vabijo vincarji toliko s Krasa, kolikor z Brd in Vipavske-Goritao doline, ker priredi se poskušnje o napravi terana, kakor tudi belega vina, iz raznega v ta namen nakupljenoga grozdja. Vodstvo slovenskega oddelka deželne kmetijske šole V Gorici, dne 20. septembra 1880. Vodja: Fr. Puvše. Mlovstvo in književnost. .Nekaj o načrtu za pri-rodoslovje na srednjej stopnji (3. 4.5. >olsko leto, ljudske šole« imenuje se knjiga, katero je spisal Lu,>a La tur, c. k. profesor v Mariboru. Prišla je na svitlo v Ljubljani iz Miličevc tiskarne, kakor posnetok iz .Učiteljskega Tovari ta.« Lepo, lahko razumljivo in jako podučljivo knjigo priporočamo vsem Slovencem, ker vsak jo bode z eseljein bral. Gospodarske stvari. Čista pitna vada perut.iini. ista, č isti pitna voda je pe« rutniui neobhodno pol.eb:ia. Le če ima razna perutnina čiste, čvrste vode, da se je nure napiti, bodo tudi zdrava in lepo rastla. Kjer je perutnina prisiljena se iz gnojnice ali ktere druge smrdeče kalužnice nupivati, tam bode hirala in razne bolezni jo bodo da\ile, da ne bode nehene sreče pri perutnini. Kdor hoče toraj zdravo in lepo perutnino si prirejati, mora razen zdrave hrane ji tudi za dobro pitno vodo skrbeti. Posebno dobro dene pernati iivadi zelena paša po travi. Evropske države imajo skupaj 45,040 milijonov goldinarjev dolga in sicer: Angleška....................7,770,000,000 gold. Francoska....................H,500,000,000 » Nemška......................2,150.000,000 » Nizozemske dežele............1,200,000,000 > Avstrija......................4,190,000,000 » Italija........................4,050,000,000 » Rusija........................u,820,000,000 » Španija In Portogalska.... 6,1150,000,000 » Turška......................3,520,000,000 » Skandinavske dežele..........240,000,000 » Švica in Grška................250,000,000 » Skupaj . . 45,040,000,000 gold. Pred 00. leti so imele vso te države le 1420 milijonov gold. dolga in osobito Avstrija le 950 milijonov, torej se je dolg na'e države pomnožil v 60 letih za več nego 3 miljarde ali za 50 milijonov gold. vsako leto. Će to pojde tako dalje Še 60 let, kako narasto dolgovi ? Vidi se, da države same vesljajo proti socijalnemu prašanju, kajti obresti od dolgov plačuje davko-plačalec, ki je uže zdaj preobložen, posebno pa v Avstriji. Zoper dlfterltis rabijo z uspehom Avstralci lo le: Na žareče leseno oglje devajo še zeleno listje rastline Eucalgptus globuhts; bolnik sope ta puh in dim do 10 ur. K malu se sliz-nlce razdele In slabe tvarine razpuste in tako nevarnost mine. — Omenjeno listje se dobiva v drogerijah in apotekah. Trtna uS. Na Kranjskem je zadnje dni preiskoval gosp. Rlhard Dolenec nograde, pa trtne uši nikodar ni našel. Papir iz trave. Na Angleškem so začeli delati papir iz trave. Zelena trava daje po zagotovilih papirničarjev tako dober papir, da ni nič slabši od najboljšega papirja za risanje. Najboljša je trava, ako se pokosi predno začne cvesti. Za pisanje je papir Iz trave boljš« od navadnega, ker imagladkejše površje i ga zato tudi Iimati ni treba. Breskvine košCice gre nabirati in po vinogradih zasajati. Zdaj jo čas, da se morejo kreskvine koščlce nabirati. SIcer seje umno vinogradarstvo zoper nasajanje breskvlnih dreves po vinogradih Izreklo, vendar pa breskva v vinogradu no dela škode, ktere njeni okusni in sočni sad, kedar obrodi, ne bi nadomestil. Nabrane koščice so morajo najboljše uže zdaj jeseni po vinogradu nasaditi. Premogov pepel dober za vrtne poti. Da vrtni poti prav gladki, ravni in čisti vsega plevela postanejo, v to pripomore prav mnogo premogov pepel, in ni nič boljšega od njega v dosego lega namena. Vrtni poti se najprej obložć s primernim kamenjem, ktero se potem z drobnejšlm prodcem potrosi. Na to se nasuje jednakomerna plast premogovoga pepela, ki se potem s tenkim valjarjem potlači in poravna. Taki poti so potem nogam prav ugodni. Pridelek plenice na vse) zemlji v letu 1880. Milijonov hektolitrov Žetev 1'rolnja IzvoHijt Amerikanske severne drŽave 161.0 — 68.0 Angleška vshodna Indija. . 