92. itevllRg, V Ljnminnl v soboto 22. aprila 1922. Li/, lete Ishala wuk dan popoldn«, ixvm«m*l arttll« la pramalbt. lltsoratl t do 9 petit vrsta 1 D. od 10—15 petit vrat a 1 D 50 p. večjl inseratt petit vrsta 2 D; notlce, poslano, Izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikott 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročiUh od 11 objav naprej. — Inseraml davek posebej. % VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. VpravnUtTO „Slov. Naroda11 in „Narodna tiskara«" Saattova ulica *L 5, prltUćno. — TeUlon ftt. 304. OradttUtvo „Siov. Naroda" Stanova oliea 4t i, I. aadatropl« Ttlsrioa stav. 34. Doplaf sBra|«ua le padptsaio ia i «4 ostao framkovana. <&tgr Rokoplsov me ne vrsfa. "JM •T Posamezne številke: *W v Jugoslaviji navadna Uni 75 par, iteđelle 1 D v inozemstvu navadu j đul 1 O, nadelje 1*25 D Poštnina pSa^na v gotovini. „Slovenski Narod" veUa v Ljubljeni In po reiile V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 120*— poltetno........60*— 3 mesečno ..••.. » 30*— 1.......10 — V laovestetvnt celoletno......D "16-— pollctno ..,,.• a 10iv— 3 mesečno . . . • . . .M"— 1 ........1*— Pri morebitnem povišanju se imi dališa naroAifna dopbCati. Novi narovniki naj po^ljejo v prvi* narodno vedno ^BtT V° nakaznicf Na •samo pismena aaročila brez poslatve dcnani s^ ne nicretv.o ojirati. Rusi, Nemci in genovska konferenca. Vest. da sta Nemčija in sovjetska Rusija sklenili Dolitično-grospo-darsko pogodbo, je vplivala v Geno vi kakor bomba, najboli konsternira-ni pa so bili Francozi. In temu se ni čuditi. Končni cilj vse franeoske politike je, da bi politično in gospodarsko docela izolirali Nemčijo ter se s tem zavarovali proti možnosti re-vanže z nemške strani. Doslej se je zdelo, da je imela ta njihova politika uspeh, in genovska konferenca bi nai na eni strani ustvarila vse pred-pogoje za gospodarsko obnovo Evrope, na drugi strani pa bi naj sovjetsko Rusijo gospodarsko in politično tako vezala na zapad to je antan-to, da bi ji bila onemogočena vsaka kooperacija bodisi na gospodarskem, bodisi na političnem polju z Nemčijo. To so bili antantini. predvsem pa franeoski nacrti. Toda Nemci in boljševiki imajo preprebrisane diplomate, da bi ne spregledali te igre teT ne uvideli. kaj se pripravlja. Pripravili so takoj kon-tramino in sklenili, se predno so do-speli v Genovo, posebno pogodbo, ki v vseh ozirih urejuje razmerje med Nemčijo in boliševiško Rusijo. To lim je bilo tem ložje storiti, ker družijo Nemce in boljševike Še izza vojne nadvse intimne zveze. Sai ;e znano, da sta se leta 1917. Ljenin in Trockii vrnila v Rusiio z nemško pomočio in da sta od Nemči^e dobila na ra7T>lago denarna sredstva za re-volucijonamo akciio. katere plod je sedanja sovjetska Rusija, v kateri sta neomeiena tresrodarja ista Ljenin in Tracki.i. A neglede na te ozke medseboj-ne stike. ki veže:n boljševike in Nemce, je treba uvaževati, da se na-haiata Rusija in Nemčija na srenovski konferenci v docela sličnem položaju: kakor hoče Francija svojo nem-sko sosedo politično in gospodarsko za dolga desetletja oslabiti, da bi postala za nedogleden čas nesposobna za vsako revanžno akcijo, tako skuša antanta spraviti Rusijo v tako gospodarsko odvisnost od zapadne Evrope, da bi postala zgoli predmet gospodarskega izkoriščanja s strani antantinih narodov. Vzpričo takšnemu faktičnemu položaju je povsem naravno, da so boljševiki in Nemci, ki jim je grozila ista nevamost in ista usoda, takoi našli bazo za zajedniško sodelovanje, ^ to tem bolj, ker v politiki nišo mero-dajni sentimentalni oziri. Sicer pa ali imajo Rusi kot taki naJmanjsi vzrok. da vežejo svojo bodočnost baš na antanto? Ali ni bila prav Rusija tista, ki je omogočila koneno miago antante nad centralnimi državami? Ako bi ne vezala 1. 1914. in 1. 1915. milijunskih ncmških in nvstrijskih an.'ad na-se, bili bi Nemci pogazili Franco-ze, še predno bi mogla AngHja organizirati svoio vojsko, in vojne bi bilo konce, a triumfirala bi bila Nem>;'in. Istina, še nred koncem vo'ne je Rusija izstorila iz kresra zaveznikov, ker so prišli v nji na krmilo življi, ki so za vsako ceno hoteli imeti m«r na zunaj, da okrepe sveje pozicije nn znotra?. Izginil ie carski realni, za-menil ga je bolJšrviškL a ruski narod — tišti, ki ie žrtvoval deset mi-liionov svojih sinov za znngo antante, je ostal. Toda kdo se ie zmenfl zanl ta-krat. ko se ie nri mirovnih pncra^.niih v Parizu krojila nova karta Eivrone? Angleži. Francozi in Italijani so dobro pcznali stoletno težnjo ruskega naroda, da dobi okno v svet — Dar-danele, in bi iih lahko u važe vili. Bila bi to najplemenitejša gesta, s ka-tero bi zavezniki izkazali svoj tribnt hvaležnosti ruskemu narodu, ki ie bil po zli usodi takrat obsoien na molk v svetu naredov, za reke krvi. prelite za antantine interese. A kaj je storila antarta? Dr^hro-doslo ji je bilo, da ni bil rri zeleni mizi v Parizu, kjer se je odločevalo o usedi nove Evrope, zasto^an ruski narod. Pozab'la je mahomfi na vse njegove žrtve, pozahila tuđi na one cilje. zaradi katerih je stonil ta narod v svetovno voiro. Tn ta cUi, ki je bi! gonilna sila vse ruske politike od Petra VclHrcga do dnncs. ?e posest Carigrada in niorsT'*h ožin. Kaj je brigal antanto ta cilj? Zavrgia je ruski narod kot" izžeto citrono, ignorirala vse niegove težnje ter priznala — naravnost rognje se ru-skemu narodu — Carigrad znova — Osmanom. Naj se sodi o boliševikih, kakor-koli se hoče. eno se jim mora priznati, da so del ruskega naroda in da kot taki čutijo ž njim. Zato se zaveda-jo, kako ponižuiočo vlogo ie antanta namenila in nrisodila tistemu narodu. > ki mu gre dober del zaslusr za to, da je dancs ona gesn-idar v Evropi. Ali srnemo* vsnričo teh dejstev zameriti zastor/nikoin sovjetske Rusije, pko ne kažejo svojih simpatij na^rr.iii antantiniin državam in sku-saio bodočnost ii;;tj Rusiie. ki dancs faktično obstoia. urediti in zasigurati v sporazumu z Kemčijo? Sicer pa se je, kakor vr.e kaže, prvotna konsternacija raui rusko-rjemškc nogodb^ v zadnjih dneh znatno pclcrla. K temu je mnogo pri-pomorlo izvedeni.š''o mnenje stro-!vovn-akov, ki so. knk.-^r zatrjuJejo čnsopjsne vesti, izjavili, da dotična npgoc^ha v noben^rn ozirn ne na^nro-trie določ^pm vcrsaillskc mirovne po^rd^e. Kdr>r či*a besedilo dotlčne-~a pa!:ti. ki smo fa objavili včerai, bi moral iskati diako v jsteu, ako hi hotel nniti v tei pogodbi le eno točka, ki bi bila d-rc-tro ali indirektno nr.n?r.tena proti r^irovnemi? ugovoru o?i r»roti kr.terfc^li izmed članic velike n^tanLC. Bomba, ki Te udarila v trenovsko konferenco. se Je tnrei izkazala za f-^cvo. Oospndie rM^lomnti bodo po-tcmta:-:em še nadalje sedeli pri g:c-^ovski zeTeni mlzi, c*okler n.iihovih ■/'■'■ccv zpova ne rnzbtiri kak nov in-cM?nt. Med tom ra hodo sledili dmsr 7a dn'^in"1 vzglc-lu Ncmčije ter sVt!-^r»Ti skloniti z 7astonniki sovjetske t?Vq--^ slične nogndbe. kakor so io z^klinčili Nemci. AML^IKA IN GENOVSKA KONFERENCA. — Gcnova, 20. aprila. (Izv.) Po-ročevalec beogradske »Politike« g. Andrija Miksavljević ie imel priliko raz^ovarjati so z amcriŠAimi stro-kovnjaki, ki so prispeli v Genovo, da zasledujcjo Dotek konference. Ti strokovnjakf imalo nalogo osebno proučavati razprave finančncjra in ekonomskcira značaja. Ameriški strokovnjaki so pred nekai dnevi imeli sejo, na kateri so raspravljali vpra'r.rjc. čc ni umestno in potrebno, da Amerika na konferenci efici-feino nastoni ali ne. V slučaiu nasto-r?a namerava Amerika rred!ož:ti svoi lastni nr»črt za finančno in sto-spotJarsko obnovo Evrope. G. Milo-savijević ic no seji intervju val enesra izmed strokovnjakov, ki pa je ohra-nil tajnost glede sklenov seje. rrp Litibi J o v a- nović. da ie dal potrebna inf*>roi»-cife o poteki' in rezultntih rarpravt*. k: se ie vršila o takorm kiede rar-de!it\e dr/a\ e na pokrajinske oblu-sli v pododboru. Kakor znarr\ m<»rt biti do 2$. t. m. ra?prava v smilim člcna 135. i'stave kenenn;! in hr*.* vlada v srrisln srorcnjefra iist^\Tio^a člena dol/nost zako*i o pc^rajinskr ra7xlelitvi izvesti ured! enim potom. Scstivlicn je ožji pkI1 or mfnlstrnr, obsroječ iz pređsetlnika P a 5 i ć a ter m'nistrov T r i f k o v i ć a. dr. ,^.