Naročnina mesečno 89 Din, u inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din i. = Uredniitvo je v Kopitarjevi nI.6/III
Telefoni arednižtvai dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 In 2090
Izhaja vsak dnn zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana St 10.650 in 10.749 ca inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
Oprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Žalostno poglavje človeške zaslepljenosti
Zgodovina nam pripoveduje o starih fipartaucih marsikaj trdega in hudega, kar se z našimi modernimi nazori o človečnosti in o socialni pravičnosti ue ujema posebno, pripoveduje nam pa tudi lepe primere njihovega kavalirstva, kakršnega je dandanes le prav malo na svetu.
Nam se n. pr. ue zdi lepo, da so slabotne otroke znosili v host-o, kjer jih je zverjad požrla. Tudi to se nam ne zdi prav, da svojih hlapcev niso priznavali za ljudi. Lepo pa je bilo od njih, da od ljudi, katerim niso priznavali nobenih pravic, tudi niso zahtevali nobenih dolžnosti: na vojsko so hodili samo polnopravni plemiči, hlapci in sužnji pa so samo orožje nosili za svojimi gospodarji. Današnji kapitalist pa pošilja svoje hlapce-proletarce prelivat kri, sam pa čepi doma in spreminja človeško kri v nove milijone...
Najlepša poteza špartanskih plemičev pa je bila ta, da so znali — molčati. V svojih klubih (seisitijih) so večerjali, pili, tudi kvartali (če so imeli kvarte) in zabavljali na vlado ali na kogarkoli so hoteli, in na davke, ampak nikdar se ni zgodilo, da bi se bil našel med njimi kdo, ki bi bil kakšne upravičene ali neupravičene ostre besede nesel iz kluba v javnost ali oelo kakšnemu »ministru« na ušesal Z eno besedo: bili so to Špartanci, plemiči — kavalirji in gentle-mani; podlih duš ni bilo med njimi!
Na Angleškem je še danes tako. Angleži so sicer vsi enakopravni državljani, lordi in delavci, ampak vsi so dobro vzgojeni v svoji svobodi. Tudi Angleži zabavljajo v svojih klubih kar na debelo, toda čeprav se kot strankarji med seboj srdito bore, vendar še nikdar nismo slišali, da bi bil Anglež naznanil Angleža pristojni oblasti, češ, da je ta ali ta recimo »protidržaven element« ali kaj podobnega. Aiigleža, ki bi trdil o Angležu, da ni dober Anglež, bi zaprli; pa ne v ječo, ampak v — norišnico! Tako je na Angleškem, v domovini gentlemanov in dobro vzgojenih ljudi, kjer imajo ljudje silno razvit čut za dostojnost, za čast in ponos!
Čisto drugačna poglavja o dostojnosti in o moškem ponosu pa beremo v zgodovini starih Rimljanov, posebno iz dobe, ko je Rim začel propadati. V tisti dobi, v dobi Cezarjev, je svet hrepenel samo po uživanju. Uživanje pa je veljalo denar. Denar pa je imel samo tisti, ki se je znal cezarju prikupiti, in cezarji, ki so sami prišli že ob vsako moralo, so prav radi plačevali visoke zneske in delili visoke časti tistim, ki so jim donašali različna resnična, še večkrat pa zlobno izmišljena poročila o naklepih raznih visokih, pa tudi nižjih oseb proti njihovi cezarski visokosti. Teh ovaduhov in denuncijantov — »delatores« so jim rekli po latinsko — se je bal ves tedanji Rim in to po pravicL Umazan pohlep ix) denarju in po časteh je rodil brezmejno zlo: obrtnik je ovajal obrtnika, uradnik uradnika, častnik častnika, a to ne iz čistih, nesebičnih namenov, n. pr. iz iskrenega domoljubja (patriotizma), ampak da se iznebi eden in drugi svojega neljubega tekmeca...
Razumljivo je sicer, da goje mali in moralno slabotni ljudje v svojih dušah in srcih umazane in nizkotne želje — drhal je in bo ostala drhal. Gorje pa narodu, kjer njegovi predstavniki — v starem Rimu cezarji — padajo tako globoko, da take kreature verno poslušajo. Ce bi bili rimski cezarji tisto ©vaduško svojat nagnali, kdo ve, če ne bi nekdanji rimski imperij stal še danes!
Zlo, ki se je rodilo v hlapčevskih dušah, se je podedovalo tudi na države, ki so se vzdignile iz razvalin rimskega imperija. Človeška sebičnost je večna, iz nje pa se rodi zahrbtna laž, podlo obrekovanje in zavratuo natolcevanje. Kjer so vladarj moralno močni, tam te sile res ne opravijo mnogo, hudo pa je, če začno mogočniki nasedati dobro preračunanim lažem in kjer nedolžne žrtve krivih pričevanj začno pošiljati v bastilje! Zgodovina Francije nam priča, da se taki sistemi pač nekaj časa drže, toda kadar je mera polna, takrat ne pade moralno zdrav narod, ampak — bastilja! Porušena bastilja v Parizu je še danes najhujša obsodba gnusnega ovaduštva, in če bi rajni mogočniki pazljivo brali zgodovino bastilje in študirali posledice, bi metali v današnje moderne bastilje — ovaduhe!
Kako strahovito se je to zlo razpaslo po Evropi, nam kaže Nemčija, kjer so morali Hitler in njegovi sotrudniki javno zagroziti ovaduhom, da jih bodo najstrožje kaznovali, če ne prenehajo s svojim nemoralnim in brezobzirnim početjem. Če kdo ne najde na voditeljih nemških narodnih socialistov ničesar dtrugcga dobrega, mu mora V3aj to njegovo grožnjo šteti v dobro!
Človek ne bi nič rekel, če bi razne ovadbe, političnega ali pa osebnega značaja, izvirale vsaj iz plemenitih nagibov, kakor so to dogaja, čeprav redko, pri vojaških vohunih. Tega posla se lotijo včasih res dobri državljani, najbistrejši častniki, bodisi po Tišjem nalogu ali pa prostovoljno, a ti nikdar zaradi denarja. Tem je zato namenjena tudi častna, čeprav smrtna kazen. Vohuna pa, ki dela samo iz korisfcoljubja in za denar, vse po pravici zaničuje in nihče si ne mara mazati ž njim svojih rok. Za take tipe Imajo pripravljene samo vislice — najsra-motnejšo kazen.
Še mnogo nižje pa stoje ovaduhi, ki brez o«ira na laž in resnico vedno iščejo lo svojo osebno korist, pa magari jih vodi pot preko razdrtih rodbin in mrličev do njihovih umazanih ciljev. Kaj zaslužijo ti? Vislice? Ne! Samo dosmrtno zaničevanje poštenih ljndi In ponosen prezir!
Mi pa bodimo Spart-anci in Angleži in — dostojni in pošteni ljudjeJ
Zadnje poglavje avstrijskega punta
Varaždinski hitlerjevci so odšli
1130 beguncev je odpotovalo na Sušak, kjer sla jih sprejeli dve nemški ladji - Lepo slovo v Varaždinu - 80 beguncev je odpotovalo nazaj o Avstrijo - „Živio" „Heil" na Sušahu
Pogled na mestno hišo v Varaždinu
Varaždin, 27. nov. b. Danes so zapustili avstrijski emigranti Varaždin. kjer so bili polne štiri mesece. Prišli so 27. julija takoj po znanem nacionalističnem puču z dne 25. Julija. Tedaj niso prišli vsi v Varaždin naenkrat, temveč so prihajali skozi ves mesec avgust in september. V Jugoslavijo jd prišlo 1930 hitlerjevcev. Vsi so bili v za-
četku v Varaždinu, pozneje pa so jih naše oblasti 340 premestile v Lipik, 319 v B.ielovar, 171 pa v Slavonsko Požego. V Varaždinu pa je še vedno ostalo 1100 avstrijskih emigrantov. V teku 4 mesecev svojega bivanja so emigranti pustili v Varaždinu 5 milijonov dinarjev, kar je vsakdo izmed Varaždincev precej dobro občutil. Emigranti so se v Va-
raždinu obnašali zelo lepo in so bili izredno discipliniranL
Danes jih Je na postajo spremljalo številno meščanstvo, želeč jim srečno pot in skorajšnji povratek v njih pravo domovino. Vodstvo emigrantov in vsi emisrranti so izjavljali, da nc bodo nikdar pozabili prijit-teljskih uslug, ki jim jih je storila naša država in mesto Varaždin, ter so obljubili, da bodo vsako leto priredili izlet kakšne skupine v Varaždin. Del emigrantov je pred odhodom iz Varaždina obiskal grob emigran-tinjc Weinberger, ki je pretekli mesec umrla v Varaždinu. Na grob so položili jesensko cvetje.
Emigranti potujejo do Sušaka ▼ dveh posebnih vlakih, tam pa stopijo na dve nemški ladji, ki jih popelje v Bremen. Kmigranti so izrazili tudi željo, da bi radi videli, če bi jih mogli ladji prepeljati v njih pravo domovino. Kljub temu, da sc njih želja tli izpolnila. pa so bili veseli, da gredo v bratsko Nemčijo. Na železniški postaji so stopili v vrsto vsi varaždinski emigranti: 999 moških, 80 žena in 01 otrok. V Zagrebu se emigranti sestane j o z onimi iz Bjelovara, Požegc in Li-pika. nakar skupno potujejo na Sušak.
V Varaždinu pa je ostalo še kakšnih 10 hitlerjevcev, ki so dobili dovoljenje, da ostanejo še naprej v naši državi, ker razpolagajo r, dovoljnimi sredstvi za vzdrževanje. 80 jih Je odšlo v Avstrijo. Dve Varaždinki sta odšli v Nemčijo. Od teh se je danes namreč poročila Marija Krcsch s hitlerjevcem Alojzijem Maskejem, druga pa se je že poprej. Poslo-vitev na kolodvoru je bila ganljiva in prisrčna. Godba je zaigrala in Varaždinci so se z »živio« in »heil« klici poslavljali od bivših avstrijskih pučistov.
Po naši pritožbi v Ženevi
99
Sunek v odprta vrata
Blamirani Madjari - Beneš ne bo več predsednik sveta ZN
Stališče Anglije
ii
Pariz, 27. nov. AA. Zahteva madžarskega delegata v Ženevi g. Eckharta, da Beneš ne sme predsedovati izrednemu zasedanju sveta ZN v začetku decembra, se je pokazala kot odveč in spominja na človeka, ki se z vso silo zaleti v vrata, ki so na stežaj odprta. Saj je dr. Beneš sam, preden jc odpotoval iz Ženeve, sporočil tajniku Zvezs narodov, da sc odpove predsedstvu sveta, če bo svet na prihodnjem zasedanju razpravljal o mar-seljskein zločinu. Dr. Beneš jc izrečno na-glasil, da se predsedstvu zato odpove, ker se tudi on želi udeležiti diskusije.
Spričo takšnega stanja vsi soglasno obsojajo korak madžarskega zastopnika Eckharta. Listi poudarjajo, da je to prvič od obstoja ZN, da nekdo zahteva odstop predsednika sveta. Nekateri listi pa poudarjajo, da je madžarski nastop globlji. kakor se zdi na prvi pogled. Tako prinaša »Petit Journal« članek iz Ženeve, v katerem pravi, cla je Madžarska napravila svojo jsnočnjo demaršo najbrže v dogovoru z Nemčijo, ki ne bi hotela, da bi Beneš predsedoval svetu ZN, ko pride na dnevni red posaarsko vprašanje. List sodi, da mora dr. Beneš ostati predsednik vsaj dotlej, dokler bo na dnevnem redu posaarsko vprašanje.
»Jour« pravi v svojem ženevskem dopisu, da kaže Eckhartova kretnja zoper Be-neša, kako Madžarska išče priložnosti za prepire. V prvih komentarjih, ki smo jih zbrali v krogih Zveze narodov, pravi »Jour«; zelo ostro obsojajo madžarski nastop. Vsi obsojajo Eckhartov postopek, ki mu je oči-viden namen kupičiti procedurnc težave, da se čimbo'j onemogoči rešitev težke naloge, ki jo ima Zveza narodov z ureditvijo posaarskega vprašanja. V trenutku, ko hoče madžarski delegat oprati svojo državo, želijo tukaj, naj vsaj razume ženevske, metode in se obnaša bolj dostojno,_
Dunajska vremenska napovedi Spremenljivo z oblačnostjo. Vendar se bo kmalu zopet zboljšalo.
Ženeva, 27. nov. c. Iz Londona prihajajo vesti, da je angleška vlada že zavzela stališče do debate, ki se bo začela dne 3. decembra o jugoslovanski noti v zvezi z marsejskim atentatom. Angleško zunanje ministrstvo je mnenja, da mora biti na seji sveta Zveze narodov izvoljen poseben pododbor, ki bo proučil ves materijal madjarskega in jugoslovanskega memoranduma. Ta pododbor bo nato proučil ves problem do januarskega zasedanja.
B, Jevtič doma
Belgrad, 27. nov. m. Z današnjim ekspresnim vlakom se je vrnil iz Ženeve zunanji minister Bogoljub Jevtič v spremstvu svojega kabinet, šefa dr, Markoviča. Do Stare Pazove se mu je peljalo nasproti vež tukajšnjih časnikarjev. G. Jevtič jih je prijazno sprejel in se z njimi dalj časa razgovarjal. Posebne izjave pa jim ni dal. Na belgrajski
postaji so ga pozdravili in sprejeli zastopnik zunanjega ministra dr. Dragutin Kojič, francoski poslanik na našem dvoru Naggiar, romunski poslanik Guranescn, grški poslanik Melas in turški poslanik Hajdar bej, oba pomočnika zunanjega ministra dr. Božidar Purič in Momčilo Jurišič, načelniki zunanjega ministrstva dr. Bodi, Martinac in Vu-kašin Životič, šef tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu, svetnik dr. Subotič in šef protokola Ilija Novakovič. Od centralnega presbiroja je bil navzoč šef informativnega odseka Ivankovič. Po pozdravil na železniški postaji se je Jevtič s svojo gospo odpeljal v svoje stanovanje v Krunski ulici.
Šef romunskega generalnega štaba v Belgradu
Belgrad, 27. nov. m. Noooj ob 8 sta prispela v Belgrad šef romunskega generalnega štaba general Jon Antoneseu in romunski prometni minister Riliard Transovici. Na postaji so jih pozdravili in sprejeli zastop^ niki naših civilnih in vojaških oblasti. Jutri bo v našem prometnem ministrstvu pod predsedstvom našega prometnega ministra Kuz-manoviča posebna konferenca, na kateri bodo pretresali vsa prometna vprašanja, ki in-teresirajo obe zavezniški in prijateljski državi, pred vsem pa zgraditev velikega modernega mostu čez Donavo med obema državama.
Zbiranje držav proti revizionizmu
Trije novi pakti
Franctja-Turc tja Crnomorski in Jadranski
Rim, 2. novembra, c. Tukaj trajajo diploinatični razgovori med francoskim poslanikom de Cham-brunom in med raznimi italijanskimi državniki neprestano dalje. Danee ni več nobena tajnost, da gre za obsežno diplomatično delo, ki ga je zasnoval Laval in ki naj bi Barthoujev sredozemski pakt uresničilo, tako, da hi ga razčlenilo v večje število manjših sporazumov.
Prva stopinja bi bila prijateljska (in bržkone tudi politična in vojaška) zvoza med Francijo in Turčijo, e katero bi Francija prav za prav vstopila v Balkanski sporazum.
Druga stopinja bi bil že tolikokrat imenovani
Posvetovanja v Miirzstegu
Belhlen prišel na pomoč Gombosu
Gradec, 27. nov. (telef.) Madjarski ministrski predsednik se nahaja še vedno »na lovu« v okolici Miirzstega. Avstrijski zvezni kancler se je sinoči vrnil nazaj na Dunaj, pri Gombosu pa je ostal desna roka zveznega kanclerja minister Hornbo-stel. Italijanski poslanik Peziosi pa se je menda sploh za dalj časa nastanil v vili Wildalpe, kjer se nahaja že italijanski poslanik v Pešti in kamor prihajajo kurirji iz Italije. Najbolj čudno pa se zdi, da ie prišel včeraj nenadoma na Dunai tudi grof Bethlen, ki je znan kot Mussolinijev zaupnik glede Madjarske in ki ga tudi Gombos v vsakem težjem vprašanju vedno vprašuje za nasvet Grol
Gombos se je ustavil na Dunaju v zunanjem ministrstvu, nakar se je v avtomobilu odpeljal in se pojavil tudi v Miirzstegu pod tujim imenom. Posvetovanja so trajala dolgo v noč in je bila telefonska zveza z Miirzstegom nemogoča, ker je bila po izjavi uradniškega osebja »zasedena za državne razgovore«.
Nocoj so v Gradcu raznesli vest, da sta Gombos in Ivallay odpotovala nazaj v Budimpešto. Radio poroča z Dunaja, da je vest resnična.
Dunaj, 27. nov. AA. Korbiro poroča, da so vse vesti o okrepitvi avstrijskih obmejnih čet od začetka do konca izmišljene.