111.0 — 3.7 Kanada....................13.2 — 4.5 Avstralija..................12.0 - 5.0 Egipt......................4.7 - 1.0 Kili........................5.0 - 1.0 Balkanske dežele..........29.0 - 5.0 Rusija......................79.0 - 20.0 A\stro-Ogerska............38.0 — C.O Danska....................1.7 - 0.5 Švedsko In Norveško. ... 1-3 — — Špansko....................41.0 — — Belgija......................8-2 0.4 — Portugalsko................2.8 0.6 — Nemčija....................41.8 1.1 — Grško......................1.2 Holandija..................1.8 2.0 — Italija......................51.8 5.9 — Francosko In Algerija . . . 113.0 5.0 — Angleško..............32.0 33.0 — Skupaj. 749.9 48.8 114.7 Po tem se je pšenice za 66 milijonov hektolitrov, ali 51'/, milijonov metričnih centov več pridelalo, nego se je potrebuje. Cena pšenici mora tedaj Še pasti, kar se zgodi posebno prihodnje lelo, ako bo letina dobro kazala. Žitorodnlm deželam našo držaje je niska žitna cena velik udarec zato, ker morajo visoko zemljiške davke plačevati, mej tem, ko so v družili državah niski, ako jih celo ni. RAZNE STVARI. Ženska odgoja v katoliSkih samostanih. Veliki amerikanski svobodoljubni časnik »New-York Herald« piše tako le: »Naj bodo misli gledć posvetnih in verskih šol še tako različne, naj bodo menitve o tein, ali je verske rede podpirati, ali jim ovire delati, kakoršne koli — zoper eno stvar se ne more od noben« strani oporekati, namreč zoper to od mnogo tisoč rodovin po izkušnji potrjeno resnico, da so pobožne gospe, redovnice katoliške cerkve, najboljše učiteljice mladih deklic, najzancsljivše odgojiteljice našega časa, v katerem se posvetnost i'ramdanost vedno bolj šopirite. V rokah teh redovnic si prllastujejo deklice tista načela, po katerih so na;e matere naš ponos i naša slava. Tudi tisti izmej nas, ki poduk katoliške cerkve zaničujejo i se verskim obredom postnehujejo, morajo pripoznavati, da so katolike sestre visoko nad vsemi enacimi potestantišklml zavodi. Njihova požrtovalnost, pobožnost in odkritosrčnost, njihovo mirno zaupanje na nevidno moč, njihova ponižnost i nesebičnost ne-majo primere v protestantizmu. Domača vojna je nedavno razodela prednosti usmiljenih sester jasno vsej deželi, ali sestre raznih redov ne zmagujejo manj slavno v mirnih, nego v vojnih Časih. Naj podučujejo uboge otroke, naj napeljujejo k dobremu zanemarjeno srce katerega mladega divjaka v našej sredi, naj kažejo ženskej mladini naše dežele pot do pobožnosti — vedno se trudijo, da vrSč dobra l plemenita dela«. — Tako govori veliki, vsemu svetu znani amerikanski protestantovski časnik •Herald«; kako vse drugače pa zvoni iz naših pojudenih, pri-tlikovakih v katoliških deželah izhajajočih cap! — Kar pa velja o redovnicah, to velja tudi v redovnikih; spominjamo se, da je rajnki kranjski deželni načelnik Kalina rekel, da je kamniška ljudska šola najboljša na vsem Kranjskem, i na tej šoli so učitelji — frančiškani. V zahvalo za izvrstno odgojo pa je kranjskega deželnega sveta liberalna modrost sklenola, naj se frančiškanom vzame šola i deželi naloži 2000 gld. novega davka 11 Ali to nI slepota? Nskaj našim mladim gospod!C1nam. Filipinka Velser, bra-tranka nekega bogatega avgsburškega patricija, ki je bila leta 1530 z drugim sinom cesarja Ferdinanda I poročena in pozneje za kneginjo Burgon povzdignena, bila je prava umetniška kuharica tistega časa. V dvornej bukvarnici na Dunajl se še dandanes nahaja kuharska knjiga, katero je Filipinka Velser lastnoročno spisala. O tej Filipinki je pisal kronikar, da je imela tako lepo belo kožo, da se je rudeče vino videlo po njenem grlu teči. Filipinka Velser se je v rojstnej svojej hiši učila izvrstno kuhati, ker takrat so se ženske še bolj nego sedaj pečale z kuhinjo in ni bilo še izobraževališč in poduka o kuhariji, kakor je to zdaj. Dandanes znajo ženske le predobro Frustove in Verdi-jeve opere na pamet na glasovir igrati, In poezije kritizirati, sicer pa dostikrat še juhe skuhati i pečenke napraviti ne znajo, da še potico ne razrezati, tako da snubač v 19. stoletji mora lo prevečkrat svojo izvoljeno vprašati: »Ti ponos 1 cvet ljubezni, ZnaŠ 11 gumb trdd prišlti V VeŠ II kaj je rož Železni? Znaš 11 močnik osolltl ? POSLANO *) Moja .»kritika« v 31. 