\ a J rinkoviča in r*ribicevića. Rnzprave se prihodnje diii v r.Uni* strsken sven? nada1JiviHo in >o rri-cako vati, da bodo do 2S. r. m. ka»v čane. JDSGSlovansMsIllansKi razsouor! na imifi SHS. ITALIJA ŽEL! REVIZIJO. — NAŠA VLADA PROTI RKVIZIU. — ITALIJA ZAVLACUJE DEFINITIVNI ZAKLJUČI K RAZOOVOROV. — Beograd, 21. aprila. (Izv.) Na vceraišnji se;i mir.istrskejra sveta so bila prečitana vsa porocila zunanje-ga ministra dr. Ninčića o juscoslo-vensko - italijanfkih pos:ajaiijih, ki so se nadalJevala dne 19. t. m. Na seji je bila daljša debata. U radni ko-munikc o seji ne omenia niti debate, niti zaue\miii sklepov. Kakor javlja-jo beogradski listi. Je mmistrski svet ni podlagi dr. Ninčtćevih Dorocll odebril skico, da naša država od!oč-no \ztrzjn na integralni Szvrsitvi n?oa*Irke pocoxlbe. Vlpda ie ?z po-ročH cJobHa vti«, ćz ii!a Ttallia nn-men rnz^ovore zavlačovati In na ia naiin doseći, da ne priđe rapallska poč^dha pred Zvezo narodov v času. Ko še ni srenovs-ra konferenca za-kl'nčena. V političnih krosih vir da snlošno prepričanje, da je Italiil jrlavno ležeče na tem, da zavleče ra-p« lisko pogodbo preko srenovfke konference in obeneni prepreci in-tervenevo Zveze narodov. — Ger.ova, 20. aprila. (Izv.) Zu-nmii minister dr. Nincić ic včerai 19. t. m. dopoldne nadalieval z itali-janskinii pooblasčcnci razgovore o rannllski pocrodbi. Sestal se je s podtajnikom Tosti di Valminuto. ki se le vrni! iz Rima s narK>lnoma novlinj instrukcijom;. Kakor javijajo iz Rima, ie ministrski svet na eni svojih zadnjih sej skienil. d:i itnlij:mska po oblaščcnca Tosti in Contarini u\e-deta nove razjeovo:-© nr. popojnotaa drugi osnovi. TenO.cnca tc.ca sklepa Kre za ičin, da se ćo^eče revizija ra-pallske pOKodl'je. I rali anska p-oc>b!n-ščenca izjavljata. tla je italiji v se-danjem momentu radi fa^istovska asritacijc ncmoKoče izvršiti eval.u-' acijo luke Baraš ili Sušaka. Ne more prepustili scvernesra mola. Fafi^ sti se proti vi jo vsaki evakuaciji. Italija pa je pripra\ ljcna privoliti, cii naša vlada prosto ni svoboJno za-p->5nc pokajanja z re^ko vlado gieoa rešitve reškecrn vprašnia. \'si ti predloži ima^o gotovo ter.Jenco Zi> vlačevati končno ureditev rapnllskc pogodbe. fta'sfan^'n deSc^acila r»a zahteva ciede Zadra nove rrosnodar-ske ko*icesHe. k? nišo vsebovaiio v pogodbi. Zunanff minister dr. Mnčtć ]e nm pod!agr? vladneca poobtasiMn Kategorično odbf! fn rnvrrti te novo MrJS-lanske prPTN>z!c?Je. — Beograd, 21. aprila, (izv.) Ministrski svet je po đa!j$i debati na včcrajšnji seji povodom debate o ra-pallski pogodbi sklcnil odpo«'ati p« finančnem ministru dr. Kosti Kuira-ntidiju zunanjemu ministru dr. Nin-čieu v Oenovo nove instntkcffc. IV* Ninčfću Je striktno narn^eno načelno Molkov Tone. A.: 5000 K nagrade kdor preskrbi mirni stranki itd. . . ♦ L Štorkljam po obijudenih ulicah in se oziram po oknih; Ijudje in tuđi stražniki me namreč ne zanirnajo prav nič. Pažljivo motrim nađstropja in pa tuintam nalepljene, obledele lKstke na kandelabrih. Za vsakim oknom je gardina ali pa kakšna druga cunja; na lepakih pa berem, da se prodaja tu, ponuja tam omara, stara obleka, škarpi, police, štedilniki itd. Nihče pa ne ponuja stanovanja! Jaz ga iščem Že drugo leto! Dan za dnern, dan za dnem — Danes, da, danes imam posebno srečo. Noga mi je zastala, oko pa mi je za-strmelo v okno z raztrgano, napol preklano, poševno visečo zeleno žaluzijo. — Noge so bile urne kot misel — in že sem bil v hiSI. V prvem nadstropiu pozvonim na približno pravi strani in poćakam. Upanje mi je trkalo na srce, da sem čul njegov utrip za tesnim ovratnikom- Končno je ključ zaškrtal in mlada go?pa, vsa razmršena in v copatah me je zvedavo pogledala. — Oprostite, kdo stanuje v om sohi s preklano in rastrgano žaluzijo? — Kaj želite, gospod? — Gospa, ali ni ona soba s Csio zaludio prazna —? Tako Je zapuScena... Oo^pa Je priprla vrata, da sem videi samo še njen nosrV. — Čf?mti st)raštiicte? — O, tista soba je prazna. Oddajte io pteail Po! — in ključ je zaškrtal znova. Obri-sal sem si nos, si odpel suknjo, se odkril in mislil: O, mlada je in ie dokai čedna, toda tako razmršena in zanikrna! — Moj bog, ubogi mož ... Štorkljal sem na cesto in naprej. Hodil sem in hodil, pa mi je zopet zastala noga. To l»ot sem se ustavil ob železni ograji, kjer Je na podzidku prebridko in na glas jokala neka po^tarna gospodična. — Kaj je, kaj? Kamen bi se je usmilil. Nabrala se nas je galerija: nekateri so se smeiali, drrgi so se prepirali: jaz sem nekoliko postal in ker nisem dobil nobe-nega pravega odgovora, sem 5el svoin oot. Prchitel me je drdec s pipo pod nosom in z okovanko v roki. — BabiSče se cmerJ. Kaj-li za pinčem, mačko, a? vprnšam. Dedec Je pljuni!, se ustavil in rcvskal v me: — Prokleta pravica Je to. Zenšče poznam. Veste, ona hi^a za ograjo Je njena lastnina. Ker jo je kupila pred Par leti sele. rima nobene pravice do nje. do hiše. veste. Dol-/nosti pa prav vse! Dragače se ne prikaže blizu, — edinole po zimi. kadar zapade sneg, da ga ali sama odkida ali Pa naroči delavca. Stranke v hiši se ji tedaJ rogajo. Se Ji lahko, ker — mora! Tn zdaj se te ojunačila in je nesla r nišo neM mrvi stranki hišni izkaz in policijsko zgln^ntco. Mora! Ne. kregat se ni šla; poznam Jo đohro . . . In kai so naredili ž njo, ti kvartirniVI? — NapndlH so Jo po stopni*2ti in nnSfuval? še psa rsiTifo, da Je Vomaf ntrlJn. Na cesti rp je onesvestila; dobri Ijudje so Jo posndili ■a podzidek of raje. Zđi $e ml, da nima pra- 1 viče . . . Če bodo leteli najemniKi fc svoje- i mu društvu po svet, bode babišče danes še dosti Jckalo: ^podili io bodo. II. Kdor isče, ta najde: poizvedoval sem, iskal sem in našel sem dobrega prijatelja. Dobri moj prijatelj mi je denunciral svojega znanca, hišnega posestnika, buržuja in samca. — Nič manj in nič več kot $tiri sobe s prltiklinami vred ima ta možakar - samce, ti si pa brez strehe! Pojdi in v^emi! Tako je govoril prijatelj. Tri mesece sem drezal, potem mi ie stanovanjski urad takoj nakazal dve ?obi s kuhinio pri buržuju - samcu. O, če bi videli buržujev raznotegnieni obraz! — Ali jaz se bom sam oženil, za 14 dni! — Ljubi moj, to ie vaSa privatna za-deva. Že 45tlč sva raspala z ženko roleo v roki prska otrouičj* v sredini posteli. Kar naju zbudi sredi nnči trušč In razbijanje, racija za našo rmaro v soseđnji sobi- — Kaj Je Veliki petek? Planila sva iz rostclie; otrok je pričel nemilo kričati. Ali smo v pe-klu. ali kaj! — Razbijanje «*e je nadaljeval'* eno nro in dve nri šc: tresla se je žena foot šiba na vodi: rtroka te vil Vrč. Čme naV!cr>* *?m Voval d^ ra^ecrn intn. rjotrm sem io mah-nil na pol'cvio. 7rrr??^li so se. Dv? noči mir. Tretji dni zvetn na poT?- rabiir1! 7a^oi s VnTicnpif, \<\ gn )c rn^r^l drugi dao poslati ekspresno v Novo mesto. i Sevcda, vsakdo dtla v svojem stanovanju, osobito ?c gospodar, kar mu je drago! — Ampak ne op'Mnoči? — Gospod trdi, da ie preko dne zaposlen: zvečer vecerja s soprogo — (torei so Je res oženil!) da, — s soprogo v restav-raciji, — pravi .da nima kuhinje -- opolclne tuđi. kajpak, notem bereta Ča*nrv*e v ka-varni —. Vedno prihai^ta poroci domov hi tcdai ie vedm se kr>j posla doma . . . Za teden Jn.l ie laičcgazda zopet zahf-jal žabo je . . . za d\-a dni zopet . . . enkrat ob 10. zvečer, dm^iČ ob 4. zjutraJ. rfod-1 ^cri od Poncija do Pilata: vse ni raTcsln n:c. Žena ni «rpala že več noći. otrok rudi ne. ^dr> bi ra^pal ob večnem pričako-varju? Nekega jutra po precuti noči sem se odločil in sem izprcKovoril s hriparim Klasom: — Ti in otrolc morata odlaziti đomrr/, k ^taršem. Nnčem, da mi pogineta. Posto-janko bom držal sam. mene ne bo vzel vrag. VspTto rtcč r-otm sem si znralil jrrma-do bhzin in prrnic na slavo. — Bobncči ogeni. — Le streljalte. o le razbUajfe, — ]tt pa vzlic temu spim — slađko • • • Priznati rnor^rrr. dl m* rrako nrrrs boli gla\-a, to pn rrarađi težkfh TZilavwikDT in b'azin. Ali ne? Sami*« me ;e Jtfm1! <*rrma. ralo se TiaJ-rajs- nnfiVam p^ Vnvamnh. Tn fnVo s?m neke noči, čepeč" v k^rti ob prazni sVodelic! hl nb rr^'n^rn korarcn za vodo. nWI!tfraI: — ?fsnn(\-sn;ff imam fn ga nirna^. Or-snndnr j:a ir-a in era tndi nirr^. Ott *e c?r-njec, a nima kuhinie; jax nimam iene. a imam kuhinjo. Zajutrkujemo,, kostnin, v«« Čerjamo v gostilni in se po^ikamo v kav»n< ni. — Nak, moja ž-jna ima dva kuhinji, ca#-ga otroka, nobenega moža . . . 2eni je ku-hinia pel svota, kraljesivo, vse. Zd.ii s« bije boi za kraLLstva Komu se g<%di vcc^« krivica? Na vsak način meni, ki sem pToi9* tarec, brezJomovinec in uradnik Burit$ naj si zida novo hi5o! AH pa naj mi nafrv* ^ejo druso stanovanje! Taknj ju ti i iM>jdc«i ropet na stanovanjski uraJ. kjtr svi se % hLšnim gospodarjem žc parkrat sreJala nm jerčavem in vepastem pragu sobe 5f. H &>• vega uradneca p.vslopja . . . Naj bo kar ha-čc: take^a življenja sem stlačeni v dve sobi, str-inka wad menoj z enim otrokom ra se š<>piTi r tr-% sobah. Kaj je to kakšnn rravica? Cujtc. kaj je zaRTC^đa strani:* nad menoj pred tcdnf! Voda ie pritekla tv sro^nicah hi ^•%^ na5a veža je bila kot ro.jrr. 7n«raMl c?t. čez dv;» dol ob bclcm dneva leta 192LI — L« po- stran 2. »SLOVENSKI NAROD, dne 22. aprila 1022 *ti;v. 52. ođklanUatl vsako revizijo pogodbe. Ministrski svet je ugotovil, da ima Italija s svojimi novimi propozicija-fni edino le tendenco definitivni za-ključek razgovorov zaviačevati in se pred koncem srenovske konferen-c« na vsak način izo^niti širokejja foruma Zveze narodov. Stališče na-Že vlade Je: Integralna IzvršJtev ra-Dsllsfce pogodbe, v nasprotnem slučaju je dr. Niničić pooblaščen Izlavl-tl. da se rajallska pogodba predloži nemudoma Zvezl narodov. — Beograd, 21. aprila. Ozv.) Po Končani seji ministrskega sveta j© minister financ dr. Košta Kumanudl snoči ob 10. z orient-expresom od-potoval v Genovo z novimi Instruk-cljami naše vlade. RESKO VPRASAN.IE. — Beograd. 21. aprila. (Izv.) Po raznih poročilih cdpotuje 28. t. m. tajnik Zanellovc stranke Lenjjryel v Genovo. kjer predloži jusroslovenski in italiianski delegaciji važne dokumente, zadevaioče rešitev reškega vprašanja z ozirom na izvršitev ra-pallske pogodba Kiraf&renca u GenouL RUSKE ZAHTEVE IN TOČKE ZA SPORAZUM. — KDO JE POVZRO- C!L PADEC CAR.IA NIKOLAJA? •Nai delegat dr. Janković o ekonomskem in tinančnem stanju naše države, — Vsebina ruske spomenice. — Boj med Rušilo in zaveznifd. — Uoyd George pravi: »Konte- renca živi!