»crnomorski pakte, ki bi obsegal vse obalne države Črnega morja, to je Rusijo, Turčijo, Romunijo in morda celo Bolgarijo, kar vsi želijo, in bi jamčil nedotakljivost meja črnomorskih držav in svobodo Črnega morja.
Tretja stopnja bi bil »jadranski pakt«, ki bi približal Italijo in Jugoslavijo, in prav ti dve državi v prvi vrsti. O tej točki sta se včeraj v>e<3 dan razgovarjala de Chambrun in Suvich.
Z drugimi besedami pripravlja Laval na jugu Evrope veliko zveze držav, ki so za obstoječo politične meje. Na severu naj bi isto vlogo izvršil tako imenovani »vzhodni pakt« Nato šele bi pristopili k smotronomu urejevanju Podonavja. Revi-zionizem bi na ta način lahko šel počivat za gotovo dobo let.
Knez-namestnik Pavle sprejel sir John Simona
London, 27. nov. AA. V tukajšnjih krogih mislijo, da je bilo v včerajšnji avdijenci zunanjega ministra sira Johna Simona pri Nj. Vis. kiiczu-namestniku Pavlu govora o pritožbi Jugoslavije pri Zvezi narodov. V vvestminstrskih krogih dodajajo, da so tudi na včerajšnji seji britanske vlade govorili o jugoslovanski pritožbi.
Pariz, 27. nov. AA. Havas poroča iz Londona: V tukajšnjih krogih sodijo, da so na včerajšnji avdijenci britanskega zunanjega ministra sira .lahna Simona pri N.j. Vis. knezu-namestniku Pavlu obravnavali ikjIo-iaj ua Balkauu.
Stran 2.
»SLOVT5N15C«, (kws 28. nofmbvft 1951
■ta*. m.
Pariz-Varšava-Moskva
V ponedeljek je francoski poslanik, t Varšavi i*ročil v zunanjem ministrstvu noto, ki vsebuje nove francoske predloge glede »vzhodne pogodbe«. Vsebina te note ni uradno znana, je pa znana iz
komentarjev francoskega tiska, ki ima zveze z zunanjim ministrom Lavalom. Če verjamemo pol-uradnemu »Ekspress Porannjr« jo je poljska vlada ■pričakovala »z radovednostjo, a brez optimizma«. Iz Varšave poročajo, da bi Poljaki takoj podpisali »vzhodno pogodbo«, ako bi se omejila na nekakšno registracijo vseh dosedanjih dvostranskih pogodb o nenapadanju, ki jih je sklenila Polj.ska s svojimi sosedi in bi torej Poljakom ne nalagala novih obvez.
Poljakom — ali morda bolje: režimu g. Pil-sudskega — je očividno pri srcu poljsko-nemška pogodba, ki bi jo »vzhodna pogodba« ne smela oslabiti. Tudi v tem pogledu jo bil g. Laval zelo postrežljiv. O g. Lavalu namreč gre glas, da v politiki ne ljubi tako natančno izdelanih oblik in tako jasnih načrtov, ki bi ga preveč vezali, kakor je to bilo pri g. Barthouju, ampak novi francoski zunanji minister je predvsem taktik. Zdaj mu je šlo za to, da vzame »vzhodni pogodbi« protinem-ško ost. V noti skuša pomiriti g. Beeka in tiste, ki simpatizirajo z diktatorskim režimom v Nemčiji, da »vzhodna pogodba« lahko zajame tudi potšsko-nemški sporazum, ker je širše zasnovana, da "torej ta ostane v veljavi. Poljska vlada je ugovarjala prvotnemu francosko-ruskeinu načrtu, češ, da ne more podpirati pogodbe, ki bi jamčila mejo Češkoslovaške in Litve; Poljska namreč ni niti ratificirala trianonske pogodbe, ki določa mejo med Češkoslovaško in Madjarsko, z Litvo pa sploh ni v diplomatskih odnosih, odkar je zasedla Vilno. Gibčni Laval je tudi v tem pogledu ustregel gosp. Pilsudskemu. Iz kombinacije sta bili izpuščeni Češkoslovaška in Litva. Dr. Beneš je sam pristal na to, ko je videl, da bi bila Praga v napotje Varšavi, zavedajoč se pač, da so Češkoslovaške meje dovolj zajamčene s francoskim zavezništvom in s pogobo o Malem sporazumu. V ostalem pravi francoska razlaga, da »vzhodna pogodba« sploh ne jamči meja, ampak je samo »pogodba vzajemne pomoči«. Razliko med takšnima dvema pogodbama bi vam znal podati kvečjemu kak diplomat, časnikar se tega razglabljanja pač ne drzne lotiti.
Kaj poreko v Varšavi? Radi verjamemo, da niso na Belvederu prav optimistično razpoloženi. Tajinstveni Relvedere z g. Pilsudskim mora računati z dejstvi. Malokdaj je Francija mednarodno tako čvrsto stala kakor danes, malokdaj je bila njena diplomacija tako aktivna, kakor je v zadnjem času. Ali ni dovolj značilno, da sta na novo francosko pobudo za »vzhodno pogodbo« pristali že Anglija in Italija? Zakaj Hitler in njegovi agenti prav danes ponujajo Franciji sporazum? Njegov odposlanec Riblientrop, ki je hotel v Londonu za hrbtom pretrgati tiho sodelovanje med Francijo in Anglijo pri najvažnejših evropskih vprašanjih, se je vrnil v Berlin s praznimi rokami. Celo MacDonald je spričo naglega oboroževanja Nemčije pričel zagovarjati francosko tezo o potrebi varnosti. Anglija in Francija sta z vso silo podprli Zvezo narodov in Italija, na katero je tako računal Hitler, jima v glavnem vendar sledi. Zveza narodov prihaja zopet v modo, kakor je kazalo, da pride iz mode, ko so jo Hitlerjevi odposlanci hrupno zapustili.
Mednarodna politika, oprta na diktatorske in prestižne senzacije, — kakor je bila n. pr. odpoved mednarodne manjšinske zaščite — prihnja 'ob veljavo. Zunanjepolitični kurz, ki ga je Poljska nbrala s podpisom poljsko-nemške pogodbe, je na dolgo nevzdržen. Poljski je zdaj dana priložnost, da svojo zunanjo politiko temeljito revidira. Njeni stari prijatelji ji ponujajo roko. Značilno je, da bi orav Češkoslovaška rada razčistila svoje odnose
Rudolf Hess govori s
do Varšave in da je dr. Beneš zopet ponudil Poljski »pogodbo trajnega prijateljstva«. Njena jasna beseda bi v 24 urah razčistila položaj v srednji Evropi; vzela bi pogum avanluristom vseh barv, pričenši pri Adolfu Hitlerju.
Prva pobuda za sklenitev »vzhodne pogodbe« se Je razbila ob nemškem »ne«. Nemčija je zahtevala, naj ji države prej priznajo enakopravnost v oboroževanju, žele nato bi bila pripravljena pogajati se. Poljska je bila med tem že vezana na Nemčijo in je gotovo tudi iz vzajemnosti do nje francosko ponudbo odklonila. Zdaj nastaja vprašanje, ali je Poljska menjala staližče do Berlina; kajti nikakega dvoma ni, da bo Hitler vnovič zahteval enakopravnost v oboroževanju in da bo tu zopet nastala težava za Poljsko, ako se ta res tako krepko drži Berlina.
Kako daleč segajo te veizi, ni javnosti znano. Ali obstoji poleg objavljene pogodbe še kak tajen dogovor? Celo nemški listi ugotavljajo, da pomeni francosko-poljska pogodba vojaško mnogo več za Poljsko kakor poljsko-nemški sporazum. Prav tako vidijo Nemci v tem, da se je poljski sunanji minister Beck v družbi, drugih predstavnikov sedanje vladavine udeležil nekaterih manifestacij za prijateljstvo s Francozi, znamenje, da hoče Poljska ostati zvesta obrambni pogodbi s Francijo. Poljaki postajajo torej previdnejši. Varšavska poročila dostavljajo, da pušča že obstoječa francosko-poljska pogodba poljski zunanji politiki več prožnosti in da se Poljska boji, da bi jo »vzhodna pogodba«, naslonjena na sodelovanje Rusije, zavlekla v bolj okostenel sistem, v katerem bi zavladali Francija in Rusija.
Prav v tem je bistvo vprašanja. Nikakega dvoma ne more biti, da bo šla v tem »vzhodnem sporazumu« prva beseda Franciji in Rusiji. Poljska se očividno mora enkrat odločiti: ali stopi na stran Francije in Rusije in drugih držav, ki so se navezale na Francijo, ali pa stopi končno na stran Nemčije. Položaj je v tem pogledu jasen. Nameni francoske diplomacije, da Francijo s pomočjo Rusije zavaruje pred nemškim vpadom, so prozorni. Njena pogajanja z ruskimi diplomati so že tako daleč, da je g. Archimbaud, poročevalec v razpravi o vojnem proračunu, lahko izjavil, »da glede na to, da ravnanje Nemčije ogroža evropski mir, obstoji sporazum (entente) med Francijo in Rusijo. Ne rečem, da gre za zvezo (alliance), tudi ne za vojaški sporazum, je nadaljeval govornik, pač pa lahko ugotavljam, da je ruska vojska močna in dobro opravljena in da nam je bila za primer spopada z Nemčijo ponujena!«
Francozi »o se torej že dovolj zavarovali. Ce danes ponujajo Poljakom vnovič »vzhodno pogodbo,« jim nihče ne more očitati egoizma. V resnici gre tudi za varnost Poljske. Francozi bodo skušali tudi Nemčijo pridobiti za novo pogodbo ln če ta opusti svoj stari namen, da se maščuje nad Ver-sajem, ji v novi družbi ne bo pretesno.
Poljski odgovor
Varšava, 27. novembra. O prednji francoski noti je izšlo tole uradno poročilo: Zunanji minister Beck je včeraj sprejel francoskega poslanika Barocha, ki mu je izročil odgovor francoske vlade glede na poljsko-francoske razgovore in noto o njih, izročeno 27. septembra t, L v Ženevi francoskemu zunanjemu ministru. Ne glede na to, ali bo ta francoski odgovor prinesel nove predloge, se samo po sebi razume, da bo poljska vlada proučila francoski odgovor v duhu, ki odgovarja prijateljskim in zavezniškim odnošajem med Francijo in Poljsko. Pričakujejo, da bo eden izmed prihodnjih sestankov sveta Zveze narodov dal priložnost tudi za osebno izmenjavo misli med Beckom in francoskim zunanjim ministrom Lavalom.
Adam se pere Itrj
domovinske fronte — Nov odgovor na časopisne napade
Nove mirovne ponudbe Franciji
„Prepričan sem, da tudi tam vlada želja za mir"
Berlin, 27. nov. c. Vsa Nemčija je danes slavila prvo obletnico narodno socialistične delovne zakonodaje. V Berlinu se je ob tej priliki vršilo veliko delavsko zborovanje v Sportpalastu, na katerem sta govorila dr. Goebbels in Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Vsi govori so bili posvečeni proslavljanju dela v veselju za novo Nemčijo in sicer pod parolo: »Kraft und Freude — Moč in veselje«.
Ker pa se trenotno Nemčija na vf-e načine trudi, da svetu dokaže svojo miroljubnost, je bilo pričakovati, da se bo danes tudi Hess po Goebbel-sovem govoru dotaknil istega problema, katritega je načel nedavno sam Hitler v svoji izjavi francoskim bojevnikom in pa v nedeljo Goebbels. Po daljšem uvodu je res Hess načel zopet problem »vetovnega miru in rekel sledeče:
»Mi Nemci, nemški, delavci m nemški narodni socialisti hočemo prav tako malo vojno kakor kak drugi narod na svetu. Mi hočemo mir, samo mir!
Plebiscit v Posaarja
Mi ne želimo vojne in je ne rabimo. Našo čast je rešil Hitler in nam jo ni treba iskati na bojnih poljanah. Mi hočemo v časti in miru iti na svoje delo. Mi hočemo samo blagostanje našega naroda. Hitler je dovolj često izrazil to v imenu nemškega naroda in mi to danes zopet ponavljamo. Prepričani pa smo, da tudi pri drugih narodih živi ista želja za mir. Kakor naši bojevniki, tako so tudi bojevniki drugih narodov izjavili, da hočejo živeti v miru. (Pri tem je misli! Hess na resolucijo francoskih bojevnikov, ki je poverilo svojemu vodstvu pravico, da nadaljuje z nemškimi bojevniki razgovore v tem smislu. Op. ured.) Vse to nas navdaja z velikim upanjem. Jaz sem prepričan, da • te moje besede ne hodo našle slabega razumevanja. Delajmo vsi skupno za miri Kar je od nas odvisno, bomo storili vse, da se uresničijo te ideje.«
Navzočih 22000 delavcev je te Ilessove besede pozdravilo z ogromnim aplavzom.
Dnnaj, 27. novembra, e. V nocojSnJl nacionalni
nri je imel generalni tajnik patriotične fronte in vrhovni državni komisar za Heimvvehr, polkovnik Adam, daljši govor v dunajskem radiu, kjer je uvodoma podčrtal, da si patriotična fronta obdrži zase tri pravioe v državni upravi: L pravico posredovanja pri zvezni vladi, kar vključuje tudd pravico za vlaganje različnih predlogov upravnega in če potrebno tudi zakonskega značaja; 2. pravico vrhovnega nadzorstva pri nastavljanju državnih uslužbencev, ker Je ona edina poklicana, da »e Izjavlja o politični neoporečnosti avstrijskih državljanov; S. pravico, in sicer izključno pravico, za izdajanje političnih smernic za delovanje v posameznih krajevnih odsekih patriotične Fronte, kakor tudi pravico nadzorstva nad točnim izvrševanjem teh smernic.
V drugem delu svojega govora je polkovnik Adam vnovič odgovoril na napade jugoslovanskega (»Politika«) In češkoslovaškega (»Pravo lidu«) tiska na njegovo osebo, ki jo ta tisk spravlja v zvezo s strašnim umorom v Marseilleu. Adam izjavlja, da bi lahko prešel k protinapadu in da ima v rokah tndi vsa sredstva za to, vendar pa jih noče uporabiti, ker mu je na tem, da se politična napetost v Evropi n° poveča On se ne bo pustil izzvati od nobenega, kajti osebno ga ti napadi itak ne morejo žaliti, kot voditelj domovinske fronte pa mora služiti v prvi vrsti le interesom domovine, ki bi ji vsako povečanje napetosti le škodovalo.
Na koncu svojega govora je naslovil Adam nekaj svarilnih besed na Nemčijo, ki se je pridružila pisanju zgoraj imenovanih dveh listov ter dala za oklevetanje njegove osebe na razpolago svoje uradno glasilo (»VOlkisoher Beobachtert). To je za njega dokaz, da v Nemčiji še ni zavladalo tisto zaupanje, ki je predpogoj za spravo med obema državama. Narodnim socialistom v Avstriji in izven nje ponavlja, naj se nikakor ne trudijo vriniti se v patriotično fronto in naj nikar ne mislijo, da
tata Avstrija voljo. Izgubljati čas in pogajati ae i
njimi za sodelovanje, dokler ne bodo brezpogojno pristali na temeljna načela aedanje avstrijske politike, to Je na neodvisnost Avstrije in na njeno neomejeno svobodo, da v mejah svojega ozemlja samo po volji svojega ljudstva organizira politično življenje.
Otvoritev državnega sveta
Dona), 27. nov. c. Na Dunaju je bila dane« slovesno otvorjena nova doba avstrijske republike. Z današnjim dnem se je začela izvajati nova stanovska ustava v svojih zakonodajnih oblikah. Dopoldne se je sestal na sejo v bivšem parlamentu v bivši proračunski dvorani novi državni svet, ki je vrhovno telo novega korporativnega sistema v državi. Na sejo sta prišla tudi zvezni kancler in podkancler in pa trgovinski minister dr. Stoec-kinger. Sejo je otvoril svetnik predsedstva republike, nakar je zvezni kancler dr. Schuschnigg predlagal, da naj se izvoli za predsednika član državnega sveta Hoyos. Ta je nato takoj zasedel predsedniško mesto in imel dolg slavnostni govor, v katerem je v uvodnih bzsedah najprej prosil Boga, naj blagoslovi in vodi vse delo novega sistema v AvstrijL Avstrija hoče danes vse nasloniti na delo, ki ga naj vodi Bog. Zato hoče predvsem čuvati svoje krščanske osnove. Z zaupanjem v božjo pomoč veruje Avstrija, da ne bo razočarana na novih poteh, .ki jih sedaj začenja. Za predsednikom Hoyosom je govoril dr. Schuschnigg, ki je tudi najprej prosil Boga, da naj on blagoslovi in vodi delo novega ustavnega telesa v AvstrijL
Kakor se izve, se bodo sedaj v najkrajšem času sestali 5e ostali sveti, predvideni po ustavi. Vrhovni gospodarski svet, ki tvori STedišče nove ustave, se bo sestal in konstituiral 28. novembra, vrhovni kulturni svet pa se bo sestal 29. nov.