1. »Edinosti« o časniku »Šoli« bila je le »slan' ca, ki je s* noči pala«; postala bi pa lehko lula — hudičevo olje, ker 1. Ust »Sate« zasluSll Jo gotovo otlrrj&e ltrltiko nego 11 so bile moje »opazke«, In to no le plodu lijepa obliko, nego tudi glede njegove vsebine, ki nikednr nij porastu na slovenskem našem polji 1 Toda moje dovolj mehke »opazke«, ki som je pisal le Iz dobrega namenu, nljso bile po všočl nekemu dopisniku iz Gorice, In po večto-denskem (!!) duševnem naporu pošlje v 87, 1. »Edinosti« dopis, ki hoče veljati kot protlkrltika dobrovoljnim mojim opazkam v 31. 1, »Ed.« Blvajočemu ha počitnicah In nehnejočemu pri sehl dotičnih pe-dttgotflčnlh knjig niti 110 »Šole«, nemogoče ml je, naznaniti strani dotičnih bukev, Iz katerih je g. T. posnel njegov spis »o Sltanjl«; uverjen pa nuj ho gosp. dopisnik, da moja »kritika« nij bila pristranska, nego pravično je razkrivala slabosti goriško »Šole«, ker hvaliti nij bilo — iit'B v njej. Gosp. dopisnik mora biti rus r najoii :resi z goriško »Šolo« tor silno va-njo zaljubljen, ker le tako si razlagam, kako jo more tako kovati v nebo ter trditi — kar je smešno — daja spis »o čltfttyl« v »šoli« popolnej&i mimo Ohlerjevega! Meni vsaj je vedno ljubša poštena nemška pedagogitina knjiga, nego oni posnetki Iz nemških pedagogičnih bukev, ki mllozvnkl materin naS jezik stavijo na — Puk rus to vo posteljo! Pridrževaje si za bodoči čas, da ustrežen dopisnikovej Želji, da mu namreč nadrobno dnkaiem, kako sem »pristransko« sodil, dovoljujem si za zdaj omeniti le še nečesa glede jezika v »Šoli«. Jaz nljsam jezikosloven Rhadamant, pa, ako gosp. dopisnik hoče opravičiti nezaslišano slovniške kozle v »Šoli«, potem uŽe vse neha 1 In po tem takem nikakor se ne Čudim, da nema gosp. dopisnik »prav dobrou v slovenščini; kajti, če on »iti ne re, kako ima pridevnik »raicnu r superlativu potem mu jaz niti poštene »kljuke« ne prisodim v slovens ščlni, a kam 11 šo »erste« ; nego zavračam ga na Praprotnikovo slovnico za ljudske šole, ker Janežlčivo ali col6 Levstikovo bi on tako »dobro« ume), kakor memla ume — visoko matematiko. Ako bodemo zagovarjali tako pisavo, kakor jo Ima gorlšku »Šola«, katero sem označil uŽe v dotični štev. »Edin.«, potem res zlezemo Iz nova v — »barbarstvo o t ca Pohlinav. To je moje monjenje, katerega ne omaje vso snJistiHno pisarje ti je gosp. dopisnika lz Gorice. »Solin* krit i kar. •) Za »edluvke pod tora nujlovom jt uredniltvo le t >llko odgovorno, kolikor mu postava nalaga. ZAHVALA. Za mnogo dokazov Iskrenega sočutja v času bolezni i pri smrti nepozabljivega nam Franceta, kakor tudi za izredno mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, za mnoge darovane vence i ganljivo nagrobnico, Izreku najtoplejšo zahvalo vsem ¥ žalujoča rodbina SABEC-JENKO. LISTNICA UREDNIŠTVA. Itodoljub: Dopisov z Isrnlšljenlml podpisi ne sprejemamo, uredništvu niora biti znano pravo dopisalčevo ime, za tajnost smo porok. — Gosp. V, E. v L. Za tu list bi bilo prepozno došlo. Dopisi iz L. nas bi prav veselili; dokler na dopisu nemamo v roei, tudi ne moremo niS obecuti. To je pri vseli časnikih tako. Tržno poročilo. Kava. — To blago je postalo za 1 do 2°/« ceneje po kakovosti, ker kupčija s kavo je zdaj prav majhna. — Mogoče da se kesnejfi zopet kaj vzdignejo cene. — Kupuje se Bio od f. 70 f. 88. Cev Ion od f. 106 do f. 128 in f. 135. Java od f. 92 do 90. Olje. — Ker so kupci na Ituskein in Angleškem zvedeli za prmerno nizke cene olja v Trstu, došlo jo mnogo naročil za to blago iz Angleškega in Rusije, vsled Česar nte-gnejo cene zopet poskočiti. — Denes velja dalmatinsko dobro jedilno olje f. 41—42. Italijansko namizno'I'. tiTj—68, v kratkem ga utegnemo pa imeti za 2 do 37, dražjega. Sadje. — Tudi za razno suho grozdje dohaja mnogo praSanje iz Francoske, vsled česar so cene jako trdne in utegnejo celo še poskočiti. — Denes veljajo iz prvih rok rozine f. 29—38, opa (12-n) Lastnik, druitvo „Edinost". - Izdatelj in odgovorni urednik; Anton Šlunder. Tisk. Fran Huala v Trstu.