* — Genova, 21. aprtla. (Izv.) Ruski delegat Rakovskii je imel danes dopoldne na genovski univerzi dalj-Š8 predavanje o procramu Rusije za obnovo Evrope in je v kratkih potezah označil ruski memorandum, ki ga niska delegacija danes predloži politični komisiji s predlogom stro-kovnjakov londonske konferenco glede rešitve ruskega vprašanja. Ruski memorandum je po izjav! Rakovskega v bistvu načelno na-sproten temeljnim zahtevam. kl so jih stavili londonski strokovniaki. Memorandum z odiočnostfo odfcla-n!a vse terae?ine skleoe londonske konference* Skleui to konferenco na-sprotujeio ciljem in tendencam ge-novske konferenco in tuđi prvi točki resohiciie, sprejete v Canncsu. Ge-novska konf. — naglaša niski memorandum — je bila v prvi vrsti skli-cana rad! industrijske krire, ki je nastomla v vsej Evropi. To je bil glavni povod za sklicanje konference. Evrooa !e tivlđela, da ne Trore !z ev-ronsko sk^nno^tf r3 -!a !j?*a*?f>v?*?i»h no<*tet"!. Nikako«* r>?* no more Fn^tta privolU! ▼ n1«?Wo vseh ort'h tekom vo*r»e storlenlh doi-KOV. W« r»rn.v?wo: »Dobro! Ml nt^Čamo teh 10 n*?-£fard. fod r^VHa«" r>d zpw***\-kov rp.^^tena. Oc-iočno je tud! Ra-kovfVM 7avr???l arin'rnent znv«*7rn-kov. ćr R!T^iii rti rrornje priznati m-k»V^ ^t^^rpde. k?^* 'e V»nii?«vi^^a Pn-nHs» ski^ri'ii nn^eb^n rnir 7 Nemčiio t Bre«tn IJtovs^em. P?korsVH te IetMVo on^*Ti!T vf»7"<» ^^Fi»t«e«*e, kl sfflefiHf !«'»*>**rnfrl n??r z Ner"-X'^ n te to nr*orcč?!fi antm^ na na?!r«, da le VPRAŠANJE PREPOVEDI IZVOZA IN UVOZA. Sela flnattčne oodkomlsiie. — Genova, 20. aprila (Izv.) Kakor smo žo omenili, je nai delegat dr. Veli-zar Janković v podkomisiji finančnt komisije pod predsedstvom Colratha povodom razprave o prepovedi uvora in izvoza podfil v imenu malo antanta dalj-50 nnćelno izjavo. Obenem J* delegat dr. Janković na današnji seji porabll priliko, da je podni Jasno fn strokomo sliko o jrospodar^kofinančnem stanja «aS© države. Njegova levajanj« 00 naala v pcdkomisiji globok odmeT. V imenu maU antanto In Poljak« 01. {••tverosporazuma j« dr. Jankorii podal etrokorno mnenj# o obnovi Srednje Evrop«. Najpreje ]• ^tn©nil položaj nsih* držav*. naglašiajofi tržko sitnamjo naio kraljeTine, kateri primanjknjejo producijska tredjtva in je tedaj primorana z ozirom na pridobitn© delavn« sil© roditi politiko prepovedi Izroza in ■ uvoze. Ka trospođarsko stanje države pa vpiiva tuđi etanje slabega prometa, ki j^ posledica vojne in pa tuđi okolnost, da v državi sa ni«o izvršen© glavne železnijke žile, ki bi vezale nafco dr-žavt> z morjem in tako omogojile hitrej-?U> trgovino 1 inozemstvom in hitrejši izvoz. Obširno ]• navejal vs© okolnosti ki tlačijo nai gospodarski napredek in ! ovi rajo finančno dvirnienje države. Go- ! cpodp_rsko je naša zemlja trpela mnogo vsled raznih krl». Naši državi i« ni -, c»mogoden2me trgovine, ka- ; kor sploh razvoju trgovine. ' Delegat dr. Janković je dalje na« j vaial vee stvarne momente, kl »0 vpli- i vali na naie finrepovedi izvoza ln uvoza. Prepoved izvoza oz. uveze je samo posledica go. »podarpk^ga- stanja t EvrT*!. Treba j« na izječiti rano in eato naitt radikalnih ■ II ■ !■— BB^ —^ll^—1^M^—^MM sdravil. V naši državi smo proti preporodi izvora in uvoza, toda finančni in gospodarski položaj države sili nas iz fiskalnih in ekonomskih razlogov, da sežemo po edinem tem sredstvu. Fiskalni razlogi so tako moćni, ker drn^ace mi ne moremo cadostid obveznostim v inozemstvu« Deklaracija našega delegata je napravila na komisijo globok utis. Položaj male antante in Poljske je na kon-ferenci trden in •• njih ugled vedno t«. ča. Nevtralci so odobrili stalisfe naee-gm delegata. Tuđi Nemčija je po svojem delegata pritrdila izvajanjein dr. Jan-kovića. Za jutri napovaduje ruski »ie-legAt Krasin obfcirtm govor v tej komi. aiji. OPTIMIZtJH LLOVD OEOUGE-A. «— Oenova, 20. aprila. (Izv.) V svečani dvorani palače San Giorgio so se na vabilo snglcSkesa premicrja scstali novinarji, za-stopsJi či razne liste Iz vseh, na konferenci udeleženih držav. Vabila se Je odzvalo nad 600 novlnarjev. Lloyd Georce ]a spoSetka Imel kratko predavani« o splolnein položaju konfercn-ce. Izrazii Je veliko rad ;st, da so se novi-narli v takem Številu odzvali nlejovemn vabilu In Je njegova navada, da Jim da o vseh tekočlh problemih točne in resni'-ne informacije, /z njegovih totnih in Jasnih is-fev Je odseval velik in neupogljiv optimi-tem v nspehe konterenrA, Med drugim je elede bankrota konfo-rtnee povdarjal: Danes se posebno Culejo raznovrstne tovorice *tt konen konference« Morem Vam, to*pođ]e, rečl: »Konfercr.ca Uvi!*... Povem Vam: »Ne bo umrla!* Ne morcn><> utajiti, da ob«;tple gotove teileoče, unamo pa na uspehe. ž% početkom konfererce se ]• prjavila dvojna vrsta luidl, eni so urali sa uspeh drugi žele neusrehe. O rnsko-neifSkl pogodbi !s L1oyd Oft-cr*« kratVo emenll: »Konflikt fe konfarr. Vnratinfe N em ft te f$ reSem.* Tcžkoči biido ^prenlfale razgovore zaveznikov o mskem vpra*anju. Rušila Izroč! jutri odgovor r\n n*$e londonske predlože. V spomenici Rusija precizira svoj* protf^rrdtoge. Po konfanem predavanju Je Ltovd f?e-orge odcovtirjal m% po«»mna vpra'anja no-vtnarjev. Ođgovoril je na devet vpraSanJ. POSREDOVALNA AKCIJA MALE ANTANTE. — Genova, 21. aprila.* (Izv.) Pogajanja ■emškiH delegatov z ententnimi voditelji M5 ss včera] nadaljevala. Izpremenjeno nasto-pan]o Lloyd Georga napram nemlki delegaciji is pripisati posredovalni akciji mala antante Dr. Benes in Skirmunt sta se posa-]ala z obema strankama in iskala se je formula, po kateri bi Nemčija mogla zaiasno razveljaviti svojo pocodbo z Rušilo, in sl-cer za dobo, dokler se ne skončalo pogala-nja alilrancev s RusiK da bi se nem$ka pogodba potem sr-.atrals kot se^tavni dcl pogodbe aliirancev t Rušilo. VPRAŠANJE DAVŠČ1N IN POTNIH LISTIN. — <3em>va, 21. aprila- (Izv.) Druga ro-spedarska podkomisija je nadaljevala vče-raj razpravo o členu 55. strok. poročila, ki s« nanaša na obdačevanje Inozemskih fizlč-nlh oseb in družeb. Romunska delegacila Je podala izpreminjevalni predloe, da se ImaJo inozemske fizične osebe kakor tuđi inozem-5ke družbe, ki se pripuste k lz\T§cvanjn trgovine ali podjetij, plaCevati enakc dav-ICIne kakor navadne ftzlčn© osebe ln družbe. PodtcomlsHs hoče proučiti ts predio«. Potem »• Je razpravljalo o potnih listinah. Govorili so «r>topniki Francije, Romunile, ItaliJ« In Nemčije. Ruski delegat Krasin )s naglašal poseben političn! položaj na ruskih mejah In je zaradi tega za nekater© izpre-membe v predlogah. ENOTNOST MED RUSI IN NCMCL — Genova, 21. aprila. (Izv.) Med nem-Iko in rusko delegacijo so se vršila te dni dolga posvetovtnja. Dosegla se je popoina enotno-st v presolanju sedanje krize ln o bodočem skupnem nastopanju. Ne sovjetska ln ne nemška vlads ne »noreta misliti na anuliranje skleniene pogodbe. Sovjetska vlada Izda noto na ons države, kl so pod-pisale noto ns NemČiJo. Obsegala bo ugovor proti posfcopanjn z neniško delegacijo. KOUKO ČASA BO TRAJALA KONFE-RENCA? — DanaJ. 21. aprili. (Izv.) TukaJSnJi diplomatski krozi so mncnla, da bo tratala konferenca v Genovi do 1. maja. Zvezni kancelar Schober ostane Um do konca konference. ._________________ ---------------'—* Politična «j£s!L = Z boro van Je v kolodvorskem okraju. Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in sentpeterski ekraj v Ljubljani je imel dne 20. t ni. ob 8. zvečer pri g. Bončarj-j svoj občni zt)or, na katerc!;i je bil lzvoljen nov odbor. Oi>č. svetnik g. 1 urk je zanlmivo poručal o pogubnno«nem ob-Činnkem gospodarstvu klerikalno - sociali-sti^ne zveze in dslovanju demokratskeita kluba ob'inskih svetnikov. Njegovo poroči-lo je bilo vzeto * odobravanjem m znanic. Ohčnl ibor je izrekel p= polno zaupanje ln odiibravaiije poslancem te. dr. Kukovcu, Rrisnerjt:. m'ni^tru dr. ^erjavu, bivSemu županu dr. Tav^arju in klubu demokratskih ob£inskih svetnlkov. -- Klfrikalni sTiod v Plov. Bi^tri- ei. \?, fllov. liistri«*^ nnrn poroenjr. Ri<*-riknlui shod dne 17. t. rn. je iK)t»»k^l 7.r-lc klsvrno. Poslane« Pu^enj^k in £«•■ Ujt eta inlrihaln t>o kl^rik«lni ir.rtndi, giitoTO pa ft% imelA A« marnikn] povoda ti. če bi no Ml n«v/oft zastopnik politi t*n© uprav© \r. Mftril»ora. Na. slui-.iu ]• hotel prvo vloiajs politirrm. stvar, k! ^radi v delokrog stnnovffkih organizaoij, n* pa v okvir ob'in itd. V dvorani io rasUl splo^en kioisot __ po8c>mo radi pri«tn© aloTftaerin«, kl jo je lomil Oril. K*lor pozna zadnjega, l>o \-^L<0 n^uPtrašeno naprej v spodbujo vseh na. prodnih elementnv.« = Kaj je Narodna odbrana? Osrednji t-nhor Narodne od>»ran« 1© t ozirom na zlobne ve^ti rninih se^amtietičnih listov, ki so okušali radnje dni komnro-mitirati v javnosti to veliko nnrodno organizacijo, izdal nastopno objavo: »reenične in temlenci]ozno so izmišljene vesti, da j& preeteednik ali krk drugi r-lan osretlrjesra odl>ora N«xoka. Ni res, da ^ Narodna odbrana tajna terorist i'-na. t>r-paniza^iji. amr-ak je javriR patrioti^na in nfirijonaliFtlčr.a orgrfir.izarijfi, katere pravila ^0 potrdila pristojna oblast in ta praviia po tiskan* in razdeljena tfT jih more vsak brati in spoznati cilj Narodno odbrane. Ki res, da ]& Narodna odbrsna eksponent knk© političn ♦ stranke. amr>ak j(* nddetrankarska orpar.iza-čija, ki *nre'*!vKi ^R© r.arMr© Srb?, Hrvate in ?l--v?ncrf ki po pnrravliefvleljek se je ttpiIh v Dra.sri velika ja\rna dkupsčina jugoKlovensk^ narodne Mnlndlne iz veegn, hrv.