Japonska je odpovedala pomor-
SkO p0^0db0 Francija povabljena, da zgledu sledi
Pariz, 27. nov. c. Dopoldne se je sestala vlada k seji na Elizeju pod predsedstvom predsednika republike. Vsi ministri so na tej seji poročali o tekočih zadevah in po seji je bil izdan komunike, ki pravi, da je vsak minister prinesel s seboj podroben delovni načrt. Največje zanimanje je seveda vladalo za poročilo, ki ga je podai zunanji minister. Laval. Laval je poročal o najnovejših svojih razgovorih, ki jih je imel s svojimi prijatelji iz Ženeve in zavezniškimi ministri Turčije in Romunije. Zato je bil na tej seji podrobno pretresen ves trenotni mednarodni položaj. Precejšnji del seje je zavzelo delo, ki je v zvezi s pogajanji, ki se vodijo z Italijo. S tem v zvezi je namreč tekom včerajšnjega dneva nastopil nov važen moment. V Tokiu je namreč povabil zunanji minister k sebi francoskega in italijanskega veleposlanika in ju povabil, da naj tudi Francija in
Italija odpovesta washingtonski sporazum, kakor je to storila že Japonska. Ker je jasno, da se tak diplomatski korak v Tokiu ni mogel izvršiti nepripravljen, ker bi bil kot tak lahko smatran kot demonstracija proti tretjemu interesentu, je jasno da se je sedaj na Daljnem vzhodu pokazalo, da Italija in Francija že nastopata skupno v tistem problemu, ki ju je doslej najbolj razdvajal. Razmerje sil na morju v Londonu ni moglo biti rešeno v okviru washingtonskega sporazuma. Sedaj je la okvir zlomljen in tudi v tem oziru se bosta sedaj obe sredozemski velesili pogajali brez patro-nance angleške admiralitete. To dejstvo ie sicer le še negativnega značaja, ki je še daleč od pozitivnih znakov kakega točnega političnega načrta, vendar je dovolj značilno za to, da se umikajo velesile iz problemov, ki jih lahko samo evropske velesile same najpoldneje rešijo.
Odmev praških dijaških pretepov
Posaarje - smrtna cona Nemčije
Nemški katoličani rotijo Posaarčane za „odrešilno glasovanje',
Na Dunaju
Dunaj, 27. nov. c. Danes so tukaj velenemški akademiki zopet priredili demonstracije proti češkoslovaškim akademikom. Zbrali so se v velike gruče in šli demonstrirat po mestu. Prihajali so iz različnih strani v središče in zato je policija imela polne roke dela, da jih razžene, predno bi prišli pred češkoslovaško poslaništvo. Vendar pa so mimogrede razbili okna na uredništvih listov »Die Stunde«, »Der Tag« in »Neue Freie Presse«.
v Kolnu
Koln, 27. nov. TG V odgovor na dijaške demonstracije v Pragi se je danes zbralo okrog 1500 akademikov pred poslopjem tukajšnje univerze, kjer so vzklikali proti Češkoslovaški ln pozivali svoje
Atentat na starokatoliškega ško?a Kaitidaero
Belgrad. 27. novembra. TG. Iz Starega Janko vca poročajo, da je malo manjkalo, da slarokato-liški škof Kaludjera ni postal žrtov atentata v tamkajšnji starokatoliški cerkvi. Nenadoma je namreč iz občinstva nekdo z revolverjem ustrelil proti škofu, ki ga pa ni zadel, pač p« je bil smrtno ranjen neki kmet. Zločinca še niso mogli aretirati. Vse druge podrobnosti o atentatu manjkajo.
Saarbruckon, 27. novembra, c. Die Neue Saar-post« objavlja nekaj zanimivih številk o denarju, ki ga bo treba vrniti v primeru, da pripade Posaarje po plebiscitu zopet Nemčiji. Prvič bo treba plačati vse premogovnike, ki so francoska last in ki dosedaj še niso bili cenjeni, a eo vredni več milijard dinarjev.
F/Izaške železnico bodo zahtevale povrnitev 300 milj. dinarjev. Nadalje je Posaarje dolžno nn ino-■eitiskih posojilih nad 100 milijonov dinarjev v dolarjih, 25 milijonov dinarjev v nizozemskih goldinarjih, 200 milijonov v angleških funtih in 300 milijonov v francoskih frankih, poleg 2 milijard inozemskega denarja, ki je v Posaarju naložen, vsega skupaj torej 3 milijarde 250 milijonov dinarjev, poleg milijard, kot zgoraj povedano, ki bodo stali premogovniki sami. Človek se mora vprašati, če bodo v takih okolščinah ltadle zares Sc mogli »svobodno« glasovati.
Ista »Neue Saarpoet« objavlja tudi pismo, ki ga jo poslal katoliški duhovnik iz trierske škofije nekemu znancu v Posaarju, ki se na vse načine trudi, da bi Posaarje prišlo k Nemčiji. Pismo se glasi v posnetkih: »Mi smo žc spoznali, kaj je hit-lerjevski režim. Vi ga Sc ne poznate, ali sc samo dolate tako, kot da bi ga ne pognali. Mi poznam« katoliško moralo, ri pa ste jo menda p«ip«lnoma pozabili. Mi dobro vemo. kaj je naša dahevniSka ilolž,nost in mi trpimo v izvrševanju teh duhovniških dolžnosti. Mi katoličani r Nemčiji, duhovniki in verniki in z nami tiuti mi protestanti, ki ao ohra-
nili šc pravi nemški duh, z nami tudi vsi nemški delavci, ki so padli v suženjstvo, mi vsi se obračamo k vam v Posaarju v iskrenem in gorečem upanju, da boste vi z veliko večino oddali svoje iflase-ve, naj Posaarje ostane to, kar je danes, ker s trm boste prizadeli smrtni udarec tej okrvavljeni diktaturi. Mi vsi pričakujemo od vas, da boste dali glasove, ki bodo rešili pravo podobo Nemčije«.
Katoličani posaarskega ozemlja £o se odločili, da se bodo za plebiscitni boj organizirali v posebni »katoliški protifašistični stranki*. Ustanovitev te stranke je imela najboljši odmev po deželi. Vodje so mnenja, da jc boljše, če stranka dolnjo nekaj časa še tajno in nastopi iavno pod pravim imenom tik prod plebiscitom. Katoliška protifašistična stranka hi»«e. da Posaarje ostane lo, kar je dozdaj bilo in to lako dolgo, dokler lw> v Nemfciji vladni sedanji fašizem, ki ga nobeden katoličan ne more podpirati.
Dr. Schatzl umrl
Mtinchen. 27. nov. TG. Prejšnji državni minister dr. Georg SchStzel je umrl danes v Monakovem, zadet od kapi, v 60. letu starosti. Dr. Schatzel jc bil voditelj bavarske ljudske stranke in js bi! prvič imenovan za državnega ministra za pošto v letu 1927. To mesto je obdržal v različnih vladah. dokler ni*o prevzeli oblasti narodni socialisti.
demonstracije v Peš ti
Budimpešta, 27. nov. AA. Madžarski dopisni urad poroča: Danes dopoldne se je zbralo preti poslopjem, kjer vidirajo jugoslovanske potne liste — poslopje je v neposredni soseščini glavne palače budimptštan-ske univerze — okoli 200 študentov, ki so zapeli madžarsko himno. Policija je študente takoj razgnala. Nekega študenta, ki se policistom ni liotel pokoriti, so aretirali in ga obtožili zaradi kaljenja reda.
Madžari in - Reka
Rim, 27. nov. TG. Danes sta ministrski predsednik Mussolini in madjarski poslanik podpisala pogodbo, ki ureja uporabo reškega pristanišča po Madjarski. Pogodba je urejena slično kot pogodba o uporabi tržaške luke po Avstriji. V političnih krogih se sprašujejo, kako namerava Madjarska izkoriščati te ugodnosti, če se bo še nndalje izogibala tranzitnega prometa čez jugoslovansko ozemlje.
^ Abesinsko-italiifrnski spor
Rim. 27. novembra. TG. Spor, ki je nastal med Italijo in Abesinijo vsled napada na italijanski konzulat v Gondoru, kjer so bili ubili trije italijanski vojaki, je hil nn miren način poravnan. Četa abceinske vojske je uradno pozdravila italijansko zastavo nn konzulatu in abesin*»ka vlada je plačala 1000 abesi.nskih cekinov vsaki osiroteli i družini.
Upor v Umi
Litna. 27. nov. Vlnda Je zadtv revolu-eljonnrno gibanje v prestolnici in nrovinci <er aretirala 200 upornikov.
nemške tovariše v Pragi, naj se nikakor ne uklonijo terorju čeških oblasti in svojim češkoslovaškim tovarišem. Množice dijaštva je nagovoril vseučiliški profesor Spahn, ki je ravno tako govoril v zelo surovih besedah proti češkoslovaški sosedi in na koncu pozival dijake, naj pokažejo svoje ogorčenje s tem, da korakajo po mestu in prepevajo rodoljubne popevke. Češkoslovaški konzul je protestiral pri nemški vladi proti početju dijaštva.
V Berlinu
Berlin, 27. nov. c. V avli berlinske univerze je
danes berlinsko dijaštvo priredilo protestni shod proti dogodkom v Pragi. Dijaštvo je nato odšlo na ulice in hoielo prodreti do češkoslovaškega poslaništva.
„Nova" Tarčim
Istambui. 27. novembra, c. Danes je izšel dekret turške vlade, ki prepoveduje nošenje duhovniške obleke v javnosti, to se pravi izven cerkva in izven službe božje. Ravno tako eo odpravljeni tudi vsi duhovniški službeni in častni naslov: na ozemlju turške republike.
iz odvetniške zbornice v Zagrebu
Zagreb, 27. nov. b. Danes je zagrebška odvetniška zbornica izdala poročilo o zadnjih aretacijah v odvetniški zbornici, kjer poudarja, da na spominskem zborovanju za pokojnim kraljem Aleksandrom dne 28. oktobra ni prišel dovolj do izraza nacionalen čut večine članov. Zaradi tega je sedaj izvoljen posebni akcijski odbor, ki bo delal na to, da se ohrani in spravi do popolnega izraza nacionalni čut odvetniškega stanu v zbornici.
Osebne vesli
Belgrad, 27. nov. m. Po potrebi služho jo premeščen v tehnični oddelek ban«ke upravo na Cetin.iu Siniou Ehrlich, tehnični višji svetnik IV. skupine 1. stopnje pri tehničnem oddelku banske uprave v Sarajevu, V IV. skupino 2. stopnje jo napredoval Leon Kna-feljc, tehnični svetnik V. skupine na tehničnem oddelku banske uprave v Skoplju. V VI. položajtio skupino je napredoval Valentin Vončinn, višji pristav VIL skupine v gradbonem ministrstvu.
Železniška nesreča
Banja Luka, 27. nov. b. Na gozdni industrijski
železnici Bosna-Bois pri postaji Šiprag, 80 km od Banja Luke, se je zgodila včeraj ob 3 popoldne težka nesreča, katere žrtev sta postala dva zavirača, od katerih je eden, Stevan Ožegovič, ostal na mestu mrtev pod ruševinami vlaka. Pri odhodu vlaka, ki je bil preobremenjen, se je že opazilo, da je Ie s težavo prišel v pravi tok. Poleg tega je bila še velika megla. Pri nekem brezdnu, čigar globina znaša 600 m, se je zlomila osovina nekega vagona, vsled česar je vsa kompozicija zagrmela v globino. Na tračnicah je ostala samo lokomotiva in dva vagona, ki sta se po srečnem naklučju odpela. Izpod ruševin so se zaslišali klici r... pomoč. Klica! j- zavirač Kukovics, ki so vsega poškodovanega potegnili izpod vagona, Ožegovič pa je bil že mrtev. Na kraj nesreče je prišla komisija, ki je ugotovila, zakaj se je zgodila nesreča.
Triumfalna pot slovenskih pevcev
po Bolgariji Veličasten sprejem Matičarjev v Plovdivu
Sofija, 23. nov-embra.
Sofija je sprejela Slane Glasbene Matice v Liubljani kot najmilejše goste. Tajnik bolgarsko-jugoelovanekega združenja dr. Bobnov, ki je prisostvoval sprejemu gostov iz Jugos avije, nu je zatrjeval, da sofijsko prebivalstvo Se nikdar nt tako spontano in elementarno poka/alo svojih si.n-patij kakor <*b sprejemu Glasbene Matice C m e prispel vlak, so se dvignili prot. nebu kUi »Ura!« in »Živijo Slovenci!« Mnogi so jokali od ganotja. Do solz e bil ganjen tudi g. Dimo Kazasov, predsednik bolgareko-jugoslovanskega združenja in sedanji bolgarski poslanik v Belgradu.
Bolgare družijo e Slovenci kar najlepši spomini. Člani pevskega društva »Kaval« kakor tudi 61ani Pen-kluba, ki so nedavno obiskali Ljubljano in so bili tam deležni prisrčnega sprejema, so seveda mnogo pripomogli, da je bil sprejem slovenskih pevcev v bolgarski prestolici res lep in brat-6ki Glasbena Matica je snoči priredila koncert v »Vojnem klubuc (Oficirskem domu); £ dvorana je ena najkrasnejših v vsej Bolgariji. Bila je popolnoma polna. Uspeh Glasbene Matice je bil sijajen Vsa dvorana, do najvišje sofijske elite, je ploskala. To je bil triumf slovenske pesmi m slovenskih pevcev.
Po koncertu je Zveza bolgarskih pevskih zborov priredila slovenskim pevcem večerjo v novem holetu »Koop«. Večerje se je udeležil tudi jugoslovanski poslanik Cincar Markovič; nadalje so prišli novi bolgarski poslanik v Belgradu g. Kazasov, ravnatelj Narodnega gledališča Vladimir Va-silev, znani bolgarski skladatelj prof. Dobn Hr -stov in druge osebnosti. Večerje so se udeležili tud: predstavniki vseh sofijskih dnevnikov med njimi tudi vaš dopisnik. Ozračje pri večerji je bilo prav bratsko, ki je pustilo za seboj kar najlepše vtTsI Člani Glasbene Matice in Štirje bolgarski zbori so skupno zapeli »Hej Slovan:«. Predsednik Zveze bolgarskih zborov prof. Stajnov je govoril o slovanski solidarnosti, o delu za rfb ižanje med Slovani po pesmi. Prof. Stajnovu ki je govoril v bolgarskem jeziku, je odgovoril slovensko senator Ravnihar. Ko so ga Bolgari slišali, eo s: med seboj šepetali: Slovenski jezik je tako podoben našemu. Senator Ravnihar je govoril o narodni skupnosti Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, ki eo s vsi bratje. Časnikar Prunk iz Ljubljane je izraz.l svoje začudenje nad krasnimi glasovi bolgarskih
peVC6V'	Plovdiv, 24. novembra.
Z najlepšimi vtiei emo zapustili v petek, 23. novembra ob 13 Sofijo. V naglici sem Vam včeraj (Tega dopisa nismo prejeli in se je najbrž na poti izgubiL — Op. uredn.) pozabil omeniti obisk našega zbora pri katoliškem župnikn-Slovencu patru Zormanu, ki nas je bil res prav iskreno vesel. Razkazal nam je krasno katoliško cerkev sv. Jožefa, od katere nam je poklonil več slik. Je jako živahen
gospod z dolgo, tolstojevsko brado, ln nam pripoveduje svoje načrte. Poleg njega je tu v Sofiji še en Slovenec, mlad jezuit, ki ima nalogo organizirati v Sofiji katoliški duhovni seminarij.
Omenim naj še, da je bilo na snočnjem banketu prečitano pismo glavnega ravnatelja tako zvane »občestvene obnove« generala Zlateva, ki se ljubeznivo opravičuje, ker se zaradi druge služlbe ne more udeležiti osebno banketa v naše počaščenje. Na banketu je bil tudi novi pooblaščeni minister-poslanik v Belgradu g. Kasazov, ki je največji prijatelj zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Ko smo se dvigali po serpentinah proti najvišje ležeči postaji Bakarel in smo potem zdrčali navzdol v dolino reke Marice, smo dobili vtis, kakor da prihajamo zopet v novo deželo. Sneg, ki ga je bilo na vrhu že nad en decimeter, je v dolini popolnoma zginil, lepo obdelana polja, krasni sadovnjaki in vrtovi so se vrstili mimo nas. Tudi mraz je ponehaval. Kakor da smo začutili topijo, katero smo pričakovali še posebno od Plovd i vranov. Že na postaji Belovo nas je na kolodvoru pozdravila šolska mladina s toliko prisrčnostjo, da smo začutili domačnost. Vstopili so zopet zastopniki plovdivskih pevskih društev, ki eo nas toplo pozdravljali kot stare znance ter nas pogostili s cigaretami. V mraku emo se ustavili v Plovdivu. S filmom bi popisal ta sprejem, z zvočnim filmom namreč, z besedami ni mogoče. Peron, vsi dohodi in ceste daleč tja notri v mesto prepolne občinstva. Pozdravili eo nas z našo himno, vojaška godba je igrala, mi pa nismo mogli izstopiti iz voz. ker ni bilo nikjer niti malo prostora. Izstopiti smo moizli šele, ko je vlak potegnil naša vozova na drug tir in smo se mi moeli razvrstiti v predpisano obliko, da »mo zapeli »Šumi, Marica«. Cvetje, ogromne bele krizanteme so deževale na nas kot debele snežne kepe. Sprevod v mesto. Množice se vale z nami proti mestu. Vsak hoče biti bliže Matičarjev. Od vseh strani cvetje, zastave. Godba nam je že daleč ušla naprej, da slišimo le še boben in činele. Šolska mladina, ki bi morala stati za špalir, ee je, udrla kot lavina za nami, tias prehitevala, zopet čakala, nas peljala pod pazduho, klic: »Ura!« in »Živijo!«-klici pretresajo ozračje. Srca trepečeio, tako vee neprisiljeno, nepripravljeno, brez navodil in predpriprav. Celo uro je traialo to slavnostno prodiranje v mesto, da smo prišli v hotele.
Koncert zvečer 23. novembra. Zopet v Vojenem klubu. Vse razprodano nekaj dni naprej. Mladina ni mogla več v klub, zato so nas naprosil:, da ponovimo koncert naslednjega dne za njo. Ni bilo mogoče odreči. In z dušo smo ga ponovili. Obakrat toliko priznanja, da smo onemeli. Popoldanski koncert naslednjega dne je prišel poslušat iz Sofije notranji minister g. Midilev, ki v Sofiji ni mogel na naš koncert. Bil je presenečen in poslal buket roz pevovodji g. Mirku Poliču. Ostale trofeje pripeljemo v Ljubljano.
Toliko v naglici o prvih dveh zmagah.
Le p uspeh našega umetnika v tujini
Podaljšanje podpor brezposelnim
Važne socialne seje v Ljubljani
Ljubljana, 27. novembra.
Letošnja zima bo šesta, odkar je delavski stan v naši državi udarila pošast brezposelnosti. Sest let že traja od tedaj, odkar poznamo pojav sedanje globoke gospodarske in socialne krize. Na slovenskih tleh poznamo brezposelnost v razmerno mnogo večjem obsegu, kakor pa druge pokrajine nase države in je zato umevno, da prav slovenske socialne ustanove dajejo vedno iniciativo za korake k ublažitvi bede in stiske.	.	.	...
Poročali smo pred dnevi o zadregi naših štirih javnih borz dela, ki so obvezane, da izplačujejo zavarovanim, toda trenutno brezposelnim delavcem do 10 Din od dneva, ko izgube delo skozi štiri do lest tednov. Ta podpora je sicer malenkostna vendar pride brezposelnim v prid, da morejo kupiti vsaj najbolj potrebna živila za prehrano svoje družine Toda borze dela niti te svoje po pravilniku določene jim naloge ne morejo v zadostni meri opravljati, ker - nimajo sredstev. V Belgradu sicer leži fond 30 milijonov dinarjev, ki so ga delavci zbrali s svojimi 6% prispevki od socialnih dajatev za brezposelne podpore, toda ta fond je zamrznjen. Od tega denarja je približno šestino, morda celo nekoliko več zbralo slovensko delavstvo.
Zima je tu in z njo še večja brezposelnost. Nujno potrebno je, da se javne borze dela preskrbe z denarjem, da bodo vsaj nekaj dni preskrbljeni z denarjem tisti delavci in njihove družine, ki na zimo postanejo brez dohodkov in brez sredstev. Na pobudo ljubljanske delavske zbornice je osrednja delavska zbornica poslala ministru za socialno po^ litiko dr. Francu Novaku posebno spomenico, ki lo tu navajamo:
»Gospod minister! Čast nam je, da vam tudi na pismen način razložimo zahteve, ki so jih predstavniki delavskih zbornic razložili pri vas ustmeno in ki tičejo najbolj nujne pomoči brezposelnim delavcem in nameščencem v teku te zime.
Prva in neobhodna odredba bi bila povišanje denarne pomoči pri Borzah dela na maksimalen način, za katero vam daje pooblastilo finančni zakon za leto 1934. Pravica do podpor se mora zvišati na 20 tednov letna Z ozirom na ogromen izdatek za podpore brezposelnim bodo nedvomno najdena sredstva, kolikor jih bo manjkalo državnim in javnim ustanovim. Ta še morajo dobiti iz: posebnih in socialnih davkov, ki so že v navadi v velikem številu glavnih mest v državi, iz dotacij banovinskih fondov za javna dela in iz državne dotacije. Poleg denarne pomoči bi se mogla brez večjih stroškov organizirati tudi podpora v naravi, zlasti s kurivom. Premog velja na rudnikih zelo malo, prav tako se morejo dobiti poceni drva na irelikih žagah. Največje stroške pa bi velial prevoz. Ako bi se za prevoz premoga in drv dobile vsaj one olajšave, ki jih dobe državni nameščenci na železnicah ter razni konzumi, potem bi bilo možno brezposelnim delavcem dati večje količine kuriva. Prav tako bi bilo možno v večjih mestih osnovati javne ogrevalnice za brezposelne. Tudi snovanje lavnih kuhinj z brezplačno ali ceneno prehrano brezposelnih bi bilo s tem olajšano.
Upamo, gospod minister, da je treba v tej šesti zimi gospodarske krize posvetiti skrbi za brezposelne večjo pozornost, kakor pa je bilo to do danes. To je edina pot, da se preprečijo nevarnosti, ki grozijo iz obupnega položaja brezposelnih.«
Kakor smo zvedeli, je uprava centralne borze dela na ta predlog o demobilizaciji fonda 30 milijonov dinarjev že pristala, upira pa se še uradniški aparat, ki se boji, da bo ta fond, ako se bodo podpore res delile v tem obsegu, kakor je predlagano, že po enem letu izčrpan. Stališče socialnega ministrstva nam »e ni znano.
V zvezi s tem bo v začetku prihodnjega meseca v Ljubljani nekaj važnih konferenc. Dne 3., 4., 5. 0. decembra bodo v Ljubljani seje Osrednje
borze dela v Belgradu, v katere upravnem odboru je trenutno samo en Slovenec (Jakomin). Na teh sejah bo Osrednja borza dela sklepala o nadaljnih korakih glede uresničitve navedenih predlogov.
Hkrati s temi sejami do dne 2. decembra pred-anketa slovenskih rudarskih in plavžarskih občin, slovenskih bratovskih skladnic in drugih delavskih ustanov. Na tej anketi bodo obravnavali stališče slovenskega delavstva na glavni anketi, ki bo dne 11. decembra v Belgradu. Na tej anketi bodo obravnavali vprašanje ozdravljenja denarnih razmer v bratovskih skladnicah. Te ustanove, kakor znano, trpe za znatno pasivno bilanco in premorejo le skromno premoženje, ki še oddaleč ne bo moglo kriti dolžnosti skladnic do rudarjev. Bratovske skladnice bodo pripravile predloge o posebnem davku na vse izdelke kovinske in rudarske industrije, ta davek pa naj bi pomogel kriti sanacijo bratovskih skladnic. Bratovsfcim skladnicam v Sloveniji p>a se je poleg drugega tudi zelo zamerilo zadržanje Centralnega fonda bratovskih skladnic, ki noče za tako potrebno rudarsko borzo dela v Ljubljani prispevati niti malenkostnega prispevka za vzdrževanje. Vsa ta vprašanja bodo obravnavana na bodočih sejah.
i, decembra časnikarski koncert
Rajko Slapernlk: Motiv iz pariške okolice.
V Parizu v Grand Palais so odprli 31. oktobra veliko jesensko umetniško razstavo »Salon d'Au-tomne«, kjer se razstavljajo poleg slik in kipov tudi umetno-obrtniški izdelki, pohištvo, keramika, steklarstvo in drugo. Razstavljenih je okrog 1.900 del. Zastopani so skoraj vsi narodi. 800 umetnikov je razstavilo svoia dela, med katerimi prevladuje znani slavni holandski slikar van Dongen z učinkovitim damskim portretom. Tujcem je bilo dovoljeno predložiti le po dvoje svojih del. Ker je bila udeležba velikanska, je žirija izbrala le najboljše stvari
Od Jugoslovanov sta razstavila dva: kiparica Rajka iz Bosne in slovenski slikar Rajko Slaper-nik iz Ljubljane, kateri se je zadnje čase uveljavil tudi kol dober portretist v olju. Spomladi letos je odpotoval v Italijo in od tam v svrho študij v Pariz. Na razstavi je zastopan z dvema slikama in sicer »Forum Romanum« in »Motiv iz pariške okolice«. Njegovi sliki visita v XIII. dvorani na lepem prostoru in vzbujata precej pozornosti.
Rajko Slapemik je skromen slikar, nikoli s« ni silil v ospredje, a kljub temu postaja znan s vsakim dnem bolj.
Obmejni promet z Avstrijo omejen
Maribor, dne 27, nov.
»Slovenec« je že ponovno poročal o ukrepih, ki jih je Avstrija podvzela glede obmejnega prometa. S par novimi uredbami, ki so si sledile, je mali obmejni promet skoraj popolnoma ukinila. Življenske potrebščine morejo nakupovati v Jugoslaviji samo še brezposelni, ker vsakemu državnemu nameščencu, kakor tudi posestnikom, ki imajo nad 6 oralov zemlje, pogoji nove uredbe o nakupovanju živil v Jugoslaviji ne dopuščajo, da bi se poslužili te ugodnosti. Višek omejevanja obmejnega prometa pa je bil dosežen nedavno, ko je avstrijska vlada uvedla posebne izkaznice, o katerimi more nakupovati živila v Jugoslaviji le hišni gospodar, a še ta v skrajno omejenem obsegu.
Ker je to omejevanje malega obmejnega prometa v očitnem nasprotju z mednarodnim dogovorom med našo in avstrijsko vlado z dne 9. marca 1932 in ker imajo naši obmejni kraji radi te enostranske avstrijske omejitve izredno škodo, je tudi naša država storila proti ukrepom avstrijske vlade svoie korake. S 23. t. m. je ukinila naša država vse permanentne vizume za Avstrijo. Odslej bo moral vsak potnik, ki hoče v Avstrijo, imeti za vsako potovanje poseben vizum; a tudi ti vizumi se bodo v bodoče dajali le v skrajno
nujnih slučajih. Ta odredba velja za rte okraje bivše mariborske oblasti.
Osebe, ki že imajo vidirane potne liste, a bo i temi potnimi listi izvršili vsaj eno potovanje v Avstrijo, izgubijo pravico do nadaljnih potovanj a temi vizumi in morajo enako, kakor vse druge osebe, nabavljati za vsako bodoče potovanje nov vizum.
Bil je skrajni čas, da je tudi naša država odgovorila s tem ukrepom samovoljnemu avstrijskemu reguliranju malega obmejnega prometa. Res je sicer, da so naši obmejni kraji utrpeli in trpe še radi ukinitve tega obmejnega prometa veliko škodo; gotovo pa bo še vse večjo škodo utrpela sedaj Avstrija. Naši ljudje — kar smo že ponovno obsojali — so bili v obmejnih avstrijskih krajih, pred vsem v Gradcu, doslej važen in zelo izdaten konzument v galanterijskih, modnih in drugih trgovinah. Pred vsem velja to za Miklavža in božič, ko se je zlasti v Maribor kar importiral materijal iz graških trgovin. Važen faktor so bili naši državljani tudi v avstrijskih obmejnih letoviščih (Gleichenberg, itd.), kjer je bila zlasti gospoda iz Maribora in okolice vsako leto izredno številno zastopana. So pa še razne druge okol-nosti, radi katerih bo Avstrija utrpela radi ukinitve malega obmejnega prometa vsekakor večjo škodo kakor obmejni jugoslovanski kraji.
Na letošnjem časnikarskem koncertu v proslavo narodnega praznika 1. decembra nastopi tudi ravnatelj državnega konservatorija v Ljubljani naš znani pevec g. Julij Betetto, ki nam zajx>je s spremljavo godalnega orkestra državnega konservatorija Pavčičevi »Otožnost«, »Pa moje ženke
glas« ter Adamičevo: »Darovanje neveste«. Gosp. etetto je prevzel po upokojitvi mojstra Hubada vodstvo naše najvišje glasbene ustanove. Kljub temu se pa še prav pridno in z velikim uspehom udejstvuje kot op>erni, a pogosto tudi kot koncertni pevec.
Šolal se je naš Betetto na dunajski glasbeni akademiji in čim jo je dovršil, je postal član takratne dvorne, zdaj državne opiere na Dunaju, kjer je deloval jx>lnih 14 let. Pozneje se jc preselil na državno opero v Miinchen in nešteta gostovanja >di ~ ' ~
so ga vodila v Prago, Drezden, Budimpešto, Zagreb, Beigrad itd. Zelo rad in z velikim uspehom ie nastopal tudi na koncertih. Inozemski kritiki so bili vedno polni hvale o njem in mr.ogi so se čudili, da ni našel poti k zvočnemu filmu, češ, da je zanj kot ustvarjen in da bi dosegel na tem polju prav tako velike uspehe, kakor jih je kot operni in koncertni De vee.
Rešite življenje mladega akademika
Pred nekaj dnevi je Vincencijeva konferenca za akademike prejela drobno pisemce mladega akademika z Gornika, iz katerega veje prošnja po usmiljenju in za rešitev onega, kar je slehernemu človeku najdražje. Evo vam samo nekaj besed iz pisma in vam postane jasno: »... Prosim vas, če je mogoče, da mi nujno vsaj deloma poravnate moj dolg na zdravljenju jetike, da mi bo le-to omogočeno v nap»rej vsaj na kredo...« Z največjim veseljem bi mu naša konferenca rada priskočila na jX)moč, da bi mu v celoti odplačala dolg, a zaradi nezadostnih kreditov je skoraj obupala da bi mogla ugoditi prošnji, ki jo je napisala že napol okostenela roka. Zaradi tega se javno obrača na dobra srca, da mu po možnosti vsaj nekaj doprinesejo pri rešitvi življenja, ki mu ga je Bog naklonil...
Usmilite se, in usmiljenje boste dosegli!
Eventuelne denarne prispevke in darila prosimo, da pošljete na naslov: Vincencijeva konferenca za akademike, Ljubljana, Streliška ulica IZ
Požar na Kočevskem
Pretekli teden je bil v občini Koprivnik spet nov požar. Gorelo je v Svetlem Potoku. Žrtev plamenov sta postala skednja pos. Kobetiča Ivana in župnika Vitine Henrika, ki biva v Borovcu pn Kočevski Reki. Obe gospodarski poslopji sta bili obsežni in veliki. Župnikov skedenj je bil celo deloma zidan. V Kobetičevem skednju je bilo okrog 300 stotov sena, nekaj slame, lepa slamoreznica in dva kmetska voza. V župnikovem skednju je bila spodaj kašča. V njem so imeli spravljene vsak po en voz posestnika Rabuza Josip in Kump Matija in župnik Vitine. Razen tega je imel Rabuza v kašči 2 soda, sadno stiskalnico in kmetijsko orodje. Obe poslopji sta pojx)lnoma pogoreli in znaša nastala škoda kakih 35.000 Din. Ko so ogenj sosedje opazili, sta oba skednja že gorela, iz česar se sklepa, da je bil požar podtaknjen. Poleg vaščanov so gasili domači gasilci z ročno brizgalno. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker sta bili leseni in s slamo kriti poslopji polni sena. Ogenj je poslopji naglo objel in je bil tako silovit, da se ni posrečilo ničesar rešiti. Gasilci so morali napeti vse sile, da so rešili tik zraven stoječo župnikovo leseno hišo in pa Kobetičevo hišo, ki se ju je ogenj že prijemal. Župnik Vitine je imel skedenj zavarovan, Kobetič pa ne — Orožniki so aretirali štiri osumljence.
SItok z vlaka
Trbovlje, 27. novembra.
Z vlaka je skočil in se nevarno pobil brezposelni Zupančič Slavko, ko sc je v ponedeljek zvečer vračal iz Zidanega mosta in je mimo Trbovelj zaspal. Da bi se ntu ne bilo treba peš vračati nazaj, je pri prvi čuvajnici skočil iz drvečega vlaka. Pri skoku je dobil veliko rano na glavi, da je obležal nezavesten. Čuvaj sa ie našel fn so ga prepeljali k zdravniku, kjer se je jotein zavedel in je upati, da ne bo resnejših posledic nepremišljenega skoka.
Le vkup, Polžarji!
Zares, nebeško lepa je naša dežela: ošabna Gorenjska, otožna Notranjska, bogata Štajerska. Ponosnim sestram se hoče pridružiti naša ljubezniva Dolenjska. Od Kuma, gospodarja Posavja, do kočevske planote, od samotnega Krima, tja do Gorjancev in še doli k bregovom žlahtne vode Kulp>e se razprostira
pokrajina položnih gri-likov
SMUČAR SKI KLUB:
POE2 .
S—111 vinskih goric, pokra-
I II IDI lAklA iina' P°lna mUine LJUDLJAriA ustvarjena ljudem v veselje m dopadenje. A niso je poznali!
Prišla bo zima, sneg pokrije goro in plan. V snežnobeli obleki, kakor nevesta z družicami pjričakuje svate, nas bodo klicala jobočja dolenjskih hribov in gričev, idealno lepi smuški tereni: Pridite in hitite, zakaj dnevi so kratki in vsi ste potrebni veselja!