^tskesra Primorja. Na skupni no »o prišli delearati sko-r*l vseb krfl;'evT«ih t»r^r»niz«*»lj. Sr-rejo-ta je bil« nnstopna rrsoUicija: Ttnlija orprinizira tajno in lamo ni^rt «r rax-nišenjo nnčo drJsve od Trielava tlo Ohrida. Orcrani^ira Arr>.avtFks in V>ol-p«r»k^ napada, podpira akcijo črnoeor-Fklh senarati^tov, podpira in pladnje frankovftke crniprant« r inozemstvu, financira akcijo bloknSkih ^epamti«tov, v preptnlnici pa ćelo pladnje Mat >Vi-deloc, ki se zavziema ta ni»ne intev^e. Z ozirom nn ta dei.it.va juposlovonfiki narod v Primoriu. zvsst državnemu in narodnomu edin^fni, nemoćno zahte-r^, da njecovH vir da na-atorii proti v«em tem pojavom. V trenntl'n, ko Je država obkroz^na tvd ner»ri,1atei?Av in «0 v njeni notram'ostt mn^ne eentrifuaralne ten-đenco. potrebujemo mo^no in tMllo?.no državno oblfl^t. ki mora zatreti v kali vso separati•itičn'o po^kiise. ra n*\ hn-do v BfSncradu Ali v Zaarrehu. Primorski Juiroslnvemi prinororajo vladi, naj umeri državno politiko na principu P^ i>bln^pa jnroslov^nptva in po po! ne ena-kopi^vno-sti in da se na pmn ozimti n* plemensko, v*rake in rarredne momente. Polep te»a je treba, da ima naša državna politika napram inoz^rtvtvu edinstveno snTDrnico in da vidi v n«6cm itnlijan-kem eoeedu nnjmbčnejieca *a-slopnika vpeh naSlh novrafniknv. Ko bo Izvedeno ed!n«tvo do akrajnih kon«*v kvenc. V*> moela ^d^n'?tv?»fl^ in morno orpnnirirnnft državna oblast osvo^dUi vse Juroielovene od Gorice t\n]\ dv> 5V>-Inna. Tedal bo rio konc^ o«vobr>jen ln ujedinjen n^rod m^r^ frktnr y rivili-zarili eeloknpne^* človežtva. Živio kralj! rr: Crnogorska »ilele.caclia« ▼ H«-nfrvi! Italijanskl U-sH poro^alo, d* je dospela Y Oennvo ?rnoeor*»ka delecr»»-ciia, ki ]o brorijo »r^rnororsk^« rnnanii mlTif*ter, i^VI sreneral in ?^o?orHsi podanik v "Rimu Ponovit. Spvrrla l> pri^U tn d^letrnciia ti.^kai *rer vabila, za to tn<*l ntrm uri^to^a na ko^Nr^n^. rr T^rdn^^^ni kon^rr^ intfirVn^l-CfV. Pr**dJ pn!r>tin ^e bo rrril v V«**e*« v ItaMji rr^dnarodni konsrr^« intel^-ktnalc^v. Kopere»« nt* bo rtkih oVnli ^00 infeloUn*!-rev ij v«rh rvroncVib zum ali svoje račune 1c drla! nrc* misR na možnost protiofenzive. L!oyđ Oen:l vsako razpravlianjt I ni im. Moskovska vlada pa je poklala v Genovo ba^ trga Litvinova ln mu Je povrrila ra;>-70, kar-ntl ^e d **1ednr> Irtran^igrntnejja. U yd Ocorge le hil navsJcn. da je \idfl, kako se uklarjajo p^cd n}im vsl. proti kate-rim ^e je p^kiral nv^jr no!)ievi^ka pn-tinfenzlva. ca Je pre^enet'Ia !n rf«"*res!a. Odsovri! bi bil la'iko s rrotlnapad m in cži^o^al boljševičko r.er\'e^t b^ ter jih •pravil v 7^'lrezo, a!l kfr *e vrdno rt-^i rcvolncijorarjev. Je ibral na^pr^tno taVtl-ko: nant^tf), da bt jih b'l rapadcl. «e je sam fp^snil, name^to da bi bil fahttval tkv-eoie, jih le n^ «ti pnm:dM. • Journsl den Debata« izvija, da veH-knnoini zvonovl ni*-o nazrc.rbli vjtalcnja rTvrf:!>e in Prncil FVat v vili Pe Albrrt!% ni rrrsel pre^a^ati Mrr'knvčanov. On nm'.rj ob volji, da bi si mogcl um'ti roV« rtiđ v^em. k?r •<* je zgadilo v Piniji !n zbrisati vse r':«ke r!o!^ove. Pa ni:Tia pnjji;ma. 7a-kltnjal ]e Mo^kovffane. da bi primali svojs posre^ke napram Kvrrtpi !n I« obljubi! vrećo drnarla, ako se dajo pretvoriti, dt ie odpovedo bolj'levi'.ki doktrini v materilt vejnih dn!cov. Vse to Ie bili ?a:ran. Pnncll Pilnt ie većkrat *r>kal rr>ke krvnivnm 1?u-»fje In dobil !o obljubo, da *e ne 1» nit rahtevaTo na ra?un Ru^He. ako se 1?J darn-iejo vsl d!z^v1. Državniki, zbrani v O«-novU da bi pri»o?tvovall obmvi, »e naha-}a}o okoll erbi^ča z vseh fctrani capečat«-neza. L!oyd (jeoree le ponižal Kvropo Pred fovjetrm s ivollm kramar^tvom. »Matinc izvaSa, da 1© Imel rrav, ko |f pre??oial stvari pesimistično. Cisto politiijns pojmovanja ln iuridične argumentacije ve-Ijajo zelo malo proti divjanju tajnih «il. Pokler !•• razpravlja, imamo prav mi, toda kadar za?re atmosfera lzh!npevatf. «mo brez moči. ker se nismo mr>s;!i pov«peti do doktrine, kl ima to č'idno lastno^t. da ^ Ist^asno krUčartska. gospodarska, sodlalt-»tTčna. ari^leilVa, italHanska. r-?m«kt ln sovjetska. Te tajne sile spravljalo pri-*akovanjo rdprave terrrrfja'mh p.-»^Trdic-Za ekororriste se fflasi ta opcacila kom-peizac'!n in redtiVdJa d^i^ov. 7a «oc!fflt!^fe rdrvJitc" nr'Metarl^ta, ra b^li^evTkc tiTtav- i !?pn!o lastn;rte, za Nemce »Peut«ch1a*i4 flbef rMps». 73 Italilane vpnsta^tcv, «a Ancle'e kur^Ha I*! ra krfsttnne oprost'tev ra?.fa1ienla. Ci!dnr>, da \rv* v^r».k svoje ime ra enr> in isto Pailv N^ws« »odi. c!a bo dogovor brezpoc^lrio vplivs.1 na vrrafanj© rermracil in »Paily Mail« \r-vala, da Je angle-nostl. Polgo *e Je bilo znano, d.i Je slavni clii Kemcev 'n Pn^ov ta. da daJ,-» brco zavernikom. Prr.rl temt! pa se ni «tori!f> rriv nlfff«;ar. Prav Imnjo one vlade, ki noč^-jo imeti s kofi^crrnco nlknkv ?a opravi!?, kakor Američant ali pa kaVsf Trpncfla. ki gleda na n!o « resn!m nezaupa-nlem In dvomom. »Neite Prele Prešle« r1^: AntanU na-merava, kakor se kaže, nemškr* voljo zlo-mlti in ovcnčatl svoje mirovno delo z brts-prirrcrnin nasiljem. Pranciia bi rada do-sec^a to, da bi Nem^iJa, in Rus'Ja kratko-tnalo preklicall svo!o državno pntcdbf>, Id se ne da irpodMM t nikakJm pravnim temeljem. Ali favezniknm ni prav. da ie Nemčija ža izvršila svoje delo. doč;m se or.i bavilo le vedno i utopističnlmi rahtevftmi napram mrtvaSkl državi, v katrri funt Ster-ling vel'a pet mill^nov. Treba si predstaviti, kpkn Je v !?iT*t!l, katero Je rarmr^arifo ln ra7b:lr> 2o^p^dir?;r\ro ear^tov in potem b^KeviVov. Država, ki Je vrdrr* Irvafals *ivlb in kr^tero Je T.lord Oeor«:e ortiačil rn fVnlzn Tvrope. mora d^'vati «pd-i #1-vp* 7a uvole preb'vatstvn i? An*li!e. ki le v»fd->r t"«'?-o lnr!i'«trii*ka drfnvs. An^P'a d^le P'siii brano! ?e n'Vdir ni b:h ironiia 7i:^drtvine *nVo stralna ^aVor v t^m m'r^>v-nem Fa«u. Tn rdal nr»| bi ta drf^a plivala *»? 21 mlTUarđ ffnt'n ri'VT-v d^'-ra. Ni *e fndTti, a^o %r. le Nf»nfl»a froTrt'1« v^nk^mu brrTt^n^fs^e^Mi nr/»niru trr ««mvila * brso gesto svole prldobltvo na varna. ^ A trpi, sem si mislil In stnrll. Vse se bode doseglo, vse: sodna odnoved, oziroma delo-iiranje iz prvega nadstroola v pritličje. O, blagnr mi! Izplnila se mi bo srčna žella, da si bom pribori! prikladnejše stanovanje za svojo veliko družino. Ha, jaz norec, ki sem po^abil, da imam iudi sam in še ćela kopico otrok, da strah! Ne starši, ampak nadcbndnl sinček Loiz \z prvejra nadstroria 3© sam. na lastr.o pest *nnstil pipo, ko ni bilo ne očeta ne matere doma: potem io le pa pr.brhni na cesto. r?og Je priča; n'hvJe na ni naeovarlnl, ali ćelo r.a^Cil! Otrnci so vsi cnaki. 5eve« da; moji ot'-oci Jmajr* uhl'e knt parabole, Lojzka r» nlsem Je ču!, da bi kđaj večal. __ Tn pa nerrcT^nkljIvost nniemntkov! Pom'clit^, frasnod! ?tro2o me Je pokaral krd"^!rri s^dri!*. ]?«»V*\ sem; 8el sem za en nauk boja-tf*i!{ dimov. Jii*rJ bom Sei tn bnm fn^erf^M v *i-»t. Narnr!u, d* 1« mv> !rSa n?.prodat. Pro.ia! horn nipfrftvVa s h>5^ vred . . . Tnieriral bom, -Ja !• t'.di nti"ov;»«1e im raiT>o'«»^o... p«+rm h~vn pi! r-rfni v rrši. ?nl me *Eff!tI po-stav*»! r!. rrrdsta se bo hica prav t le-Ktiatio. — RcSiTna mi^fl! T^serat! OfTasH br>m, Joda nei da^kupim hiSo, ampak ponudil bom i denar za stanovanje. Tolikrat sem Ie bral in vedno le po enkrat ker dvakrat Inseri-ratl jotovo ni bilo potrebno. Ja, denar !• sveta vladar. PlaCal sem in Sel. PonoCl, rlomka, se mi Je sanjalo, da »em hišni jospodar. Re-snfea hodi v sanjah rada po glavi. In tako sem se vso ljubo noČ preganjal, klatil, pr«-piral s kvartimiki. se potil In naposled pod-lecel: VaJtl sklicali so se na shod In vsi na-jemniki so se združili v močno falanfo. V organizaciji ie moč! Z usiljeno Jim pravico in z Žeriavico koncem sulic otlrom« !•-zikov, pnbczali so najemniki v^e hif^ne g«^ ^podarje ix hikenj, pod«tre§t1 fn Vlftl ter nas narnati v mestne kanale. RaJala )t ko-rrnna. zavladala Je zlata d^ba. — Ie •♦?»I-n'k! in ekseknfoHi «o kleli: 6e li pn^*al fleb, fe ni bil hodnik nosnafefi wed hilK ^e Jt T»iid!a meVa s strehe, v^ltfrsi !• straJE-n^V rn^rođar»a f« Van»1a *a ovratnik ln *r« t^iti-o č«*a r-iVfi-«1 j ro'ffiln, An )• tlri4a1 •ne?. f«IptH1 *!eh, fv^ravH rtrebo« a Va-ćnr }p rmatral, »a }e «a?*rl v eefltrtlnl Va-n»l. r*k«rWtf«r fe Tv-biral rirtf*Vo fiijem-n'rir, ra *i«vcV d'^fv*no M •»•futiIi. C* «o m «*ranV? br?n{!f. rvWM ^o h'^e fovn?darje. Tedpi Je postala T.f«WI«ni vel^nif**« , . . Ja* sem se rateVcl ©od lm«čiiV»»i«1ri mosi tak©Jv centralni kanal bres rekelea že In bre« hlač. Za svoj prodani par Cev-Ijev sem si nabavi! kiopiečo. na kateri sem spal in pa dovoUenJe sem kupll. da sem smet Imetl «ast gledat! vsako Jutro pred soInCnlm vahodom svojo blllco, sedefi na stoičku . . . V kanalu bi bilo prav udobno, Ce bi ne bil ta preklicanl Lolzek prtvkar sptistil pipt nad moJo glavo I Prebudil $em se ves premoren s smrt-niml srataml na Ćelu. Nak, h^e ne maram! Rajsl frem med komuniste; taVo b^m vsaj pravi hi$nl lastnik . . . O, v Mostah Je *e doveli komunlstov, pravin pravcitih hilnln ltttnlleov! TMi v feelnosl Imam dovelj denarja a* Ini€rat? Predno sem odtel. s^m preStel fn Mlttl 25 dinariev ln nekal taVorvanfh •tiket. Morda bo pa vtndarl« kdo f«Iel v past? Imerlnl tem: 5000 K nttrc<1<5. Mar pretlrrM *r!rn! štrajk! itnovsrJ^ Itd. . . K* «fm st pr^ dvamtsrčtiPTn bre7TT^t»e5-ntm CtVanJ« xopet no»avil v voravnlSH-a Pa«or)hia »n tem raMirval nov ln«erat % d«*-bellmf ČrVamf: fO.OOfj K n*ffr»de Ud., niel }• »ipravltelj in za nlim vs« osobJe iz pi-imrnm. Z« po) ura ma U — blazndi odOtUt) rdUni tos. In pogtđll^ to pravo* ^ 92.§tev. »SLOVENSKI NARO P« dne 22. aprila 1022, Stran 3. Dneune uestf. V Lnbtiani. 