Odbor SK Polža vas vabi, da vstopite v članstvo društva, ki je prvo odkrilo zimske krasote Dolenjske, in ki noče, da ste teh krasot deležni meščani in deželani, resni možje in lepe gospo, postavni fantje in ljubka dekleta. Pridružite se nam in pomagajte, da na široko olvorimo dolenjski smuški raj!
Gori pri Sv. Duhu nad Višnjo goro smo zgradili dolenjski smučarski dom »Polževo«. Se malo tednov, f>a bodo njegova gostoljubna vrata odprta našim športnikom in turistom, članom SK Polža in vsem dobrodošlim gostom. — Sprva nas je bilo malo. Z vnemo in ljubeznijo smo se lotili dela. In kjer srno trkali in prosili, so nam bili naklonjeni. Kako bi sicer mogli usp>cti? Kako smo sicer mogli postaviti prostorno hišo, na ven skromno, znotraj pa urejeno tako udobno, da bo človeku težko ločiti se od prijazne tople domačnosti. Pridite in poglejte in bodite z nami, kajti za vas smo zidali in tesali, za vas in za čast in korist naše nebeško lepe dežele!
Smuk — Polž!
SK Polt.
V vednost. Poslovno leto SK I'ol£a traja od 3. ok-tobra do 80. septembra. Člane sprojoma klubov odbor (Ljubljana, Knafijova ulica 5) na pismeno atl ustnim« prijavo: ustanovne, redne in podporne. Ustanovni člaiui plavajo ustanov n Ino 200 Din (pravne, osebe v«ii.l 500 Din). Itedni člani lahko postanejo smučarji, stari nad 18 tet: na vpisnini tn članarini skupaj plačajo 20 Din, Hoprogc rodnih članov 10 Din. Podporni člani plačajo vsaj 20 j)in. Za dijake znaSa vpisnina in članarina skupaj S Din; prav toliko 7.a mladino tapod 18 tet (nnraščaj).
Odbor pofis i v 1J R prijatelje na deželi, da se prijavijo za poverjenike. V vsaki dolenjski občini bi morali Imeti po ve^ poverjenikov. Dostavili jim bomo prijavnice ter položnice Hranilnice dravske banovine. Odbor želi, da se v.a ustanovne člane priglasijo vsi oni, ki premorejo enkratni večji prispevek. Članske izkaznice dostavi odbor »prejetim članom neposredno ali ik> poverjenikih. Otoni uživajo ugodnosti, določene t yr»V lih djrtdtvv ter aaatae povnato u aPoUMeoM.
Ljubljanske vesli s
Prorehtor dr. Stavič o Slov. krajini
Ljubljana, 27. nov.«
Snoči je bil v Delavski zbornici izredno področen prosvetni večer, ki ga je priredila Ljudska univerza. Predaval je namreč naš odličen poznavalec Slovenske krajine, pro-rektor dr. Slavič Matija. Predavanja se je udeležilo zelo mnogo občinstva, med tem mnogo odličnikov, tako tudi rektor dr. Ramovš in prosvetni šef. prof. Breznik.
V gladko tekoči besedi na« je predavatelj povedel v tiho in mirno pokrajino ob Blatnem jezeru v domovino slovenskih knezov Kocelja in Pribine, tam, kjer sta oznanjala blago vest v slovenskem jeziku sveta Ciril in Metod. Slovenci v Slovenski krajini so zadnji ostanek nekoč mogočnega rodu panonskih Slovencev in teritorialna vez Slovencev z moravskimi Slovani in Slovaki je pretrgana. Toda nihče ne more zanikati slavne zgodovine prekmurskih Slovencev.
Predavatelj je podčrtal, kako sistematično so Madjari na upravnem in prosvetnem polju skušali iztrebiti zadnjo sled slovenskega jezika, toda slovenski jezik je v teh krajih ostal. Nekoliko bolj je bila naklonjena Slovencem cerkvena oblast, zlasti odkar
Miklavže v večer v Unionu
dne 5. decembra ob 7 tvečer
bo tndi loto« na višku. Obdarovanje otrok po Miklavža bo re« mirno-veličastno. Miklavž bo priflel v sijajnem spremstvu Vetra, Antona, nadangela in Številnih angelov. V strogo odločenem prostoru (v pekin) pa bo nastopil Lucifer z mnogimi peklenščki, ki bodo pokazali vso svojo peklensko moft. Vsa prireditev, katero bo povzdignila bajna razsvetljava ln poživila res lepa (Tlasba, bo trajala dobri dve liri, s čemer bo najbolj ustreženo staršem, ki bodo svoje otročiče lahko Se vseeno zgodaj spravili k počitku.
O Zglasitev za vojaško prisego, Vsi, v Ljubljani bivajoči, vojaški obvezniki, ki so rojeni v letih 1884 do 1914 in so že odslužili svoj kaderski rok, se morajo v svrlio vojaške prisege Nj. Vel. kralju Petni II. zglasiti v dvorani Mestnega doma na Kv^ , ? .em trgu št. 2, vsak dan od 8 do 13, po sledečem redu: ponedeljek, 3. dec. 1934 letniki: 1884, 1885, 1886, 1887, 1888 in 1889; torek, 4. decembra 1934 letniki: 1890, 1891. 1892, 1893, 1894 in 1895; sreda, 5. decembra 1934 letniki: 1890, 1897. 1898, 1899, 1900 in 1901; četrtek, 6. dec. 1934 letniki: 1902, 1903. 1904, 1905, 1906 in 1907; petek, 7. decembra 1934 letniki: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913 in 1914. K zgla-sitvi naj prinesejo s seboj voj. knjižico, ali kakšno drugo listino, iz katere bo razvidno, katera občina jili vodi v vojaški evidenci.
0 Rezervni častniki in vojaški uradniki, ki žive v Ljubljani, se obveščajo, da bo zanje nstna in pismena prisega Nj. VeL kralju Petru II. v nedeljo, dne 9. decembra 1934. Kdor še ni prijavil svojega sedanjega stanovanja mestnemu vojaškemu nradu na Ambroževem trgu 7, naj to nemudoma stori, da ga bo mogoče pravočasno vpisati v se-tnam zaprisege.
O Trgovci in obrtniški teden! Ker se vrši v času od 1. do 8. decembra t. 1. obrtniški teden, prosi uprava Združenja trgovcev v Ljubljani vse gg. trgovce, da aranžirajo izložbe čim učinkovitejšo v smislu obrtniške propagande ter se poslužujejo plakatov ter propagandnih kolkov, ki jih bo glavni odbor za obrtniški teden prodajal. Dolžnost ljubljanskega trgovstva je, da tovariše obrtnike vsestransko podpremo. Uprava Združenja trgovcev.
0 Trgovski obrati za časa praznikov. —
Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani sporoča, da bodo trgovski obrati na dan zedinjenja dne 1. decembra, dne 8. in 9. decembra brezpogojno ves dan zaprti. Zato pa bodo trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem, dne 2. decembra in nedeljo pred božičem, dne 23.
je Marija Terezija osnovala leta 1777 som-bateljsko škofijo, pod kate.ro so prišli vsi prekmurski Slovenci. Prekmurski Slovenci morejo gledati tudi na bogato literaturo, saj je že i. 1771 Štefan Kiizmič izdal slovenski protestantovski prevod sv. pisma nove zaveze iz grščine, najbolj znamenit katoliški slovenski pisatelj pa je Mikloš Kiizmič, ki je leta 1778 izdal evangelj za nedelje in praznike ter Biblične zgodbe stare in nove zaveze. Predavatelj je očrtal težek boj leta 1919 pri sklepanju miru, ko je bila pri diplomatskih pogajanjih Slovenska krajina za nas že skoraj izgubljena, da se nI za naše interese zavzel dr. Beneš. V Slovenski krajini je sedaj 100.000 prebivalcev, od beli je 76.000 Slovencev, 13.000 Madjarov, 2000 Nemcev, 1000 Srbov in Hrvatov, nekaj pa drugih. Po veri je 66.000 katoličanov, 23.000 evange-ličanov, 600 judov in 500 pravoslavnih. Očrtal je tudi ustanovitev gimnazije v Murski Soboti ter njen velik narodni pomen. Vsa javnost želi, da bi se sedanja akcija za popolno gimnazijo v Murski Soboti zaključila z najlepšim uspehom.
Predavatelj je žel za svoja dovršena izvajanja toplo zahvalo vseh navzočnih.
decembra ves dan odprte. Glede praznovanja 17. decembra bo uprava še pravočasno sporočila, če se bo ta dan praznoval. Uprava sporoča, da je gornje navodilo sklenjeno v sporazumu s Pomočniškim zborom, in prosi, da se gg. trgovci teh navodil tudi brezpogojno držijo.
0 Dokazal je svojo nedolžnost. Pred dnevi smo poročali, rla je policija prijela v bližini Stadiona nekega zidarja, pri katerem je našla 23.000 Din gotovine in dve hranilni knjižici tudi na približno tolikšen znesek. Policija je sumila, da ima zidar ta denar od kakšnega zločina, zlasti, ker ima v evidenci več zločinov, ki so bili zadnje čase izvršeni na deželi. Zidar je ves čas zatrjeval, da je denar prihranil v zadnjih 10 letih, odkar dela. Policija je poizvedovala v njegovem domačem kraju in drugod. Vse krajevne oblasti so opisale zidarje kot poštenega človeka in zelo varčnega. Na podlagi teb informacij se je policija prepri čala, da je denar res poštenega izvora i.n je aretiranega zidarja izpustila. Nekaj dni pa je moral zidar zaradi svoje varčnosti le presedeti v policijskih zaporih.
O Hišni posestniki se vnovič opozarjajo, da je vložiti prijave dohodkov od zgradb za davčno leto 1935 po čl. 137 zakona o neposrednih davkih, najkasneje do 30. novembra 1934, sicer bo sledila kazen.
Mariborske vesli t
Obrtniški teden v Mariboru
Tvrdka
F. M. SCHMITT
Pred škofijo 2. LJUBLJANA, Lingarjeva 4.
se priporoča sv. Miklavžu za
nakup vsakovrstnih praktičnih darili
Oglej »i izložb« in razstavo 1. deeembra 1934
V soboto se prične v celi državi na Široko zasnovana propagandna akcija za naročanje in kupovanje domačih rokodelskih izdelkov ter za pridobitev in utrditev zaupanja kupojočega občinstva v solidnost Izdelkov naše rokodelske delavnosti. Ta akcija se bo pod nazivom »Obrtniškega tedna« vršila tudi v Mariboru. Krajevni odbor za Obrtniški teden v Mariboru je določil sledeči spored: V soboto, dne 1. decembra ob 9 dopoldne slovesna služba božja v frančiškanski baziliki. Zbirališče obrtnikov iu svojcev, pomočnikov in vajencev je ob tričetrt na 9 v Narodnem domu. Obrtniški naraščaj se udeleži službe božje pod vodstvom učiteljstva. Po maši skupni odhod v Ka-zinsko dvorano, kjer je proslava praznika zedinjenja. V soboto zvečer ob 18 družabni večer v hotelu Orel. V nedeljo, 2. decembra se vrši ob 10 manifestacijsko zborovanje v veliki Kazinski dvorani. V torek, 4. in v četrtek, 6. decembra sta v kazinski dvorani za kino-predstave predavanji o perečih vprašanjih obrtniškega stanu. V soboto, 8. decembra je dopoldne ob 10 v "veliki Kazinski dvorani zaključno predavanje, zvečer ob 20 pa v
Gambrlnovi dvorani zaključni večer. Radi pomanjkanja časa naši obrtniki niso mogli prirediti obrtniške razstave, ki bi najbolje dokazala solidnost rokodelskega dela in odlične sposobnosti naših obrtnikov. V nadomestilo razstave pa bodo vsi obrtniki opremili izložbe i najboljšimi svojim izdelki. Obrtniški teden pa je posvečen tudi rokodelcem samim. Vzdramil bo brezbrižne, dvignil samozavest in optimizem, povečal solidarnost ter jih obvestil o zaščitnem delu In gospodarski politiki Zbornice in obrtniških organizacij. Pojasnil bo vlogo obrtništva v javnem, političnem, gospodarskem in narodnem življenju, obrazložil naloga obrtništva za gospodarsko osamosvojitev in zaščito pred prodiranjem in gospodarsko odvisnostjo od tuje industrije in kapitalizma. Obrtniški teden je zaradi tega svojega namena izredno važen ne samo za obrtnike, temveč tudi za druge stanova. Prireditev mariborskih obrtnikov naj bi se ne udeleževali samo obrtniki sami, temveč tudi vsi drugi sloji mariborskega meščanstva, da bi na ta način spoznali težnje obrtniškega stanu ter jim potem v tem spoznanju nudili svojo pomoč.
Kulturn* obzornik
„Cas"
Tretja številka 29. letnika »Časa« prinaša izčrpno in pregledno napisan članek o Roosevelto vem poskusu načrtnega gospodarstva v Ameriki, ki ga je prispeval dr. Ivan Ahčin. Jasno razčlenjeno gradivo nudi vpoglede v medvojno predhodno fazo sedanjega eksperimenta, v način, po katerem je skušal rešiti krizo predsednik lloover, v Rooseveltovo teorijo o krizi in v njegov finančni eksperiment. — Cand. ing. Ivo Pirkovič je prispeval zanimivo razpravo o modernem prirodo-slovju o časovnosti sveta (Irreverzibilni prirodni ■rocesi in časovnost sveta; Dopplerjev efekt in di-letacija sveta; potreba nove koncepcije zakona o medsebojnem vplivanju gmot; časovnost sveta). — Drago Potočnik piše o vprašanju likvidnosti denarnih zavodov. Po točni opredelitvi in naštevanju konkretnih primerov zaključuje avtor svoj vele-aktualni čianek z besedami: »Sami predpisi ne zadostujejo, ampak treba je politike, ki bo omogočala denarnim zavodom sigurno naložbo, obenem pa skrbela za to, da ne bodo zunanji razlogi uničevali njih aktiv v toliki meri, kot se godi sedaj.« — Poučen in kar moči zanimiv je prispevek dr. Jože Lavriča o organizaciji statistike v Jugoslaviji. V tem članku razpravlja pisatelj o agrarni statistiki, o gozdni statistiki, o rudarski, finančni in prosvetni statistiki. — Med ocenami čitamo Q.-ovo oceno Aleš Ušeničnikove knjige Socialno vprašanje, ki je izšla v drugi, predelani izdaji, dalje A. Ušeničnikovo oceno marksističnih del v slovenskih prevodih (iz založbe En-ka). naposled še kritiko Petelin-Krbšlovega Pregleda občne zgodovine l/U. — V »Zapiskih« polemizira A.
SkoHct Loka
Poročil se je preteklo nedeljo v Poljanah znani čevljarski mojster Jože Cadež iz Škofje Loke. Ženin je vnet pevec, ki .sodeluje pri cerkvenem zboru. Moški zbor je zapel podoknico na nevestinem domu. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova I
Mnogi, ne samo Ločani, so poznali Filauerje-vega Načeta« oziroma g. Trdina Ignacija, poleg mestne cerkve. Sedaj ga ni več med živimi. Mlad mož — 30 let star in po 13 letih družinskega življenja je šel v večnost. V nedeljo popoldne ga je spremila na zadnji poti velika množica ljudi, zlasti še moških. Cer. pevski zbor mu je zapel v slovo pred hišo: »Vigred se povrne«, v cerkvi: >Usliši nas«, pred grobonr. »Blagor imi*. Dober znanec ranjkega, Tone Okorn, se je na grobu glo-bokočuteče poslovil od njega. N. v m. p. I Težko užaloščeno gospo pa naj Bog tolaži!
Piuj
Iz sodne službe. Sodnik Anton Kancler, ki je dosedaj služboval v Murski Soboti, je premeščen v Ptuj iu je dodeljen kazenskemu oddelku VI. Svojo službo je že nastopil.
Zopet nočni napad. Franc Žumer, sin posestnika iz llajdoš pri Slovenji vasi, je bil preleklo noč napaden od neznanih razgrajačev, ki so ga z ročicami preinlatili, da je obležal nezavesten.
Požar. Preteklo soboto je v pozni noči zažarelo nebo uad Dornovo. Gorela je domačija posestnika Jakoba Čuša; požar se je z bliskovito naglico razširil iz stanovanjskega na gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse do tal. Rešili so le živino in del pohištva. Gasilci iz Domove, Moškanjcev in Ptuja so preprečili večjo katastrofo. Škoda presega 30 tisoč dinarjev.
Državni praznik in trgovine. Ker bodo trgovine na dan 1. decembra zaprte ves dan. morejo biti zato odprte v nedeljo, dne 2. decembra.
□	Miklavžev sejem dobimo. Mestni tržni odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o predlogu za uvedbo miklavževega in božičnega sejma v Mariboru. Tržni odsek je predlog odobril in tako dobimo sedaj v Mariboru dvoje sejmov več. Sejma pa se la|)ko udeležijo s svojimi izdelki le tisti obrtniki, ki imajo sedež svoje obrti v Mariboru. Sejem se bo vršil letos v Strossmajerjeveui drevoredu. Oba nova sejma bosta prinesla v mariborsko življenje gotovo zopet nekaj živahnosti.
□	Pogodba podpisana. Pogodba med mestno občino in vojaškim erarjem za odstop mestnih vojašnic je že podpisana. Vojašnice so s tem prešle v definitivno last vojaškega erarja. Pogodbo mora pa še potrditi vojno ministrstvo. V slučaju, če bi slednje sporazum zavrnilo, ostane občini še odprta pot na sodišče, ki razsoja v tozadevnih sporih.
□	Razstava naših hranilnic. Kakor smo že svoječasno poročali, bo odprta v posvetovalnici Mestne hranilnice od 1. do vključno 7. decembra vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 17 razstava samoupravnih hranilnic Dravske banovine. Na pre- j gleden način bo pokazala razstava blagodejen i vpliv hranilnic na varčevanje ter njih sodelovanje . na gospodarskem, kulturnem, socialnem in huina- i nem polju. Razstava je vzbudila veliko interesa, povsod, kjer so jo dosedaj prikazovali.
□	Obračun MP sprejet. Upravni svet Mestnih podjetij je razpravljal v ponedeljek o obračunu MP za 1. 1933. Obračun je odobren ter se je izročil še nadzornemu svetu v potrditev, nakar se bo razpravljalo o njem na seji mestnega sveta.
□	Lep življenski in poklicni jubilej proslavi jutri mariborski slaščičar gospod Ivan Pelikan. Praznoval bo 80-letnico svojega življenja in obenem 50-letnico svoje samostojne obrti. Še čil in čvrst jubilant jo v Mariboru znana in spoštovana osebnost. Nad 25 let je bil okrajni predstojnik in pravi oče mariborskih sirot. Za zasluge je prejel odlikovanje sv. Save IV. r. Ob lepem življenskem in poklicnem jubileju mu iskreno čestitamo!
□	Nova kolektivna pogodba. Svoječasno smo poročali, da bi se morala skleniti med Mestnimi podjetji in njenimi nastavljenci nova kolektivna pogodba. Vodstvo MP sedaj kolektivno pogobo res pripravlja ter je v osnutku tudi že končana.
□	Dr. Valentin Vari, specialist za pljučne bolezni, Gregorčičeva 6, telefon 27—26.
□	Prva operna premiera bo v soboto, 1 dec. Vprizori se Parniova opera »Urh, grof Celjski«. Predstava bo obenem spomin na 10 letnico smrti skladatelja, ki je umrl leta 1924 na Božič. Novo vprizoritev dirigira Lojze Herzog, režira pa Vladimir Skrbinšek. V večjih vlogah nastopita kot gosta bivša člana mariborske opere Vida Zamejic-Iiovičeva in Fran Neralrč.
□	Zanimanje narašča. Javnost se čimdalje bolj zanima za razmere pri mariborski gasilski četi. Ljudi zanima najbolj ozadje vzroka, zakaj še ni prišlo do izrednega občnega zbora, ki ga je zahtevalo članstvo čete skoraj soglasno. V interesu pomirjenja javnosti bi bilo želeti, da se zahtevi članstva čim preje ugodi.
□	Mestni avtobusi na državni praznik. Radi državnega praznika, dne 1. decembra, bodo mestni avtobusi vozili že v petek, dne 30. novembra po istem voznem redu, ki velja za soboto. Na progah Maribor-Selnica, Maribor-Uuše in Maribor-Sv. Martin pa bodo vozili avtobusi v soboto tako kakor ol) drugih tržnih dnevih.
□	Nenavadna tatvina. V Gosposki ulici je peljala gospa svojega malčka v lepem vozičku. — Malčka je vzela s seboj v nek lokal, voziček pa je pustila v veži. Ko se je povrnila, ni bilo vozička nikjer. Neznana ženska je izrabila priložnost ler ji voziček odpeljala. V mariborski tatinski kroniki je taka tatvina nekaj nenavadnega.
D 70-letna starka Sla r smrt. Nenavaden dogodek je globoko presunil včeraj zjutraj starčke in starke, ki bivajo v mestni oskrbnišnici. Na stranišču so našli 70-letno Jero Velker mrtvo. Zastrupila se je ponoči z lizolom. Ker je izvršila dejanje na stranišču, ni nihče opazil njenega smrtnega boja, da bi ji nudil pomoč. Velkerjeva ni bila čisto pri zdravi pameti ter je obupno dajanje izvršila očividno v zmedenosti.
□ Slama gori. V noči na ponedeljek Je zgorela velika kopica slame na Pobrežju na zemljišču posestnika Rojka. Plameni so žareli visoko v nebo ter privabili tudi gasilce iz okolice. Kopica je pogorela do tal, pobreški gasilci so pa pazili, da ee ogenj ni razširil na sosednje objekte.
Celie
0 Prisrčna proslava Meškove 60 letnice. Posrečena je bila ideja, proslaviti v Celju 60 letnico Meškovega rojstva. Saj je vprav v Celju kot višješolec celjske gimnazije doraščal Meško v moža in od tu poslal v svet prve proizvode svoje mehke duše. Pri proslavi sta nam z deklamacija-mi (Jurač) in z branjem iz njegovih »Ob tihih večerih« (Gradišnik), ko je stal pisatelj na vrhuncu svoje umetniške sile, lepo pokazala Meška gg. Jurač in Gradišnik. Mešani zbor Celjskega Zvona je pod vodstvom g. prof. Močana lepo zapel Pre-mrlovo »Slovansko pesem« ter Adamičevi »Domovini« in »Tožba«, kar je slavnost še posebno povzdignilo. O Mešku, njegovem življenju, pisateljskem delovanju in njegovem pomenu za slovenski narod je v pesniških besedah lepo govoril urednik »Mladike« g. dr. Jože Pogačnik, ki nam je orisal tega našega največjega liričnega tvorca z vseh strani njegovega delovanja,
& Blagoslovitev novega oltarja v telovadnici okoliške deške šole. Dne 1. decembra t. L bo g. opat Jurak blagoslovil nov oltar v šolski telovadnici okoliške deške šole v Celju. Oltar je namenjen šolski mladini, da bo v zimskem času pri šolskih sv. mašah na toplem, zakaj mnogo učencev pride prav od daleč slabo oblečenih in obutih. Dosedaj so bile službe božje v cerkvi Sv. Duha. Cerkev je pa zelo mrzla, to pa še posebno zaradi tega, ker so opravila v tej cerkvi zelo redka. Krajevni šolski odbor je dal napraviti zložljivo oltarno mizo. Blagoslov oltarja bo ob tričetrt na 9, nakar bo g. katehet daroval sv. mašo.
& Molierjev »Proti volji zdravnik«, ki ga uprizori Studio v petek in nedeljo, je najduhovi-tejša Molierjeva komedija. Prevedel Fischer F„ režira akad. Iv. Gradar. Igrali bodo v pestrih ro-koko kostumih. Vstopnina je nizka in je obisk omogočen vsakomur. Predprodaja v knjigarni Domovina.
0 Protest zaradi imenovanja novega trga.
Kakor smo že poročali, je projektiran od Komen-skega ulice proti Gaberjem, v bližini, 'kjer je v zadnjem času nastala cela vrsta novih hiš, Tyršev trg. Proti temu so v nedeljo izrazili svoje pomisleke in nejevoljo funkcijonarji celjske sokolske župe, češ, da je ta trg, ki je šele v načrtu in se bo nahajal na periferiji mesta, poniževalen za Tyrša, ki je znan kot ustanovitelj največje slovanske organizacije.
Huda avtomobilska nesreča. V ponedeljek je v Konjicah neki" avtomobilisl povozil 7 letno hčerko posestnika iz Vešenika pri Tepanju Vi-dečnik Jožefo. Kolo je šlo otroku čez vrat in je dobila deklica huele poškodbe na glavi, vratu in ostalem telesu. Avtomofcilist jo je sam naložil na svoj avto in pripeljal v celjsko bolnišnico. niBiaimiii inMaHaaHaHaannaMaNHai
— Pri nagnjenju k odebelclosti vzbuja redna , uporaba naravne »Franz Joscfove« grenčiče jako delovanje črevesa in dela telo vitko.
Oosar z recenzentom »Ljubljanskega Zvona« Iva- j notn Kovačem zaradi ocene knjige »Za nov dru- ! žabni red«. Na platnicah polemizira E. B. s »Po- | nedeljskim Jutrom« zaradi članka »Emancipacija in ženske službe«.
List, ki g? moramo šteti med naše najodlič-nejše publikacije, se že po pisanosti in resnobnosti svojega gradiva priporoča slehernemu inteligentu.
Žalni koncert v frančiškanski cerkvi
Hubadova župa JPS je priredila koncert žalovanja za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Ta prireditev v frančiškanski cerkvi je imela svoj poudarek zopet bolj na komemoracijski strani kot na čisto umetniški. Spored jc obsegal sedem mešanih zborskili skladb in jih je učinkovito zapel zelo obsežen združen zbor llubadove župe pod vodstvom g. F. Venturinija, več samospevov z orgelsko spremljavo, zapela sta jih gg. l.tipša iu švigelj, Prelovčcv »Ave Maria« za orgle, zbor in sopranski samospev, ki ga je (Kidala gdč. Tinka Dolenčeva, ter tri solistične orgelske skladbe — igral jih je g. p. France Ačko.
Koncertu je spoštljivo prisostvovalo mnogo občinstva.	V. U.
Tenorist Sardino v Ijublj. operi
Dolgo napovedovani in pričakovani tenorist francosko Opera comique Burdino je končno dospel in nastopil v naši operi. Izbral si je dve vlogi: chavaliera des Orieuxa v Masseneljevi operi »Ma-non« in Don Joseja v Bizeljevi operi »Cariiien«.
Redki so pevci in še zlasti tenoristi, ki bi združevali v sebi lep glasovni material, polno kulturo petja obenem z muzikalnostjo in izdelano igro, pa vse zlagaječe se s stilom umetnine, ki jo podajajo. Ta redkost je tako občutna, da osebnost,
ki spaja omenjene lastnosti, takoj vname in razpali do viška čuvstvovanje vsakega estetsko izobraženega poslušalca. Tako tudi Burdino. Njegova kvaliteta je otipljiva. Žameten liričen glas, v jakosti prijetno barvan z dražljivo rezkostjo, kj vabi čute — jasna izoblikovanost glasovnih registrov — skoraj rafinirano izdelano nijansiranje in prelivanje v kontrastih, dobro preizkušeno na spontano učinkovitost — v vsem pa neutajliiva muzikalnost. Njegova igra se s pevskimi lastnostmi vzporedno druži. Vsebini primerne kretnje, točno merjene ob stilu dela — dosledno izvedena mimika, tolikokrat preizkušena, da je kar ujeta v izraz — skladne toalete, lasulje in maska —- pa zopet v vsem velika finesa in prav pariško ukrojena eleganca, ki gledalca vabljivo opreda. Vse to pripoveduje, da je pevec dedič sto in stoletne prav francoske kulture, ki jo ie dodobra nasrkal vase in ki mu pomaga postavljali se na gladino nadpovprečnih opernih pevcev. Vse lo tudi opra.vičuje njegov sloves iu veliko privlačnost, ki je je deležen pri svojih doje-inalcih. A nekje vendarle v njem m popolnoma izpolnjen prostor. V sili njegovega doživljanja. Ta je sicer občutna, pa vendar ne tolikšna da bi mu dopuščala postavljati se v vrsto tistih največjih umetnikov, kojih osebnost v tej intenzivni sili izžareva oni skrivnostni fluid, ki se tajno pretaka v do;emalce in jih priklepa nasilno, ne z zunanjo vsestransko očarljivostjo, temveč z notranjo kipečo silo doživljanja, ki je največja in najprepričeval-nejša lastnost rojenega umetnika.
Seveda je pa prav ob njegovi kvalitetni navzočnosti izstopila marsikakšna nebogljenost našega opernega sveta. Finesa in eleganca je čudna reč, ki ne rasle kol detelja na polju, lemveč zahteva velike nege in oblikovanja. In prav jjotnanj-kanje slednjega je bilo močno čutiti v o]>cri »Manon« Kret.injp igralcev. 5p linij nn revščina kostumov in mask jc stala z gostom v trpki zaostalosti. Res pa je, da se je ga. Gjuuejenčeva v naslovni
vlogi vsestransko tako vzpela, da je v momentih še zlasti po svoji notranji intenzivnosti celo zatemnila gosta.
Zdi se, da se gost v operi »Carinen« ni zajel enako kot v »Manon«, kar je mogoče razumeti iz njegove pretežne estetske izoblikovanosti, kateri je dana večja možnost uveljavljanja v of>eri »Manon«. Pač pa je tudi tu, zlasti v zadnji sceni pokazal na osnovi visokega pojmovanja v detajle izoblikovanega igralca, kar je zopet precej kontrastno izstopalo v celotnem našem ambijentu.
Občinstvo se prvi predstavi ni odzvalo v največjem številu, pač pa drugi, kar je izrednost z ozirom na tako visoke cene.	V. U.
Thomas: Mignon
Ne vem, kje bi človek našel tla za nujnost zo-jsetne vprizoritvi stare opere Mignem. Solzava romantična vsebina, pa že loli preigrane in pref>ete melodije, da si kljub neki vrednosti vesel, če st se že enkrat rešil njihove vsiljivosti. Vsekakor bi bito bolj umestno obnoviti kako domače operno delo kot pogrevati taka izigrana tuja dela, kt niti nimajo kakih inonumeiitahuh svojstvenosti.
V novi zasedbi nastopajo: ga. Zlata Gjungjen,'*. v naslovni vlogi, kjer jc zgradila jako prikupen ilk, g. ravnatelj Betello, ki šteje vlogo Lotharija med najboljše kreacije svojega umetniškega ustvarjanja, g. Bauovec v vlogi Viljema, gdč. Žuficvčeva, ki v vlogi Filine vzpostavi koloraltirne odlike svojega sicer ne širokega glasu, ga. Španova, gg. Zupan, J. Rus, Perko in drugi. — Celolna predstava ne pomenja kakega novega odkritja, uili v režijski zamisli, niti v tehnični izdelanosti. Način vmesnega prostega govora je sicer v stilu dela, a čermi odpirali to stvar, ko pa ie j>rosli crovor našib opernih pevcev tako neizdelan. — Predslava bo nač mašila operni repertoar.
Korupcijska razprava v Belgradu
Na Četrti dan velike ln senzacionalne obravnave v Belgradu proti nn. prof. dr. Ml-leti Novakoviču, kasacljskomu sodniku v pokoju Mihajlu Jovanoviču in tovarišem zaradi podkupovanja v sporu Rinkhofer Wer-ke — naša država, sta bila zaslišana soobto-čenca advokat g. Trajkovič ln g. Nedelj kovic, ki sta obtožena, da sta z raznimi mahi-nacijami podkupila sodnike Mileta Novako-viča, Mibajla Jovanoviča in druge tako, da •o sodniki odločili v korist tvrdke.
Trajkovič je pojasnil, da je bilo treba »odnike honorirati za njihov velik napor in da je izročil denar, še preden so dali podpis na razsodbi. Razsodba se je pisala v Trajko-rlčevi pisarni, ker razsodišče ni imelo tehničnih sredstev. Sodnikom je bilo izdano tudi garancijsko pismo za razsodbo.
Odvetnik Nedeljkovič se izgovarja, da je tedaj potoval po Evropi in je kot zastopnik Rinkhofer Werke Izročil zadevo tovarišu Trajkoviču, naj uredi, kakor ve in zna. Sodnik ga je opozoril na njegovo pismo tvrdki Rinkhofer Werke, da njene zahteve ne bodo mogle biti realizirane v zlatu, ker to naš eakon prepoveduje. Sodnik pravi: »Torej ste bili sami prepričani, da zahteva tvrdke ni
Jod Siri krvne žile, manjša tlak krvi, redči in čisti kri, uravnava izmeno hormonov in krvi.
RADENSKA
vsebuje jod v najprimernejši količini.
lod najboljše deluje v malih količinah in taksna primerna količina joda se mihaja prav v Radenski 1 Razen joda ima Ra lenska še ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce, ledvice, seč, loič hormone in živce. — Zato je Radenska lako dobra pitna m zdrava I
Koledar
Sreda, 28. novembra: Gregorij III., papež; Jakob ia Marke, spozuavalec.
Osebne vesli
—	Premeščena sta okrajni podnačelnik gosp. Grabrijan Milo« iz Kočevja v Mursko Soboto, okrajni pristov dr. Skale pa iz Murske Sobote v Kočevje.
Ostale vesti
—	Za spomenik pokojnemu kralju so zbrali » Zagrebu že 387.110 dinarjev.
—	V sušaSko pristanišče sta včeraj zjutraj prispela nemška parnika »Der Deutsche« in pa »Cordoba«, ki bosta odpeljala, varaidinske hit-lerjevce v Nemčijo.
—	Padec pod voz. Včeraj opoldne je bil ljubljanski reševalni avto klican v Trzin, odkoder je prepeljal v ljubljansko bolnišnico 62-letnega posestnika Franca Zankarja, Žarkar je peljal steljo iz gozda. Na vozu sta poleg njega sedeli še njegova žena in hči. Na poti pa so se konji naenkrat splasili ter ▼ diru prevrnili voz. Ženi in hčeri ni bilo nič hudega, medtem ko si je Zankar zlomil desno nogo v kolku.