21. aprila 1922. I — Kralj od po tu je v Sinajo. Snoči I ro ja kralj Aleksnnder vrnil v Beograd Iz Topole, kjer jo prebil velikonoone praznike. Romunska kraljica Marija je včeraj odpotovala iz Atcn in dospo tekom današnjega dneva na nažo mejo. Nas kralj odpotuje njej nasproti s svojim ožjim spremstvom tor \o spremi do idejne posteje Markovac Kralj Aleksan-c'er namdrava, kakor poročajo beogradski listi, porabiti priliko, da nađaljuje yo{ v Romunijo in obišče svojo zaroOvn. ko v gradu Sinaji. — Klcrikalcl In avtonomlja. Klerikalni po[itiki in klerikalni listi vpi-jejo na vsa usta, da sa bili od nek-dai avtonomisti in da so ostali tem svojim načelom zvesti do danes. Čuimo. kaj o tem po*rlavju pravi bivši niihnv voditelj dr. Susteršič v svoji brošnri! Dr. £usteršič razkriva tole pikantnost, kl bo crotovo vzbudi-la v naši misleči ja\-nostl zasluženo pozornost: »V boju med centralizmom in avtonorrizmom mstopajo današnji klerikalcl kot avtonomisti in proRlašaio slovesno, da je to njihovo stališče načelno, za koje »ne ha-rantajo«. Ogleimo si ppkoi'ko tn na-čelnost. Za Časa ranike Avstrij© le bila kranjska deželna nvtonomna važno in za časa svetovne vojne sVorai edino zavetie slovenstva. oto-c:č, kjer se je sredi pancermanskesa valovja svobodno kretala narodna misel. Toda takrarnim fronderjem v nekdanii Slovenski ljudski stranki 7e bila baš ta avtonotniia trn v octi. Fn hodfil 50 v zve7| z nemškfntl m-eTjonaHstl k nemšfco nnefjoTifltnl de-želn? Tlaci! Jn io Dozivati. nv\ vt^o-?tnv! nanresto autonomna dozefno nnrave c. kr. vladneea komisarto. Obrnili fo se tuđi do narodnonanrod-rs strnnfre za kooneraci*o. kl na iih h odbila iz narodnih vzroIroT. Kle-rV McJ fo •nrefe!! od flberrl^cr rn-rr>d"o lekcHo. nnravlčeno nn đr^m^ni. drt ff^n fe Stofla nr! fef vrV\\\ r"1eč?o?i *i*?niu v obraz. Odrekli nišo. Po nj?-hovem račrtu m\ bi Nl3 crtn avto-n^Trmn đeželm imrav* !n z n?o vred rse ćpfeip.o pr^m oz^rne r»re?'r> v ro-Ke nemške vlade. Ti nrkdanM fron-derii terafo danes vodilno vloco v novi FLS in krIČMo na ves grJn^, da so načeli avtonom?sti. Danes Važe-h na enkrat veliVo skrb. da bi ne n^talo deželno nremo/en^e nekdanfe V'-n^Jske vojvodine v državni nnravi SMS. nre'e ps ?o ho^M vse to !roette hrer rornfsleka fzročlt! državni upravi Nemcev!« Pozivamo klerikalno stranko, da jas^o pove. v koliko so resn?čr»a ta dr. Šusteršičeva ra/krit-\i. Ako je fstina. da so k!erP:a!ci v kritičnem času svetovne vnine delo-vali na to, da fzroče avtonomno na-šo d^zelno noravo n? Kran^kem v nemšVe roke in so se v to svrhr> ćelo zvezali z nemškimi nacijonalci, do-tem si bo slovenska javnost z IabVo-tr» napravila sodbo o sedanfi kleri-ka^nf borbi za avtonorrnjo in federalizacijo. — Knlco *e ?a^l sTiroTnfnjajo. %a_ preh^ki >Ol.zorObzorc ?e je tco kfiknr pol'toletin, drkW Je bil I.^st >Dioni^.ke ti-~kr>rc<:. l>oril z vso požrtvovalnostjo in vztrnj-nn«stjo za urepničenje tecra procrnma. l^olirn IMa ie bil on edini propovednik jnc;osloven?k© Ideje, edini pobornik srb-J*Vo _ hrvatske -sloge* na Hrvntskem. V trr-notku pn, ko eo rw> prTi\Tn.hi postili M in mepo ?trt>sflrmaverievi ideali, ko ^ so Tiresnirile pfinje velikih hrvnt-^kih Tliroev. 30 krenil pr^jSnii plflpnik jueosloven^ko misli nenadoma n^ dru-pn. pota, pljunil na vfo svojo svetio In f :^2-o*lovljeno preteklo?t in ^e pridrn-*U onira, ki so rnova izkopali staro zar-i^volo plemensko bojno sekiro. Dnnos ]o >Ohzorc najfflasnoj^i klientoli v boju n^ strnnl hrvatskih bloUašev. Tako pi-S<* vferajSn^i >Obzor< v članku, nnslnv-li^nom na T^jnHo Daviđovića: >IIrvnti »o trd oreh. MnDpi so lomili feob© nad r.iim. Ako ie e:. Davidovi(*u lože?« na trni. rla se n«, Hrva tih ne zlomijo «rh?ki zebjo. bo on kot pravi dr*mokrat vedri, fa 30 vpak narod kovič svojo sre^e. N"nj pp ne postavlja 8 fraznmi o edin_ »tvn. FAinstvft đanes ni ... V svojpm ^tn no van ju hot^ biti v?ak svoj arc^podar in ni treba, dft bi mn *osed pleilal v nj»»- ?^vo lonce!« __ Petdepet let in ve? je >0h7or< propovedovfll narodno edin-*=*vo. danefl pa kriri, da t?£rn. pdin^tv«, ^^ kntero je pol stoletja lomil kopje, ni. Ali t*& je >Ohzor« d'e^etletjn hf>ril za ^nt^zijtj in iluzije, kot don Quijot, ali ]»» dnnea vnm «nmepn »ebe» in v«y> hr-^nt«ko invno^t. ko kriči, da no ekslsti. ra narodno ?dinstvo. — Inozemska učenjaka ▼ Sara-Vvu, Pred par dnevl sta dosneln v Snra'evo anrnf(?*-.or O«?\va1d Mrn^bi". Vf <;ta kot 7nnnstvernka prc^otovaln f^int Ita-!;;o Avstnfo fn NVm^fio. Ob^Valn sta ^nrnfovjl sodni svetnik, pa od-iočen ItalMan. — Smrtna ko«a. V Uu^Hani. na H^^po-svetski cc^ti ?t. 4. Je '.imrl trjjr>vec e. Ivo Premrl, star ,^0 let. Blaj mu spornin. — V se?! rbčin«kes:*! sveta v Pi>d*or! pr! Gorici *o skienfli protest rrotf vme^a-varj'i repoklicanih nseh ?n fftnfteilrv v ^tro-KO 5oT«;Ve radeve in pr^ti ImrnovanTu ti--sposobnih učnfri m^i 7a tamkaj5r1r> slovensko lUid^ko ?olr». ?klen!!i so tndl n?.n-otiti ?^i^k! svet. da poprav? nar»i< na HnM v Pevml, da b^ rd^ovarlaT jT^vrn^kemn pra-vrtrfMi. TtalMaf! sr tp'dijo. da bi nr^'or^Vo nbxfro. kl ?e tik Oorice. kar miMtrei$e r»f>-?ta1Mar?Mf. Slovenski odpor bo to nakano prepreč'V — Pečfe»sr* fn mat^rln.ske^^ ri^m« r**i •e snom'Ti^fo Shvenc' Pri v^^Vi pHT?Vi! da ra p^«tr*\1m^ č?rr1 pre'- in ?r'Ti TeJircra ** ^r»d' ra'^ra v?»esr« s'r)vcn*V»?ra n^r'ni^t! V«ak .ti!df na?man"i! dar \e dobrodoHel. Ki- — Srečolorl, tombole in rame loterf]-$ho igre. Ministrstvo poljoprivrede in voda v nec-seradu ie z razptsom z dne 4. aprila 1922.. $t. 83S7 od!c-čilo, da izdaja v smislu čler.a 13.. zakona z dne 28. novembra 1921., Uradni list Št. 13 26 z dnz 11. februarja 1022. edinole omenjeno ministrstvo dovođenja ?a prirejanje ?rečokvov, tombol in raznih loterijskih iecer. Prršnje *a dovoljenje takih Uer Je torej naslo^-jt! in odio?1ati mi-nistr^tvu za po!jepri\Tedo in vode v Beo-srad-i. — Popravek. Tiskarski ?krat ie napra-vil v m-~Iem včeraj priobčenem dopiru o »Kolu Ju^nsL resterc »strankarsko intricsnt-ko«. Dotični stavek bi se mrtral pravilno glasiti: »To meni pri«=ta?!ce SLS hhko ver-jamejo, ker nisem nikaka i?grizena stran-karlca.« — Mar. Rartnlova. — Preiskava radi eksplozija ▼ kamniški smodnišnici. Minister vojne in mornarice general Vašić je na včerajšnji seli ministrskesa sveta podal poročilo o eksDlozicjji v kam-niški smodnišnici. kjer ie dne 18. trn. zvečer eksplodiralo 1200 kg smodni-ka in dinamona. Po ministrovem po-ročiiu znaša celakupna škoda 200.000 dinarjev. Na predio? vojnesra ministra je ministrski svet določil posebno Dreiskovalno komisijo, ki bo sestavljena iz dclcsratov vojnoga in notranicera ministrstva ter ima nalo^o preisknti vzroke eks- ploz'je. __Izpopolnitev ljnbljanpke^ra tranv vaji. V Člnnku >Obnova Ljublinn^c v št. 51 >S1. N.< ee prođlaga rnzSirjonjo ljublj. tramvnja in sicer od Gnspos\^t_ -&ko cesto r Zp. RiSko __ in dmprn ?-vt*v po Bleiwcisovi in TržaSki cf^ti do Vi-o?v- Obo pro^i bi bili re.°t potrebni. Rn-zen te^a ff© prodlapa pr^memba pro.tre od jnžnft^a kolodvora, in Rir^r po Mi-klošhVvi cesti nn ^frtrijin trp in odtod j>o mc«tu na Zaloško cesto; rtnica po Punnj-ki ce«ti prrko P^lenburerovf« in Vogove na Emon«=kr> c^«to in 5?tari trg na clolerijski kolodvor. Odnndeta nnj <"-r-ti skori Prr^ernovo uli20, Stari in Mp-■sfni trp. — Tu pn imnni or.rftvi^rrt" po. misloke In utrovoro. Ob^m* prosrnma pripisujorno potrebnost tn vn'/no^t tT s^m proti opustitvi proe-<> r^z Stnri tri; d'"> rotovža. Snj tramvaj nirna mhio na-mona veznti kolorlvor t m^Ftom, tem-vefi omopoonti tuđi promot iz enma dft-la most* t druri. Ako pa bi se opi^tHa propa čex Mostni in Stari trp, — kuko ruj bi dospel kdo iz blizino dol^nisto-pa kolodvora, na Foljnnf*? Ali bi moral po! pota prS hndit ali pa ^o voziti z vcliknnskim ovinkom po novi ?rti do fužnogn kolodvora in fcd tarn zopet po novi propi cer, ^fik^oi pro«? po fte drupe, isto-tnk"o v.?žn't\ Vodmnt In Mo^t« ?ta zelo (»Mindpna in potovo je pravilno, da so po^-nli^a erdnnja pro«ra vsni do Sela. Irtot.iko prnji-R od ftkofov"* ulice po Vo-inMvi ulici in dalje napokopalllč*. Kratka zveza vn Rimski re«ti naj h\ v^zaln novi proći t cf**!*, dm«ri (m^nin^oc ao b prvim"! po Rim.«ki c^«?1i do dolf»n^-ek^c:a kolodvor«, tretji (mftniRJoo e« « prejSniimu) od Stardga trpa in od tod čeaE Poljane do Sela — in obratno, kjer pa bi ne bilo tega možno izvesti, bi ee smelo prestopati na križiščih. — Nesreća. Med Celjem in lovcem at* bi bila lahko zgodila pretekli teden vfelika neareča. Osebni avto, ki vozi med Celjem in Izubijano, je pfiairal že-lozuiški tir ravno v trenutku, ko je pri-peljal tuđi savinjflki vlak. K sreči je do> eegel samo en iiel voza, tiko, da je «v_ to odletel 1© z večjo poškodU> bre*z člo-veških irtev. Ni prvra neereoa na Wm uiestu. — Na ulici obeslia. V sredo prpoldnc se ie v Mariboru na vogalu Strossmaieric-vc »n Slovenske ulice nudil nenavaden prizor. Neka ženika, Katcri so odvzeli otroka ter ga izročili v državno deško stanico, s« je oj žalosti ali jeze poskusila obesiti z rohcem na plot. Rešil lo Je slucalno mimo-idoč neki uradnik okrožneKa obiskat roditelje. Ko se ie vorrai vrača! na^aj. je hotel v Zaporjii Iz^mpitl, t da vrata vagona se nl^o dala odnrett. Med tem pa se je vlak pnmik«! fe d:tt)e \rt l.e-n.nrt Je po*ku*'l vrata *e enkrat odnreti. \Tr:?ta *n se nen^d^ma rdnrlrt in ! rnrrt !r. 7Gri'biv*>| ravnotežte. padel pod vl^. H m»i je odtrtral levo roVo. Tuđi Je dihii več te?k?h poškodb po glavi in životu. Prepeljan ie bil v bolnico. — Sre£a v nesreCL U Maribora nam porofajo: V Dravski voJaSnici v Mariboru stanuje profas narrdn!k Derganc. Druf'na !