—	Dva poškodovanca. V neki gostilni v Tuhinjski dolini so se stepli fantje in nekdo je udaril 22-letnega dninarja Franca Pavlica s tako silo po desnem sencu, da se je ta nezavesten zgrudil. Pavlic je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, vendar je njegovo stanje zelo resno. — Prav tako .ie resno stanje 32 letnega kočarja Janeza Volčinija iz Podgorice. Ta je pred kratkim nastopil v neki pravdi kot priča. Čeprav je pričal po pravici, ga je eden udeležencev te pravde napadel in ga obklal z nožem po glavi in levi roki.
—	Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči. slabem počutku, zmanjšani moči za delo. žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josei« grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josei« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov.
—	Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje ln mladostno svežost.
—	Filmsko snemanje našega vojnega brodovja. Kakor smo že poročali, se mudi v Dalmaciji ekspedicija filmskega podjetja Pariz-Praga, ki snema film »A življenje teče naprej«. V tem filmu sodelujejo tudi edinice našega vojnega brodovja, in sicer križarka »Dalmacija«, minonosci »Kobac«, »Galec« in »Jastreb« ter podmornici »Hrabri« in »Nebojša«. Uprizorili so bitko na morju, Film bodo vrteli v Jugoslaviji meseca februarja prihodnjega leta.
—	Dve človeški žrtvi velike porodnji. Znano Popovo polje, ki je največ trpelo pri zadnji po-vodnji, je še zmerom pod vodo. Voda stoji v kotlini 10 do 15 metrov visoko. Zaradi tega se kmetje z enega konca na drugega vozijo s čolni. Te dni je kmet Savo Kovačevič vkrcal na svoj čoln 7 kmetov, ki so hoteli priti iz vasi Drijenjaja do Pojica. Komaj je čoln odrinil od brega, je potegnil silovit veter, ki je čoln v hipu prevrnil. Vsi, ki so bili v njem, so padli v vodo. Pet kmetov se je takoj oprijelo desk in kolov, ki so pluli po vodi. Tako se jim je posrečilo, da so priplavali do vzvišenega mesta, ki pa je bilo tudi pod vodo. 15 lelni Ante Bejak pa ni znal plavati ln se je krčevito oklenil svojega tovariša Save Peška. Oba sta utonila. Ostala petorica je vztrajala na omenjeni višini do vratu v vodi in klicala na pomoč. Naposled so jih na bregu opazili in jim poslali na pomoč čoln, ki jih je rešil v zadnjem trenutku.
—	Pri nagnonju k maščobi, protinu, sladko-sečnoeti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
—	Krajevni leksikon Dravske banovine. Cenj. mihRkrihentom in drugim interesentom sporočamo, da je bilo zbiranje podatkov za vee vasi banovine, ki bodo v leksikonu podrobno opisane in ki jih je
upravičena.« Nedeljkovič se izgovarja* da je mislil tako, da odškodnina pač ne more biti plačana v naravnem zlatu, pač pa preračunana na vrednost v zlatu in izplačana v papirju. Sodnik je Nedeljkovlču dejal: »Kaj vi kot advokat, kot človek, ki opravlja javno funkcijo, niste mnenja., da ste se zagrešili nad svojo državo, nad svojo domovino v korist tuje tvrdke.« Nedeljkovič se izgovarja, da je kot advokat moral zastopati interese svoje kiijentlmje. Predsednik sodišča je Nedeljkoviča opozoril na drugo pismo, ki ga je pisal tvrdki Rinkhofer Wer-ke, v katerem zahteva od njo nadaljnih 200 tisoč dinarjev za »fond perdu«. Zraven pa je pripisal, da bo ta denar uporabljen v nekem zelo dellkatnem primeru. Nedeljkovič noče priznati, da je mislil pod tem delikat-nim primerom podkupovanje. Odvetniki, ki branijo obtožence, so predlagali, naj se zasliši direktor dr. Kari Bali kot zastopnik tvrdke, ki bo tudi izpovedal v obtoženčevem smislu. Predsednik sodišča vpraša: »Kdo bo pa plačal stroške za pričevanje dr. Bala. Odvetniki branitel.ii so soglasno in naglo odgovorili: »Ne bojte se, tudi to bo šlo v »fond perdu«. Obravnava se nadaljuje.
nad 7000 ovirano radi komasacije občin. Zato 6e je izdaja zakasnila .Uredništvo ima sedaj zbrano gradivo in zaključuje v glavnem svoje delo. Obenem prosimo občine, župne urade in sodelavce na deželi, da nam zaostale podatke nujno pošljejo. Uprava.
— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom Marijine pesmi: Adamič Karlo, Alma Mater. 19 Marijinih pesmi za mešani zbor; part Din 30, glas pn Din 5. — Adamič Karlo. Stella matutina. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor; part. Din 20, glas po Din 6. — Foerstcr Anton, Op. 107.: Ave Maria. Za sedmeroglasni mešani ali šti-riglasni moški zbor; part. Din 4, glas po Din L — Foerster Anton, 6 Marijinih pesmi. Za tri enake glasove z orglami; part. Din 16, glas JK) Din 6. — Hladnik Ig.. Op. 73.: Tri Marijine kantate za izvenliturgične pobož-nosti in cerkvene koncerte. Za samospeve, mešani zbor in orgle Din 12. — Hladnik Ig., Op. 65.: Pet Marijinih pesmi za mešani zbor, s«lo in ogle Din 5. — Hladnik Ig„ Hrepenenje po nebeški Materi. Za mešani zbor; Din 2. — Hoehreiter Emil, Op. 27.: Immacu-lata. Marijine pesmi za mešani zbor; part. Din 20, glas po Din 4. — Jobst Anton, Mariji, src Kraljici. 9 Marijinih pesmi za mešani zbor z orglami; part. Din 10. —- Kimovec dr. Fr., Ceščena bodi Kraljica. Koral; part. Din 4, glas po 1. — Kimovec dr. Fr., Zdrava Marija. 13 Marijinih jjesmi za mešani zbor, deloma z orglami; part,. Din 30. glas po Din 4. — Kimovec dr. Fr., Ang<d Gospodov, ljudski napev za mešani zbor Din 2. — Nadaljevanje sledi.
Pri sladkorni bolezni
Vam pomaga priznana
Rogaška slatina
.DONAT" vrelca.
Vprašajte Vašega zdravnika!
Trbovlje
Vlažno • hladno,
sed*, NIVEA
P® burji, de*Jn ali snegu — je zlasti potrebno, da varujete VsSo Volo pred
vt-tioin in slabim vremenom, to pa storit" najbolje tako: vsak večer, predno gresto spat. si nadrunite kožo zelo na ahko t. Nivea Creme. Koža bo postala vsled tega mehka In gibčna, a poleg tega lako odporna, da ji niti slabo

Vsled eucerita, ki se nahaja v Nlven Creme, prodre globoko v kožo, ne da bi pustila sijuj, in je istočasno krema zm noč in dan.
Slovesnost na praznik zedinjenja 1. decembra pripravlja županstvo skupno z vsemi društvi. Pod lipo pri cerkvi bodo vzidali spominsko ploščo z vridano listino vseh sodelujočih v spomin smrti kralja Aleksandra Zedinitelja in v znak zvestobe mlademu kralju Petru II. Vsa slovesnost bo v soboto po slovesni službi božji ob devetih.
Konkurenčni odbor za župnijo Trbovlje. Županstvo je dobilo nalog, da naj občinski odbor čimprej izvoli svoje zastopnike v cerkveno konkurenčni odbor za župnijo Trbovlje. Dosedaj tega ni bilo treba, ker so se župnijske in občinske meje približno ujemale in je te posle vršil kar občinski odbor. Po novi razdelitvi občin pa odpade Hrastnik iz območja trboveljske občine, v župniji pa še ostane. Sicer se Hrastnik pripravlja tudi na cerkveno osamosvojitev, vsaj del Ino. Svojega duhovnika žc itak imajo, na spomlad pa že hočejo začeti z zidavo nove cerkve. Zaenkrat pa še ostanejo pod tukajšnjo župnijo in zato pošlje hrastniški del tudi zastopnika v konkurenčni odbor za ureditev župnijskih cerkvenih zadev.
Stroga revizija. Odposlanec finančne oblasti je pregledoval kakih deset dni gospodarsko poslovanje občine in vse natančno preiskal ter obenem dal navodila za nadaljnje poslovanje. Dobro, da se je to zgodilo ravno sedaj, ko j« novi odbor prevzel vodstvo občinskega gospodarstva in seveda ne more biti odgovoren za dosedanje poslovanje.
Vse iole enake. Dalj časa se je že govorilo, da je trboveljska šola bolj obdarovana z raznimi potrebščinami ko vodenska — in izkazuje v resnici za tretjino višji proračun. Da se zadeva po-f&sni, so bili sklicani na skupno sejo vsi šolski odbori, in pri tem se je dognalo, da vodenska šola ni nič prikrajšana. Razlika v proračunih pa je od tod, da vsled znanega reverza rudnik veliko prispeva k vzdrževanju šole in ne daj« vsega občina.
Jesenice
Nenadna smrt krščanske {ene. Ko se je v
petek zjutraj vračala od maše v župni cerkvi g. Terezija Gabrijel, soproga tovarniškega tesarja, jI je nenadoma prišlo slabo in prenesli so jo v domačo hišo, katero sta si z možem in s pomočjo sina pred par leti zgradila na takozvani Pekovi njivi. Vsaka zdravniška pomoč pa je bila zaman in v ponedeljek dopoldne je, ne da bi se še kaj zavedla, v Gospodu zaspala. Bila je vzor krščanske žene In matere, spoštovana od vseh, ki so jo poznali. Večni pokoj njeni duši, soprogu in sinu pa naše iskreno sožalje.
Zadnja nedelja je potekla v enamenju — porok. Gospod svetnik Kastelic trdi, da že petnajst let ni bilo toliko oklicev naenkrat kakor pretekle tri nedelje. Jeseniški taksiji so imeli ves dan dovolj opravka * prevažanjem svatov in novo-poročencev. — Zvečer pa je jeseniško občinstvo do zadnjega kotička napolnilo obširno dvorano Krekovega doma, kjer je »Aljaž« uprizoril Abrahamovo opereto »Havajska roža«.
Gospodarstvo
Zaščita denarnih zavodov
Pred nami je avtentično besedilo te uredbe, kakor je izšlo v »Službenih novinah« z dne 24. novembra, torej v soboto.
Važna novost v uredbi je ta, da sedaj odloča o prošnjah po čl. 1 in 2 minister za trgovino in industrijo, dočim je odločal o tein minisIrsKi svet na predlog ministrskega odbora. Le v slučajih, če gre še za razne olajšave ob priliki sanacije ali odložitve, tedaj mora odlok trgovinskega ministra biti soglasen s finančnim ministrom in ministrom pravde.
Nova so določila o kritju stroškov posvetovalnega odbora za bankovstvo in inšpektorata za denarne zavode. Doslej je bilo treba vplačati do 0.5 promile vplačane glavnice in rezerv. l'o novem pa znaša najmanjša vsota 200 Din, največja pa sme biti do 0.35% vplačane glavnice in stalnega rezervnega fonda jx> bilanci za 1934. 'Ie prispevke ie smatrati za javne dajatve in se torej lanko ekse-kvirajo.
Skupne odredbe za odložitev plačil in sanacijo so sedaj samo trojne: 1. valorizacija nepremičnin. 2. olajšave za primer fuzije in 3. finančne olajšave za ta dva ukrepa. Ni več govora o pretvoritvi vlog v obligacije.
Po start uredbi se je lahko dovolila odložitev plačil največ za 5 let, po novi pa je ta rok podaljšan na 6 let.
Nova pa so določila o novem poslovanju. To se mora voditi popolnoma ločeno od slarega in sicer v posebnih knjigah. Uredba nadalje obvezno določa prenos kvote iz starih terjatev na novo poslovanje. Ravnotako mora denarni zavod ločeno knjižiti akliva, ki izvirajo iz novega poslovanja. Le čisti dohodek gre na skupni račun izgube in dobička. Kapital in rezerve služijo kot skrajna jamčevina za nove in stare terjatve zavodovih upnikov. Poleg tega pa določa nova uredba v členih 21 in 22 tudi, kako je plasirati nove vloge. Predvsem se tnora 10% plasirati v gotovino ali v žiro pri Narodni banki, ali pri Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki, toda pod pogojem, da se more brez odpovedi dvigniti, je določeno, da denarni zavod ne sme kreditirati eni osebi več kot 10% lastnih sredstev. Nadalje ne sme dajati posojil članom uprave, nadzorstva, uradništvu. Vrednostnih papirjev more kupiti za svoj račun do ene tretjine lastnih sredstev, nadalje ne smejo dajati hipolekarnih kreditov, kupovati delnic, se angažirali v trgovini in industriji. Vsa la določila kažejo, da so pravzaprav že del uveljavljenega načrta novega zakona o bankah, kot se nam obeta že dolgo časa. Obrestna mera je v novi uredbi za stare dolgove denarnih zavodov določena na 2—4 odstotke, dočim je bila doslej maksimirana s 5%.
Denarni zavodi morajo vsakih 6 mesecev na-
praviti razpored denarja, ki je izterjan od starih terjatev. Po odbitju režijskih stroškov in drugih stroškov se mora zavod pri odreditvi svojih kvot držati tehle načel: 1. vlagateljem do 10.000 Din je treba plačati večje odstolke kot ostalim. 2. Tudi druge vlagatelje in upnike je treba ločili in je večjim plačati manj, malim več, seveda v odstolkih njih terjatev. 3. Razpored plačil mora obsegati tudi izjemna plačila vlagateljem za slučaj smrti, bolezni in neobhodno potrebnega denarja za vzdrževanje. 4. Končno je dovoljeno denarnemu zavodu po razpoložljivih sredstvih plačati tudi deloma in začasno svoje upnike, s katerimi se bo po preteku šestmesečne dobe naredil končen obračun.
Razpored mora biti obešen na vidnem mestu v cenlrali in podružnicah.
Nova uredba tudi določa pravila o kompenzacijah, katera smo že navedli v poročilu v nedeljski številki.
V novi uredbi je tudi določba, da mora uprava zavoda vsako leto predlagati redni glavni skupščini proračun za prihodnje leto v odobritev.
Glede sanacije so odredbe zelo izpremenjene. Dovoljeno je izpremeniti stare terjatve v delnice, odnosno prvenstvene delnice, dočim so odpadla določila o izpreinenitvi v obligacije, nova pa je odredba, da se smejo stare terjatve pretvoriti v poseben rezervni sklad.
Trgovinski minister lahko izvzame od pretvo-ritve v delnice vloge, ki so nastale po 1. oktobru 1931. Olede vseh ostalih terjatev, katerih pretvo-ritev je mogoča, ne veljajo več določila, da se stnejo izpremeniti samo do 50% nominalnega zneska, ampak samo do 40%. Poleg tega se dovoljuje sanacija zavodu, ki je odpisal polovioo svoje glavnice, doslej S/0%.
Nov je odstavek o zaščiti hranilnic javnopravnih teles. Tudi tem se lahko dovoli odložitev plačil. Za dosego aktivnosti in likvidnosti pa je potrebno, da se javnopravna korporacija obveže lelno vnašati v proračun potrebne vsole za odplačilo svojega dolga hranilnici in da da svoj doprinos za kritje odpisov in okrepitev poslovnih sredstev hranilnice v letnem proračunu. 'I o se da tudi izvesti z izdajo zadolžnic na podlagi prvomestne hipoteke na svojih nepremičninah.
Med predhodnimi odredbami moramo omeniti, da veljajo vložene prošnje zavodov po prejšnji uredbi še mesec dni, da pa med tem lahko aenarni zavodi vlože nove prošnje. Nadalje je vneseno določilo, da se lahko dovolijo finančne olajšave po čl. 16 tudi zavodom, ki niso prosili za zaščito (odpisi in valorizacija nepremičnin). Poleg tega pooblašča nova uredba trgovinskega ministra, da izda cclo vrsto pravilnikov in novih uredb.
Slan jc Narodne banke |
Dne 22. novembra je bilo stanje Narodne ban- t ke naslednje (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15 november):
Aktiva: Zlato 1816.7 (+0.94), valute 0.16 (4-0.025), devize 169.7 (—5.0), skupno podlaga 1986.5 (—4.04), devize izven podlage 48.9 (+12.05), kovani denar 221.9 (+37.24), posojila: menična 1587.2 (—2.5), lombardna 236.1 (—0.1), prejšnji predujmi državi 1720.77 (+0.24), razna aktiva 292.87 (+5.1).
Pasiva: Obtok bankovcev 4226.2 (—77.4), drž. terjatve 3.1 (+0.1), žiroračuni 719.15 ( + 65.05), razni računi 639.34 (—0.55), skupno obveznosti po vidu 1361.6 (+64.6), obveznosti z rokom 784.0 (+21.75), razna pasiva 308.4 (+39.3).
Bankovci v obtoku in obveznosti po vidu 5587.8 (—12.76), milij., skupno kritje 35.55 (35.54), od tega v zlatu 32.51 (32.42)%.