>lva nad voiafcklmi »apori v mali sobici. Petfr^lava družina Ctrije mali otrocl. mnf. !n ?rnn) so b;!i v n«>Ji rxJ torka na *re«1o v na'boi'^rm spaniti. Kar začuti moji in«t:nk-tlvno reVa'Klsno po'anie stropa. Probrd' 5e Iz spat'fa ter vstatie. ?n to Je bi'a njegova sre^n. V ti«tem trenotkn «e n^m^e? porubi strop na polovico sobe In 4 tr-~\\ iramovi pud'io ravny> na ono me«;to postelfe. kfer Ie rr^o? le?al. Pa bi bTl selcundo zamitdil ,bi ga b:lo tramovie 7mečl:aTo. S trnmr>vtem vrrd ^e ie rru^H tudl materijal, kt Je po veeinl rasul družino. Mcž Je irrel t'liko duševne pri«otnr>*ti, da Je pokllcnt rezlcdal tudl ostale prostore. Pred vsem strašna zanemarjenost, vse ic% v razradu; stanje poslopia Ie tako, da preti tud! drugim prostorom slična nsoda. Pcrseb-no pri nnimanjšem potresnem šunku, imamo tu pričakovatl katastrofo. Iz pos'opja rađaj ra rl:co se cedi smrdljiva nesnapa, ker manjka kanalizacija. Se pod vladnim koml-sariem dr, Pfei' rjem I. 1919. ie posebna krmi'ija uc:ntovila, da Je volaSnica absolut-no neporabna za bivanje voja^tva fn da se jo n'ti ne Izplača z drasrirni stroški adaptirati. Vojna uorava- Je vse predlože odklonf-h ter ukazala, da se tu nastani komanda mesta In dragn vojaški oddeiki. SpriČo teua dnjrodka Je upanje, da bo imela civilna oblast iz javno varnostnih ozirov toliko vpli-va, da se ta sramota ta Maribor takoj odstrani. —IVesreče In neugode. Stanko Tratnlk, mlzarjev sin v Idrij', ie hotel sp^av^ti v tek bencinov motor v cčetovi delavnfcl. Navl-Jalo pa Je s *akr> silo udarilo nnzai, da mu Je zd-obrlo de^no roko. — Pose^tnik Ivan Po+očar iz Raznveca pri Nnvem mestu Ie z dinamitom razstrcljcval skalovje. Ker se patrona ni hrtela takoj razpočiti. Ie Sci gledat. V tem trenotku pa je nastal pok In drnbcf so odlrteli Potočari u v oko In roko. Moral se Je podati v bolnico. — JnSko Sl-mončfč. 71etni deček. ie po^olmll med igranjem velik r>le«n kolešček, ki mu je otv tiCal v črevah. — Ce defefeia butinafo... V svečarn! T?ih^er & Doln'čnr na Knrlovski cesti Imnfrt deklcta navado, da med prostim časom ba-Tnafo. Pazlika ie sumo ta, da rabilo me«to krrRel kamenle. Y(\ so včeraj lopet »bali-Trale«. ie Wnriji rFro?-li tiKel kamen Iz rok ter radel Marijo Župane na usta in ji Izbil 6vn z^b^.______________________________ REPERTO1R NAPOHNfOA OLEDAIISCA V LJUBIJANL Drama. 21 »prn«. Petek: Anntol Fed A. 22. nrril*. Sobota: Nemifljenl bolnik. Red C. Ned?lia, 23. aorila: »MarfJa Sttiart*. Trven. Pnnedeliek, 24. aprila: »Nam'SlJen! bo'nik«. Red R Torek, 25. aprila: Zaprta Opera. 21. april«. Petek: Madame Butterflj. Red E. 22. aprila. Fobota: pb pol 8. uri tv> TjUiz«. "Red A. Nedelja, 23. aprlta: »ffoffmannove prlpo-vedke«. Gostovanje gospe Vesel-Pola ii Zagreba. leven. PrtiedeTJek, 24. aprila: Zaprti Torek. 25. aprila: »Hoffmannove ptipoved-ke. O^tovanje for.pe Vescl-Pola U Zagreba. D. m ■ — Seitiafcfbrkl «1ciMfšlcl oder ▼ Utih-flanl. Florilan<:^a nVca 27, f. V loboto. 22. In v poneđeltek. 24. apr'la ob •. zveCer Tu-?i<*evn prerrerliiv^ drama »Trhli dom«. Prcdomdaia vstopnlc v 5entfrkobsM Vnfif-nfei od 5. do 7. rvečer v petek, soboto In ponedoUcki nalnouelša porsčlla. INTERVENCIJA AMERIKE ZA RESlTEV JAURANSKLUA VPRA- Sanja. — Genova« 20. anriln. (Izv.) V diDloniaticiiih krogih z:.infe dneve Kovore o moznost!. da nrične Amerika s Dosehno intervencijo v Itnli- iansko - ftjjjoslavenskiri r?7jrovorlli za dcfln'tivao rešitev fctirLiiskcca proLIema. DIFERENCE RADI RtSKO-NE>\>KE POGODOrZ ODSTRANJENE. Odzovar Ncni^iie na /aveznisko noto. — Dunal. 21. aprila, (izv.) DJcrenr* radi rusfco-nemšfce pogodbe na gmovski konteretui ie smatrati po današnjih poro-čilih iz Genove za odstranjene. Spnr mat Ncmčilo in zavezniki lc poravnan. — Genova, 20. aprila. (Izv.) Državni kaneler dr. VVirth izročl d.ines rdsovor nemške delegacije na ravezniSko notr radi rusko-nem*Ke pogodbe. Vćcraj ve^; dan so trajali med NemcI, Italijani in ostalim! ds-legacijami mirni razgovori, ki so dovrdli do poravnave diferenc. Odgovor Scrnčite \e po vsem tormulnega značaji. V^rh'na od-irovora Je hila že včeraj znana. Odg' vor Je pisan v mjrnem In zmernem t o!^ravnavatl zavernikj z rusko delegacijo izra/a ncmška deL^acija svol pn-rvt'i d?*'n'jrcr<-mcnt Ta dcsmterr*rrrent izh?fa tuđi iz vsebine rusko - nenške pty-goJbc. ARETACIJA FRANKOVCA KOŽUTIC.A. — Beograd, 21. aprila. (Izv.) Semkij Je prispel'i porivčilo. da je aretiran frankovce dr. Kosutić Povod aretacij: le baje dal sle-delj slučaj. V Siskti in f.liolici «ta dva l?a-dićeva agitaterja nabirala pri^pevke v na-men. da more posebna deputacija hrvat^hr-gi blo^a odpotovati v (Icnovo. Pri obeh agitatrriih *~. na^li dokumente, ki zc'o kompromitira!') tir. KnSut'ćs. Porobilo na urad-nem me«tn $c nt pntrjeno. AMERISKI riNANČN»?n V POGAJANJIH Z RUSI. — Oenova, 21. aprila. (Tzv.) Američka flnar.čna skupina, kl Je pri^pcla semkaf z za^topnikom dr-^be 5t^ndird Oil Com-panv, je stopila v pogajanja r ru^ko dclt- gacilo. DELAVSKO DEMONSTRACIJA NA DLNAJU. — Duna], 21- aprila. (Izv.) Slede? pa-roTl kofiference treh Jnternacflnnal v Ber>-linu |e priredilo Sf'cialnodemokratlčno in komtmi'tlčno delav^tvr> včerai veliko de-mon*;tracTJo v Ringstras-.e. Trgovine sr> se raprle že ob 4. pop. Obhod je bil ogromen. Demon^trantle so nn*;;li rastave in napise, on^egalnče znane delav?ke zahteve. pred-vsem enotno proletarsko front^. Knrrunhtt so imeli napise: <*Hnch 5owietm«:«lan'i!* OMiod je trajal skoro tri ure. Potekel Je mirno. Borzna poročila. __Zacreb, 21. aprila (Izv.) Zakljtu ček. Devize: Curih__—, 13___, (14.25, 14.50), Pariz —.—. 6.25, (6.75. 6.90), London 295.—. BOO___(320___, 326.—), Berlin 24___, 25.—. (25.—, 25.50), Du- nnj 0.86. 0.90, (0.925, O.0S), Praera 132 — 145___. (145___, 150.—), Trst 3.55, 3.70, (397, 4.—). Newyork 65.—, 6«__(72.50, 74.—), Budimpešta 9.—, 9.25 (9.50, 9.50) Vnhit«?: r'nlflr_____, f>5__. (—.—, 75..r-O\ lira 3.4750, S.r^.'O (—.—, S.O"). n?ipol%-ontjor —.—. 2«^>___ — Cnrih, 21. *prili Hr.r.') Pr#^^r-wn: ZftTr^b l.C>{)\ TVrlin 1.7V VV.aa ?7.r>r»2. Prae.i. 10.17.'.. Dunijl 0.^7?. Bu-diinn^t, O.r„r>. London 22.70, I>rir* 47.CG2, N*vyork 5.144. __ Curili. 20. .irrMi (Pir^tno. Od- dnno ni) 17.5'») Zagreb l.f»l>9. iWllai 1KVJ, Miln.n 27.0".:), Prn^fi 10.240, T.on^ don 22.739, Pariz 47.9-19, N*ewyork __ Cnrih. 20. aprila. (Pr^ko Pnna- Ja). Zft^rrrb l.Tfi. Diimj O.r!-i7r>, p.u^im-petta W>, Berlin I.S'jI. IVagn 1O.28>, Viinn 27/J20, Pnriz 47/J21, Lorulou 22.731, N>wvnrk 514. — Trst. 20. aprila. (Odclano oh 16.10)? Hcograd 24.60. Za?rcb 6.15, Bcriin 6.4*. Prar:a 37.—. London F1.40. Curih 300.—. Parir 171.25. Newyork 1K.35. — Pras:a. 20. aprila. (OJdano oh 2r».70.V: Beocrad ^7.—, Z^crcb lfi.75, Berl;n 17 70, Milan 273.50. London 222 75, Curih 930.—^ Pariz 4^.Qr>0, Neu-vnrk 50.50. -— M'lan: Heo^rađ 24 S0. Berlin 6 50. Praza 37.—, Pa-j 171/0, London 81Jfc. Ne^Tork l«10. Curih 3^0. __Dnn*»j 20. r.prttn. Zflprr^ T"^7___ 2-^03.—, PAocr«rl lir>ta—, 1OT72___, Prnea 1524O-. ir>2G0—, Oirih H912S 149^75___, Valuta: dirwtrji iaS5S.—« 10382.—. — Berlin, 20. aprila: Praza 5.61, Low don 1242.5^. Curih 54-40.— — Budimpešta, dne 20. aprila: Zavreti 2^6.75. Dunaj 10.25, Prasa 1575.—, CuriH 15275.—. — Dnnaj, 20. npriln. T^iii PunaJ-pke cfokt borze. Juli^id 318(X).—, Cre« dit 73f>0.—, Sev. žrlr7nico 31.r>000.—; Drž. železn. 71420__., Alninko 08004*)__,- Kr. Ind. dr. f>7700___, Škoda G2100-—, Trboveljska 29500.—. Soholstuo. — Sokolsko drnStvo t ^iški. K po-jp*ebu nftrodnoga mučenika Kromnrja so ziblramo ▼ knojih v soboto dno 22. t, m. to^no ob 3. liri pop. pred društveno te_ lovadnico. Zdravo! — Sokol t Konjleah. Gospod ravnatelj Krflnič v Mariboru je naklonil Sokolu v Konjicah kot pri^pevek za zgradbo snkol-skega doma 10.000 kron. Blaccmu dobrot-niku prisrčna hvala z željo, da bi naSel kaj posnemalcev. Sokolski d-m v Konjicah !e nujna narodna potreba. Rodoljubi, posne-mahe brata-mecena! Darove sprejme »Od-sek za zgradbo sokolskega doma v Konjicah*. Glasben! ossfnfk. — Pevcl ljubljanskih pevskfh zborovi IMelcžite »• potreba ntrodncjsa mučenika Kromarja v sobeto, 22. aprila poprldne. Zb!ra1i$čc ob 4. uri pred vojalklm stre-li^Cem na Polenjjkf ce^tl. Pojo ?e nagr'b-nicf »Vijfred« in »F?las:or mu«, Note naj vsako društvo za svoje pevce prinese seboj. __ Mon9tr&ncar V.^vpoti? obftojen. Karol Vavpotif, ki j* v »tolnici v Mariboru oropal monstranco tor izvrsil hi. di šo druge tetvino, j^ bil v sredo pred kazPn?kSm senntom r>V*njen nr\ 8 mesc>. rov tržk© ječe. Vavpoti^ jr» svoio lopov-ftcinw skesano prlznal. i7eov\rjal s« i© le na brdo. Njegov pomnp-ač Iran Ja-mrr je bil pri zagovoru bolj trđovrnten in obaojen na 3 m**?f*eo joče. __ Rudi navijanja crn «st» bila pri nmrlborskem okrožnom ^vli^^Hi nbaojtv-n«: Emost Bubek. tapetnik. ker je pro-dal roletn^ trakove po 10 K, docira »o njega stali po 5 K. PubAk ar> j* rnpo. varjal, da j» hotel strinki 1» u^treii, k*r jih ni dobiti dnisje, da ni vedel aft ceno. ker je po svojem ▼ajenm po«Ul v trgovino Stadler in ker *e tuki trako_ vi »plofino ra^unaio r>o 10 K. Ril je pripravljen vzeti trakove nnzai. ko nr» yo pojneie stranki bcIHo nredrago, f'icct pa roletni tmknvl nikakor no snadajo pod Mna*o n^*obbodno n 21vl^en«»ko t>o-trrbšfino. Obo«odba: 48 ur »apor.i; 2">0 dinariev. __ Vin'^nrk^ ^Tnrija Kovj»či5 ie n«k«T>*>vala ivica ro ft K. prodnjnla jlh na Prncrerekem po 8^0 K. Prva rnz-podbn ««e te omilil« na 24 ur zapora ter 10 đinnrjev. Đarila. »Družba sv. CIrila In Metoda« ▼ Ljubljani Je preiela meseca marca 1922. L te-b prispevke: I. Podružnice: St Rupcrt 50 Din; Llu-tomer m. 7o3.50 Din; SemiC 5520 Din; Br> rovnica 200 Din; Novo mesto i- U»v»iJ Din; Maribor ž. 25 Din; Ribnica na Pohorju 95.70 Din; taški trg in okolica 213 Din; Trcbnjc luOO Din; Kajhcnburg 120f».50 Din; Sredisće 100 Din; Krško m. 100 Din; IJub-Ijana: šentjakobsko-trn--vska m. 464.50 D;n; ientpctrska Ž. 3 Din; 1. m, ženska 30 Di«: skupnj 5300.40 Din. II. Nabiralniki: Oostilna pri Kuntu, Selo 25 Din; i. podružnica Maribor 1. a. Narodni dom 2S.50, grajska klet 15 Din, podružnica Jugoslavija 16 Din; skupaj 6*5.M Din; podružnica Rihnica na Pohoriu $-42 Din; V. Vončina, Ljubljana: ffostilni Jeba-čin 34.25; trgovina Alencinscr 2.S2 Uin; km-varna Stritar 9.85 Din; gnstilna MikuS 11.— Din: go^tilna Hatjcl 10.50 Din; hotel »Južni kolodvor« 4 Din; gostilna Lorar 2.30 Din; kavama Zalaznik 0.72 Din; kavama Pre-Seren 8.75 Din; trafika PleSko 0 25 D!n: trgovina Pndkra}?ek 5.10 Din; trgovina Dobne" 7.75 Din; trafika Dolenc —.10 Dins trgovina Schwcnrncr 9.75 Din; gr^tilrn Mrak 6S.70 Din; xnMlha Turk —.?5 Din; Rnutilna Pri Janczu 3.15 Dfn; eostilna pri Krofu 2.79 Dn; tr^ovna Ravtar 6 Dinj Ro^tiTna pri ^o.JČku 2M\ P!n; KO^tilna pH RlbC« 3.45 Din; e^tilna Ber^ant 3.55 Dlaj 2ortMnn Ri:par 12.^ Din; kavama Tvropi -.00 nin, skupaj 210.60 Din; skupno 314U Plnar^a. r, ITT. Obramb"! fklad: Anfc (Irrm. T.!n!f-IJana 50 Din; V?mcn tehniikcga plesa 9t D'n, ftkupa) 100 D!n. FV. Fami prl«pcvkl: NrfTfn.-rvan, TJubTtfr-na 5.75 Din; Val. ZnMaCrin. Sv .Tmjica 1 D!n: rrnn?!?ck Turk, Rio do fanelro (nraxlMn> 75 Din: R. Devetak, Maribor 10 ni«: rbirka !r Tržiča (pri Pio^n-iarjit)' 5^.75 Din; «tmko Hen^dlk. U:iM!an^ ld Dfn: »SV^ven«V! Namd«. T.JnMiana «7.W r>fr»; r. 7.. HiiMhnt. rirnf^t^ rvr + fa ni tr^ franje ^anrleve 15 Din: A»* Prđ-kral?!:nva na^'^to ?(»«tltV fr^ *1n*l ^irc* mrvi. |0 Pin: ^r. Prmrt^. 'N^rjs^r rnmr«fo cvetV rn rrrb Tedorju RoMnl 25 Din; sk«- Zbfra:te snam^e Juso.IouensKo Matico!, stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 22, aprila 1922. štev. 92. StraSna slika. Tržno navlzorstvo nam pošilja fa-le dopis: Dne 20. aprila se je vTsila od strani mestnega magistrata nradna komisija v trgovini in gostilnišklh prostorih Ane Bren-čič v Sv. florijana ulici St 24. Komisija je dognala stvari, k: bi jih človek ne niuecl pričakovdti ▼ Ljubljani. Komisija si ic ogledala vse obratne prostore sottilnc in trjovin« Jn pri tem njrotovila »leded«: V gosti Ini ikcrn lokalu samem ste ob* čnti ailen smrad po piejclrotti In vlažnosti, | ker se najbrže prostori nišo nikdar zračili; ! Tka priprave kat kozp.rd in jedi Ino orodje f je umazano in neoCiSCeno. Slična slika se i a u dl tuđi ▼ kuhinju Oba prostora sta jak« tesna in temna in brer v$ake ventilacije: za j izvrievanje eostilnlškega obrata rx>polncvma ! neprimerna in zdravju škodljiva. Posode, Iri se nahajajo v obeh loknlih. so oolne prigušenih ostankov jedil izta več tednov na- i zaj. V kuhinji in v srostilnl fe Ie nekai ko- \ zarcev in skled, ki služilo vsem srosr-m m J dorrračemu osobitl V trgovini vlada narav- j nost kaotičen nered. V posameznih preda- i lih se nahajajo enile, z gnojno p'.astjo po~ j krite klobase, poleg teza stare plcMiiive petice, fige, moka, pelna podcanjih Oupcidkov ftd. V drugih prodalih zopet obre:are kosti, | stiho plesnJivn praiičjc meso, «NJpai!ki pi- I ščancev. M$a ta jed-ln so nofcrita s podja- | njimi odpadki. Našlo se je dva mala ko zarca ra žganje m reč načetih »teklenL- ! fuma in brinjevca. VrJil se je v trgovini ! iganjetoč na drobim. V predalih 2a moKi se nahaia skrajno umazano penlc hišne o rasli čn ih predalih med 2 i vili. Stck'.enice vse fcažejo znake, da nišo bile sploh nikdar po- j mite, odkar so bile nove. Lokal *am na se- ! bi ni bil nikdur riban in snažen in je po | v«eh kotih na kup? cđpadkov cd pothran. i Vtis trgovine m bla^s. kj se nahaia ▼ \ nfel, Je naravnost nepopisljiv. Ani Brenćie \ se pa vsa ta svinjarija ne zdi nič nepravtt-nega in osmrajene klobase označuje 1; >t ze-lo dobre. Po njeni izjavi jih prodaja v go- j stilni in trgovini. Kupuje jih pa sama ne vc ; pri katerih Ijudeh. (Prp^rrba: kl^base in { meso, ki ga dorcašaio t, dc*jle različni sum-Tiivi elementi, ki izdelujeio to bhero iz po-zinole živine in to blago po znižani ceni prodajajo.) Natakarica v gostiini se nahnja i sele pet dni v službi in irpovc. da ji gc^po- j dinja ne da gorke vode. da bi perr.ila poso-do. Poleg kuhinje se nahaia spalna soba | natakarice. Ta soba je v sredi oredeljena i % deskami. polnimi Oprani, tako da ie raz-deljena soba v dva dela. V prvem se nahaja samo nekak žabo} kot postelja. Blizina in odeja so skrajno z-amazane, raztrsine. tako da se sploh ne vidi nikake prvotne barve i ▼eč, temveč samo umazana barva blata. V drug em delu te sobe scanuJeta dva maska; v tem lokalu vlada ista svinjarija. Na nasprotni strani se nahaja soba, kjer stanu-ieju štirje delavci: en mestni delavec, dva od firme Tonnies In eden od Stavbne dru-ibe. Delavci plafuieto ea tobo 400 K na meste. Soba ixgleda stedefe: okna so sa-bita tako, da se ie leta nišo odpila, »tena in strop je popolnoma ćrn, ▼ sobi se nahajajo itirje raboji kot postelje. V teh labojih se nahajajo kot bia^ia« m ode je »trasno sa-masan«, blatne, raitrgana eunit. Soba na-pravi vtts najsvijtisiejieca brloja, Ider M li č!ov«k ae inocel predstavljati, da ata-nujejo ljudi« ▼ takem brloga. V prvera aad-stropjn se nahajajo sobe kat prcnočiiča. Ta sobe izglfdajo straiao. Po iz povedi nataka-rice ia octa I ih strank, ki stanujejo v lej htsi t«r policije, uporabna hišna fo«p<>d!nia te sob? kot bordel. Penlo po p>^teljih s« bres d\*oma već let ni premenjalo. Naj-strainej^e pa izgleda soba, kjer stanuje hiSna to.up.xli ni a vama. Po ^obi so ra«i ne tane rastrgane cunje, umatano perilo gospo-dinje, ko^i obleke, čevlii. potrti stol', škat-lje, stekleniee. noćne pogode itd. Nered je nejvipisen; smrad po tloveJVkh odpadkth mznosetk V oell nisi a« nahaja samo eno stranisče. To stranišž« uporabljajo vse stranke v hiši ter vsi sumljivi gostje te *ogosto pretepL Ana Brenčič je skrain« ramazana in se vidk na njeni glavi, da redko v letu nporablja vodo. Po i/javah etrank ▼ hi ft Uvi od taj ne ga bordela, ki za vidriuje v svojih prostorih. Gostom in drugim strinkarn prodaja tako blagro, kot se je na tlo v njeni trgoviai. Pr«dl«g« »e tak nj Ino nradno /atvor-jenjc trgovine In gostilne ter uvedb.> po-stopanja xa odvsetje costllniike koncesije in konceaije z*. trrovino e mekanim blagom, istotako odvfetie koncesije z.a prenoćišta ter odrzetje nepotrebnih sob, ker je lastnica teh ohrtov, Ana Hrenčič, ab^olutno no-iPD-iobna, d.i vodi g^stilniško in trgovinsko ohrt ter j<* poleg teca o^umljena. da se bavi r drugim! temniiai posfi. V>led predaje ^krajno pola-nrjenth žl\n] naj se «vadi na državno pravdništvo. - Stiujifcobdane. riaMI srote ćtane in Slanico Viti £o.v>uJar3ko napredno drastvo za Seiiijakobfk: okraj, du se v Čim najveo-jerr, stevlH ud^-leie poliravnega \cčera na Čast predAcdniku demokratske- stranke Li. Daviti^viću v soboio, 22. aprila ob *, zve-ć?r v Kiitn-ki dvorani. Vstop prost. — Predavi.ujii ▼ »Soči«. Duistvo >So-ć'&* opozarja svoje čl^n? in prijatelje fku* 5tv;i. da predava v ?ot>oir> dn? 22. t m. točno cb osmih zvečer v salonu hoiela *Lloyd« g^spod Franc Mcrljak o viških / dobrdob-*kc fronte. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi (»ah^r. — Savei apoćekcrbkih sarađntka u kr. ^HS, Sekelia Slnvcnija, ^r^rrča svojim Jlar.om, da ic bi! na izrednem kongresu v Zagrebu izvolicn predscdn.kom bivši pod-r:cd>edr!lk Mr. Ph. Milo? Kara!ca5e\ić iz HecgrHJn. Odpoalali sm*> dva memoranduma, in meer tae^a lek.irni?1dm rtemijem. d*r?eam r*a fninis*rsr"r-.i n^rodneera rdravja ▼ He^zrad. Niibirv,-© vsebino beste čitali V prhednii .?tevil-d »Farm. Vtesnika*. Ob-en?m tam p^naSamn prrdrav© v^eh na-▼zrčih kolf^in? i« kolegov \r. drugih P^-krajin- — Za odbor: Mr. Rožman. — T>rn5tvo relj'kih jarnib name-5?encev ^ počinio na finanč?« ministr-Jitvo t Be^sradu r^pohi^ijo, t kf t*»rl po-zirljjv inipistTStvo. da vslpd nnpnrne in. torpretaci.i? olen-a 51 o ćrnii-n^kih do-kladari takoj razveli?.vi narodno o ma-ksimiraniu draginjskih doklad nižiim virhirheTVfr^m in da c^ dTif* 1. main t. 1. irrrši ieplafilo drtir^iCA obrnkn rnr.like TmM noTimi in |»r"i^ntimi drneini^kimi dokifulRini brrr T^akefr« pridržlc^. — Ornatr« fftJtH*»ranj«kih »aj^BUi-i-k©T v Celju. V tore-k, Ane IP. t m «^ i«^ vr*i! r r€»ljakera Nnro<1n«rn (k>mti ?<***>»-itek iloeloj *e n**orpaniriranih ^tino. ranjgkih naj««fniiikov r T^lju r nn.rn«^ noni, da »i iu?tano\ e polep žf ol»ptoj«s'a-j?* &ch4 jal iV;r>okraLpkr^a iirii^tT^i laatno oi*ffarji»«Hio, ako bi bil • tem pporatum u*fn*^eroč. S^«iB»\Va, .•*> f« titlelp-žili tn*l\ •rcraotuir&r.i **an«»vahj-*ki najemniki. rabata je Lila. ▼«*=■ franaka, In i»> popnl-niima raR^r^tili r^rrr^ri^ tt?*«! o»'«rr»nir5-raniroi in nforg^JiiriraniiTi pajemniki. 5V!^nilo Fe jf>, razoriti rt^loVrogj ft* oh, •tojf*of»ga Arušrtra, pa poKtflviti nripnlno, ma isven rsnkih po1itio.nih rflivov in rritr^nHi k -siodr*iovf»nin vs<* Ftnnovanv fIci^ na.iom.Tiik* v Poli a in v okoliH. Na tA način bo drušhii ^hi^ilo pro;mT>ii prarprm nftTti^nti, d^ Pri ti naj »*m ni ka. t>t*h\ Tfako vf^io *koffr». V kratkom ^« sklic« šc irrrrlTii ot>«*ni rW>r. V~\ bn ir-roiil novi r in Hoior-11 tc>\-<\ ^legata ▼ i«t.nnov*iTii«lc1 nrad. — Drastvo stanorantsklh na}emRfkov za SloTeolJo v Celju Ima svoi izredni rbčnf zbor v «oboto. dne 1S. maja t. 1. cS 20. v j rostilnlSklh prostoTih cellskega Narodnoga doma s stedečim dnevnim redom: !. volltev odbora, ?. volltev treh preglednikov raču-nov, 3. volitcv zastopnikov v stanovanisko komisfio. 4. đoločitcv članarine, 5. spre-memba pravil in 6. slučajnosti. -------------.—^ ■ -- ■ ■ — Cellska invalidska organizacija priredi to nedeljo, dne 23. i. ni. protestno zbo-i"vanie proti nameravanemu ukinienju in-\alidckih domav in zaradi zavlače van ja izplačil invalidskih pod^or. Dopisi. "~ -• Nemcem raafo jErrfben. Iz Maribora najn pif^jo: Mariliorski N^mri 50 postali £ premoft, n^kam p! ul]i\-i. Mislili «o •si, da naredimo i. nj i mi t k.ir so oni mislili % narni napraviti — nas potisni ti pr>kn I>rrtv^. pr*»f^j dn!^< j.rr*-ko Dra\*; ker je prišlo liruKn«11^, »o ?« bnli, da jili mi pozeij^mo proko Mur«. To razi.i4jloženJA jo ir*ij;ilo t\ui\n tak*> dnlgo, (it)klfr j** trajinlo i'«iiso prvo n*v- | du^«*nj** in Tr«.j«"nmo*«t. Ko pa «o uvi- j d«°li, o prv?n nr.'. du^^nin f*o | prir^li m^i «^t>oi prrpii.iti, pa tmli pri*, i tppnti, in da amo si tuđi v svobodi | obranili hlai>rev?ko du=-o. jih J* njini-la plailjivost, začuli so j.tvno kazati svojo piavr> naravo; naši li biv.ših po- i spoiia-rjev. Da n** frr.^mo po nru<*o vzcrlo-de: Ki ftv«na Velika noć jo pri vab i Li na j porKTJ« mn-ot'o jrl^tnikov, p»^?«*!,no v I Msri'rMir^ko kocjr». l)o«l»»i «o NVmci to ko-io vfI^] o|if>Tt>nin, da snio io dobiH mi v Toko, bojkotimli. '!>» pot pi *o nri.^li V v^iikPin M^vilu. 5^-* iz praktičn«1^.^ staiiiMfca bi mi ne im Mi nič proti tomi obi^kti. Ob takih pri li kali ?♦* ntiai mor._ no5-t, da m* riva neprijatelja pobliži« me-znanita in sprijaznita. Na na«i strani potovo ne inanika t.-ik<■«.•* r^rpoloft^nja. 'i'oija Nnmri, čim 9t> r*» niti li v većjom ■tevila, ko p« kazali kot bi 'ali zopet oni ir<»f»jxxiiwji ko^. v pr«*tirn"iV-u pfl raz-grajnli do T>o?n** vn* rjntraj. Tr**!»a bo mirno, a odlo6no pokamti, da smo po-spodarji mi na svoji primi __Iz Crlovca nam portJčajo: T^in- skogri leta At a nap.vlla riva nemčurja in siror ^erjavov in Mlinarjev iz po nam: Zimkovićev predio^, naj bi Ra'henbur^ imenovali >Pod?orico«, je odveč, ker Ima £e ler>o slovensko ime »LImberca«, podobno, kalror na^ivaio ČehI svoj Reichenbergr »Liberecc. (Tuđi nrm^ki Reichfnbur^ ie napačen. ker ijr^ovarjaio IJuđJc jasno Rei-chenberK). Skoda, da *e tukai^ie Ijud^n-o ležernu iriTenu »Limbcrca« noče vc? priva-ditt, ker vid! v r.iem — brez vsake potrebe in le v sprminti na nekdanje ncn?kc ča<;e — žalfivko. Zato ?o svoj čas po prevratu predlagali «rekr«?titev v »Brcttovec« (po potoku Brpstanci) a!i v »Savski rrad« (po jrradu). Z malhnim pritiskom vlrLde pa bi se lo pom.isl'J priMncnuj imenu »LimlK-rcj do nekdanje veliavv in vi^kdj. Na vsak n.uin se mora iz tega čisto slovenskoga kraja od-praviti nem.iki naziv. Razne stuarL • Ola/nlki solid.^rui s postre/nlškim osobjem. V dt-žeini blazmci v Notlivsha:nu na Ansleskcm }c stopila v .Mrajk posticžnl-Sko osobje. Blazriki so sci.dami s svoj i mi postrcžruki in se v rvojo obrambo zabarikadirali v nekaterih K)kilih v rav Ju. : Osobie izvrš'jjc svoi»> potre*ni.*ko služtici, ali odklanja vse ukaze <; strani upravnili nradnikov. L'radnik; In zJrauiiki si moraji j sarni po^pravljati svoja stanovanja v m- I vodu. * Zanimiv Ijubc/ctiski ronian. Pa'i^ki I listi r<">r.,_ajo o s'jJcsJi liubczcnskl xj»o\1bi: ■ Pred nekakimi tridesetimi leti j^ nsla o^>l- noCi v r!e«ni oblekj deklica iz višje pariške i družbe in n'hče ni moRcl veJ izvedeti ni-i česar o njeni u^odi. Deklica je pol>c«:nila k j svojemu izvoljencinu, ki jo je pornul. Te | dr;i ra je umrla niena mati Salonia R- th-! schild In ob tcj priliki je ?-esropila vizdubljena hčJ' pr\"ikrat pra:-: d.-^mače hišc. odkar je u^la. Dekl'ca *e ie r>"T-o!lla z neki*n kr* sčjn^kim harnn-tn ter ni p:>c:rc^al3 ho-^a-^tva domače hiJe. ki ie po^talr, sedaj b<* franco^kc rep'.'Mikf, ker je pokojnica urnrh ▼ prepr!(xanjn. ds njene bčerc ni vrč mrd živ!mi. Takn 'c pr'^1^ fmneoska država v posest znamenite Roth^c!' ^Jivc pa!.i^- v Pue Pakac ki hrnni miliinske vrcdno«ti na nmetrinah, slikah, taperih itđ,, in sicer Te rato. ^er Je f\6\v\\ stnn-'!a v zakon % kTf^rn-noT*!' BOGATA ^l IV PFVF^T MOR\.!O BITI OBLECFM. 7ato se pa izdelnjejn oMcke za sro-spode. kostnm; in franeoske toalete za dame ter moderniziraju stare obleke in vr vrsniki najbnllp pri Krr>?netn xavOff«f h\ kr^nčnict S. Patočnik, Uubltona, ^c!en-bur^ova ulica. — Izdelii.ie tuđi kroji* za brat2 Sokole. — Postre/ba trv^nn !n solidna. — Cene zmerne. Vzorcr najfinejsejra blatra na razpota^o. Glavni urednik: Rasto Pustoslrmšpk. Odgovorni urednik: _________ Ivan Podrža}. VeSčeaa '"' ključavničaria obenem mehanika lićemoi Iz- > obrazili bi ga za šoferja, da bi ga mogli i femtertje zaposliti tuđi zunai: sfeer bi! bil pa zaposlen v tvornici. Ponudbe 5 ' prepisi spričeval pod Bravar 1I-D-1 i na Interreklam dt d. Zagreb, Hica 21. j ZobotehnfšM \ praktikant z dveletno prakso, kateri je moral zavoljo družinskih razmer prakso prekiniti, orosi asa spreiem. Ponudbe pod .Zobo- I tehnik 28 7" na upravo SI. Nar. 2-27 j Moško kolo prodam za K 1100. Ulica na Grad 7 a. Skladlšcnika vestnega in energ'Čnega, z dobrim po- j 2nanjcm elektrotehničnepa materijala, liče vaZnejše podjetje v Ljubljani za ta-koj. V poStev pridejo samo resne osebe ki razpolagajo z dobrimi priporoči!;. — Po-Udbe z nnvedfco referenc pod ^Stnlno »esto 2841" na upravo SI. Nar. 2841 •n _.____-.__________„________ ; Od dam stanovanje «: 3 sobami in pritikMnami v nepotrenni c!fŽ:ni živi'skega tr^a v zsmrno zn ravno t^ko ali v;čje stanovanje (tuđi v novi hi?i) v b'ižin^ justlčne palače ali ro'te. Se'.ltvene stroSke poravnam, ev. I phčam tuđi zamenj2lcn stanovanje za i 2 leti. Ponudbe p: d .Prikladno* na An. ; ziv. Drago Beseljak in drug, L;uN : ljana, Sodm ul. 5. 2815 ! Parcela j na prodaj v Vrhovfevi u!ic Na*i'ov j pove uprnva Slov. Naroda. 5330 J/lcblovano sobo J s posebnim vhodom cvent 2 dobro čr>-I maco hrano ali brez, išće mlad soliden j obrtnik za takoj ali poznaje. Ponudbe pod .Samostojen obrtnik/'2834" na uprav. ! Sicv Naroda. 2834 Za gonili Iftče mlajšo, simpatično damo, kalera j zna dobro in samostojno kuhati, 34 let star, aamski tr^ovec v večjem trestu Jugoslavije. Služba je stmostojna in prijetna. Na željo stiK z družino. Ponudbe s s'iko pod ,Prijeten dom" na anončni zavod Drago Beseljak in ćtu-j Ljubljana, Sodna u!i« r>. 2811 V globoki žalosti naznaniamo vsem sorođnikom, I prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog oziro-I ma oče, sin in brat, gospod Ivo Premerl trgovec [ v četrtek, dne 20. aprila 1922. ob V* 10. dopoldne po I dolgi mučni bolezni previđen s svetimi zakramenti v I 39. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. PogTeb se vrši v soboto dne 22. aprila ob 2. popoldne iz hiše žalosti na GosposveUki c. štev. 4. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 20. aprila 1922. I Angela, soproga;—Franci, Leo, sinova;—Marifa, mati;— Frano, brat;— Joaela, sestra in vsi ostali sorodniki. Vaienca za krrnirfk , «sbrt »pr*»|»»e P. Semko, Ljabliana, GH«ee 230. 2775 Ivan HaidRE kroiai s« pffportj?! n spoml«teRSko sezono £;nbU?na, jlcžillita »I. 7. Prodam v«gon leph suhih bukovih drv. Pona- dbe na upra\'»i§rvo Slov. Naroda pod. .DRVA '/2770. Kuharica Uočena, satnoetojna, se spretni« za takoj. N«»Iov pove uprava Slovcn. Naroda. 3700 Sbđl~ hrastovi od petroleja, oija in masti, •• kupljo. Ponudbe sceno na: Ljabljana. poštni predal 151. 2300 Fiat TOVORHI1V10 2 in 3 12 tone, generalno popravljeni nudi 1. Gorec, Ljubljana. Vetja lola mi rabljenih, od }«te in Ukstfinih, rtm« vel,kosti, takcf napredaj po zelo ugodni ceni Nnslov p©v« uprav. SIo-venskega Naroda. 2829 Vsakoorstno lekovlto Ulile (Upor tjrot, *•*■•¥ «▼•!, ka »UIm, U»i1#, kmaiat ltđ.) kupuje in daje navodila za mbtranje G. HOFFMANN in DR. Blaribt>r9 Bopttarlma nL 11. Podrulnicc: Velik! Beaterek (Đanaf>, Dresdea-A Serrestrasse S. Ttmiaoara (Roamnlja) I Balmatuftraroa (Madžarska) 110 taM Mw 2Ji ograjo je na r'ods;. Sevcr a Komp. 9 Ljubljana i VJolfova ulica 1«, 2777 SoH potieii za Člane, članice in nara^aj, ka- kor tuđi sukno za kroj pripo- roča tvrdka Dobro nagrado debi ttet:, ki ml preskrbi stanovanje iz dveh sob in kuhinje eventualno brez kuhinj?. Najemnino bi plačal Ea ćelo leto naprej Naslov pove upravniitvo Slov. Naroda- 2771 Na prodai velTkt lepa omara za knjige, drugo pohiitvo in cavese. Kongresni trg 14, n. nadatr.________________________2759 Mln]JQ stenoiipistka vt*ča alovenskega in pemškega jexika. S# Isče za takojinji nastop. Ponudbe s zahtevo plaCe ustmeno ali pismeno na stavbeno pišamo VHJana Ti*aoy Gospoavetska cesta 10. 2786 Za dobro Moto sostilno t Ljubljani be ISče poalovodklnja. Bivša gosiUničarka, ki bi znala dobro kuhati, ima prednost Pismene ponudbe pod .Dobra gesti I na 2836' na upravo SIot. Naroda. 2826 Kupim parcelo v mestn, pnmemo za seridvo ene de-lavnice, event. na kaksnem dvonSču. V ponndbi )e navesti; kraj In velikoM mf, ter cera ta en m*. Ponudbe pod .Parcela za delarnico/28d3" na upravo Slcr. Naroda. 2833 1500 kron atae^ns stajasMttlna bi plaftal iAlcnir za stanovanje, obstojeČe iz naj-mani 2 sob in kuhinje, kattro M zasedla obitelj 4 odraslih €lanov. Ponudbe pod #Tri leta btes st*novaa^a 3813' na upr. Slor. Naroda, 2813 Spre]me se tako] m!sdot yr!a?^^, pošteno vrt;ojcno dekle za pospravljanje soh in k otrokom. Ns-slov pove uprava Slov. Nareda. 2808 liže se frgovski sSuga destninega vedenja, veš! flotcnščine In -ifmšJine. Ponudbe z referencami in zshtevo plače na poštni predal 133 v Ljub'iani. 2S14 j(iša na prodai z majhuim vrlom, elek'Mčno rar.svet.'av.