Izkaz kaže, da se pripravlja naše gospodarstvo na ultimo novembra. Podlaga se je zmanjšala, povečale pa so se devize izven podlage. Tudi mnogo kovanega denarja se je vrnilo v banko. Posojili padajo dalje radi odplačil. Narasli so pa prejšnji predujmi državi, kar je v zvezi z izdajo novih blagajniških zapisov Narodne banke. Slednje je razvidno tudi iz posvečanja postavke obveznosti z rokom. Med pasivi izkazujejo žirovni računi znatno povečanje, kar je v zvezi z razbremenitvijo denarnega trga pred ultimo in pripravami zanj. *
Zveza dnnarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu ima občni zbor due 10. decembra 1934 ob 17 v palači borze. Na dnevnem redu je poročilo za 1933 ter proračun za 1934. Vršile se bodo tudi volitve za izpraznjena mesta v odboru in nadzorstvu.
Trepča. Dne 5. decembra 1934 bo občni zbor te družbe, katere poslovno leto 1933-1934 se je zaključilo dne 30. septembra 1934. Dividenda za 1933-1934 je že objavljena in znaša za kupon 7 na delnico nominala 5 šilingov 6%, pri tem pa je treba odbiti za davek od funta šterlinga 4 šilinge in 6 pene. Glavnica družbe znaša 1,125.000 funtov šterlingov in je torej za dividendo potrebnih 67.500 funtov ali nad 15.5 milj Din. Na dnevnem redu občnega zbora so tudi volitve uprave in preglednikov računov.
Zvišanje diskonta r Italiji. Zaradi neprestanega odtoka zlala je Banca d'ltalia sklenila obrestno .mero za diskont od sedanjih 3 na 4%. Istočasno se je zvišala obrestna mera tudi za lombard od 3.5 na 4.5%. Zvišanje je stopilo v veljavo dne 26. t. m. — Zadnja izprememba diskonta v Italiji je bila dne 11. decembra 1933, ko je bila znižana obrestnn mera od 3.5 na 3%.
Ameriška posojila Evropi. Po daljšem presledku je začelo zlalo zopel odtekati iz Evrope v Ameriko. V zadnjih treh dneh je prišlo v New York za 33 milj. dolarjev zlala. Prvikrat izkazujejo zvezne rezervne banke v izkazu dne 7. novembra med svojimi aktivi posojila na inozemske emisijske banke proti zlalu 2.25 mili. dolarjev. V sledečem izkazu so ta posojila narasla že na 15.77 milj. dolarjev. Te zneske v dolarjih sta rabili Banque de France ter belgijska narodna banka za vzdrževanje tečajev, predvsem belge.
Bafa v Indiji. Dne 28. oktobra t. 1. je bil položen temeljni kamen za novo Bafino tvornico v novem mestu Batanagar (to pomeni v domačem jeziku Bafn-mpsto), Mesto se nahaja oh levem brponi Ganga in je oddal eno lc 14 km od Kalkute, največjega incsU« v Indigi.
Svetovna trgovina. Po podatkih nemškega urada za proučevanje konjunkture je znašal uvoz 52 držav v 3. četrtletju 1934 11.1 miljarde mark, izvoz pa 10.2 miljarde mark. lo pomeni v primeri z
2.	četriletjem 1934 zmanjšanje uvoza za 5.3%, dočim se je izvoz povečal za 1.5%, skupno ves promet (uvoz in izvoz) pa zmanjšal za 2.2%. V primeri s 3. četriletjem 1934 znaša nazadovanje pri uvozu letos 6.8, pri izvozu pa 4.8%, skupno 5.9%. To pomeni znatno nazadovanje svelovne trgovine, kar je pripisovati predvsem zmanjšanju uvoza dveh največjih evropskih gpsjx>dar-skili enot: Francije in Nemčije. Izvoz je narastel v
3.	četrtletju v primeri z 2. zaradi sezonskih razlogov, ker se začne v juliju, avgustu in septembru velik izvoz agrarnih proizvodov.
Prepoved osnovanja novih denarnih zavodov v Češkoslovaški. Slično kot v Nemčiji ni dovoljeno v Češkoslovaški snovati novih denarnih zavodov, ker to prejx>veduje naredba češkoslovaške vlade do 31. decembra 1934. Ker pa je ta rok izredno blizu, bo v najkrajšem času izšla nova uredba, ki bo prepovedovala snovanje novih denarnih zavodov in njih podružnic do 31. decembra 1937.
Borza
Dne 27. novembra 1934.
Denar
Neizpremenjen! so ostali tečaji Berlina, Curiha in Prage, docitn so vsi ostali tečaji narasli.
V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah avstrijski šiling neizjjrenienjen 8.10—8.20. Grški boni v Zagrebu 28.15—28.85. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 229.70—231 30, v Belgradu pa na 229.03—2J0.63. Španska pezeta v Belgradu 5.75 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2313.18—2324.54, Berlin 1373.47-1334.27, Bruselj 797.46—801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 170.36—171.96, Newyork 3394.39—3422.65, Pariz 225.57—226.69, Praga 142.9 —143.76, Trsi 291.35-293.75.
Promet na zagrebški borzi 31.632 Din.
Curih. Pariz 20.3525, London 15.41, Newyork 308.75, Bruselj 72.10, Milan 26.34, Madrid 42.15, Amsterdam 208.70, Berlin 124.10, Dunaj 73.18 (57.10), Stockholm 79.45, Oslo 77.40, Kopenhageu 68.80, Praga 12.895, Varšava 58.20, Atene 2.93. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.78.
Vrednostni papirji
Tedenca se je preokrenila na bolje in so danes v primeri z včeraj tečaji večinoma narasli, ludi promet je oživel in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom., 7% pos. Drž. hip. banke 10C0 dol. in delnic Priv. agr. banke 100 po 215.
Ljubljana. 7% inv. pos. 69—70, agrarji 39- 40, vojna škoda 330- 334, begi. obv. 54 - 55, 8% Bler. pos. 60-62, 7% Bler. pos. 52—53, 7% pos. DIIB 63- 64.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 70—71.5, agrarji 39-41, vojna škoda 335—337 (335) 12. 332—336 (333), 6% begi. obv. 55—56, 7% BIcr. pos. 52 25- 54, 1% pos. DIIB 63-64 (63). — Delnice: Narodna banka 4300 4500, Priv. agr. banka 215 -220 (215), Osj. sladk. tov. 120 bl„ Bečkerek sladk. lov. 700 bl„ Osj. livarna 100 bi., Impex 50 den., Trboveljska 100-102.
Belgrad. Drž. papirji: Vojna škoda 337—33S (338), 6% begi. obv. 56 30- 56.75 ( 56.25), 8% BIcr nos 62.50 64. 7% Bler. nr« 54 *yi Ml (54). — bel niče: Narodna banka 4400—4500, Priv." agrar. banka 212.50-213.5« (213).
V največji nevarnosti
Resnične zgodbe iz življenja
Pogled na staroslavne Atene, glavno mesto Grčije, katero je zadnje dni po povodnjih zelo
trpelo. Utonilo je menda petnajst ljudi.
Izkopana francoska vojna blagajna
Zaklad v starem mlina
Blizu kraja Langenbrilck v nemški Sleziji eo	Pri pregledovanju zaklada so ugotovili, dn je
pri popravljanju starega mlina iz tidovja izkopali to res framooeka vojna blagajna, ki je bila tam za-velik zaklad: en stot srebrnega denarja In kaka zidana v časih francoskih vojska. V loncih so bili dva funta cekinov. Zanimiva j« zgodovina tega za- kovani novci V6eh srednjeevropskih držav. Najsta-klada.	rejši denarji so iz leta 1645, najnovejši pa iz leta
Okrog leta 1880 Je ta mlin kupil neki Hartvvig. 1811. Koliko je danes ves zaklad vreden, ni mo-Ljndje tam okrog eo začeli govoriti: »Stari Hart- g oče povedati. Novci so po večini zelo dobro ohra-wig ie ve, zakaj je kupil ta mlin. Hartvvig misli, njeni in imajo že kot zlato in srebro svojo vred-da je v mlinu še skrit francoski vojni zaklad. Sa- nost. Se več pa je vredna njihova starost, mo, da ee ne motil< Dolgo eo tedaj govorili o kopanju tega zaklada, toda Hartwig je bil tiho in nikdar ni zinil, da kaj ve o tem zakladu.
Ob nedeljah in praznikih pa je stari Hartvvig res dan hodil s kladivom v roki ter z njim tolkel po zidovju in stenah, kakor da bi tam iskal kak votel prostor. Njegov vnuk, ki je sedaj lastnik tega mlina, se še spominja, da starec nikdar ni imel miru in je vedno s kladivom tolkel po zidu. Ko je Hartvvig tako ostarel, da ni mogel več mlinariti, se je preselil v svoj kot v prvem nadstropju. Tudi tu v svoji sobi je imel vedno v roki kladivo in trkal po stenaih. Nazadnje pa je smrt potrkala na njegova vrata. Tedaj je zbral okrog sebe svojo veliko družino ln ji med drugim priporočal, naj skrbno in previdno delajo, k^dar bodo popravljali stari mlin. Nekje v tem zidovju — je dejal — Je skrit francoski vojni zaklad. Ker je te stvari govoril umirajoči človek, se nihče ni dosti menil za besede. Vsakdo si je mislil, da bi bil stari oče že zdavnaj našel zaklad, ko bi ga bilo res kaj.
Od tistih časov Je minilo več desetletij. Mlin }e bogato preživljal svoje lastnike in nihče ni imel časa, da bi se bil brigal za zakopani zaklad. Le posli so se tuintaim zvečer menili o njem, kakor bi 6i pripovedovali kako pravljica
Pred nekaj tedni pa je sedanji gospodar sklenil, da bo mlin razširil. V hišo eo prišli zidarji in začeli podirati zid. Podirali so zid v sobi, ki je služila starim gospodarjem za kot. V sobi starega Hartwiga so pod podom naenkrat naleteli na čudno zidovje. Poklicali eo gospodarja, naj jim pove, kaj naj store. Ko je gospodar videl tisti zid pod podom, se je kar streseL Prav tam je namreč stala mrtvaška postelja rajnega deda. Sedaj se je gospodar razločno spomnil besed, ki jih je govoril umirajoči starček. Mlinar sam je pokleknil na tla in začel previdno jemati opeko iz poda. Kmalu se fe pred njim odprl velik votel prostor. V zazidani votlini eo bili trije lonci, v loncih pa polno zlatega ln srebrnega denarja. Nihče ni bil bolj začuden, ko mlinar sam. Stari oče je torej imel vendarle prav, ko je neprestano e kladivom v roki iskal la zaklad. Takoj je gospodar obvestil oblasti, ki so ugotovile vsebino loncev.
Mesto v sredi gozdnega požara
V Južnem delu Zahodne Virglnfje v Ameriki le nekaj dni divjajo veliki gozdni požari. Gore gozdovi na ondotnih gorah. Ognjeni plameni so popolnoma obkolili že dva kraja, med njima mestece Beckley, ki šteje 10.000 prebivalcev. Na tisoče mož gasi nevarni požar. Pri gašenju ee je doslej en gasilec smrtno ponesrečil.
Angleški listi svojim bralcem veSkrat zastavijo razna vprašanja, na katera prihaja tisoče odgovorov, posebno še, ker objavljene odgovore dobro ho-norirajo. Tak milijonski list je pred kratkim dal vprašanje, kdaj je kak bralec lista bil v največji nevarnosti. Priobčujemo nekaj odgovorov:
Medved — ali prepad
Pred leti sem bil tudi jaz med onimi, ki so zašli za lovom za zlatom prav gori na Aljasko. Ko sem se nekega dne spuščal po hribu navzdol, sem naenkrat opazil pred seboj medveda. Ubral sem jo, kolikor so me noge nesle, po stezi. Toda kakor bi odrezal, je te steze zmanjkalo in znašel sem se nad globokim prepadom. Pod menoj prepad, za menoj sestradan medved, nad menoj pa drevesna korenina, ki je štrlela izmed kamenja. Ali me bo vzdržala? Ne kaže drugega, kakor boj na nož s kosmatincem, ali pa rešiti se na to vejo, ki je visela nad prepadom. Riskiral sem in se oprijel korenine. Hvala Bogu, vzdržala je I Povzpel eem se višje ter v skali čepel ter opazoval medveda, ki k sreči ni mogel do mene. Tovariš me je pogrešil ter me iskal in končno rešil iz obupnega položaja s tem, da je ustrelil nevarnega kosmatinca.
Kočija ▼ temni noči
Bil sem 16 let star, ko sem šel nekoč na ribolov ter se tako zakasnil, da me je zajela temna noč. Svetilka kolesa mi je odpovedala in peljati sem se moral brez luči. Vozil sem se 6kozi neko vas, kjer je »strašilo«, kar je bilo daleč naokrog znano. Pravili so namreč, da se prikaže na cesti kočija s konjsko vprego, vozi nekaj časa po cesti, nato zopet izgine. Ko 6em se bližal kraju, kjer »straši«, 6em zaslišal peket konjskih kopit in še malo, pa sem nerazločno zagledal pred seboj kočijo. Seveda so se mi lasje naježili, saj sem bil šele 16 let star. Nikjer žive duše. Edina rešitev bo, eem si mislil, ako vozim s kolesom naravnost skozi

Novemberski dnevi na Severnem morju.
Hudičev otok v Ameriki
Kakor znano, ima francoska pravosodna uprava za prav velike hudodelce pripravljeno posebno kolonijo ob severnem obrežju Južne Amerike, katera se imenuje Hudičev otok. Sedaj so tudi Združene države Severne Amerike prišle na misel, da bi dobro zavarovale posebno hude zločince, katere imajo shranjene v svojih ječah. V Ameriki se je namreč že večkrat zgodilo, da so posebno drzni tolovaji posamič ali v skupinah ušli iz ječe. Najbolj znan je primer dramatičnega bega znanega tolovaja Dilingerja, ki si je v ječi napravil leseno pištolo ter jo tako dobro ponaredil, da se je je prestrašil celo čuvaj. Na ta način je tolovaj Dilinger panal čuvaja in srečno ušel. Lovili so ga po vsej Ameriki, dokler ga pred kratkim neki stražnik ni ustrelil pred čikaškim kinematografom.
Zato je razumljivo, da se je ameriška pravosodna uprava prizadevala take hudodelce spraviti res na varno. V teku kratkih mesecev je ob zahodnem obrežju priredila zanje nov »Hudičev otok«,
Reklamno letalo padlo v vodo. Reklamno letalo neke holandske tobačne tovarne je hotelo pristati blizu nekega kanala. Stroj pa se ni pravočasno ustavil, ko je letalo bilo ze na tleh. Zato ie letajo zdrknilo do kanala in padlo vanj. Zgodilo se m nič hudega. Le lotalec se je
orecei uacstraiiL kar i>a iu nobeno čudo.
ki je tako urejen, da je z nJega nemogoč vsak beg in tudi vsak upor. Otok leži sredi zaliva blizu San Francisca ter je zgrajen kakor prava trdnjava. Kaznjenec, ki bi poskušal zapustiti ta Hudičev otok, ne bi smel upati, da bo živ prišel v svobodo. V trdnjavi so urejene najmodernejše priprave za alarm, okrog in okrog trdnjave pa so nasuta tako zvana gnezda s strojnimi puškami in celo večji top grozi daleč naokrog.
Notranjost ječe je nekaj posebnega- En sam pritisk na gumb povzroči, da se vBe celice, hodniki in delavnice napolnijo 6 strupenim plinom za sol-zenje. Tla, stene in okna v celicah eo okovana s takim jeklom, da mu najboljše vlomilsko orodje ne more do živega. Poleg tega skrbe duhovito zamišljene pasti in ovire, da nihče od zunaj ne more priti na otok. Čuvaji sami pa so oboroženi z najmodernejšimi strojnimi pištolami, z oklepnimi jeklenimi telovniki in s plinskimi maskami.
prikazen tn tako sem tndl storil — in obležal nezavesten na cesti.
Ko eem se zopet zavedel, sem videl poleg sebe dva moža, ki sta mi močila glavo. Povedala sta, da sta se v mestu zakasnila in se pozno vračala domov, ko sta naenkrat začutila močan sunek v kočijo. Zavozil eem torej ne v prikazen, pač pa v pravo kočija
Pred lokomotivo
Ko sem lansko leto na neki neznatni postaji čakal na vlak, sem opazil, da se tam v bližini brezskrbno igra majhen deček, in sicer na nasipu, kraj železniške proge. Nenadno je fantiču spodrsnilo in prevalil 6e je naravnost na železniški tir. V istem hipu pa je vocil na postajo vlak. Bliskovito eem vrgel s sebe turistovsko opremo, skočil do kraja, kjer je neizprosna smrt že čakala na svojo žrtev, ter potegnil za nogo dečka s tira. Sekundo še in prepozno bi bilo. Nikdar ne bom pozabil onega strašnega trenotka, ko sem {»grabil fantiča, lokomotiva pa je bila od naju samo še tri metre. Večjega tveganja si ne morem misliti v življenju.
Smrt r cirkusu
Joe in jaz sva bila nameščena v cirkusu kot akrobata. Nekega večera, ko sva izvajala najino točko programa in sem za pete visel visoko gori na trapecu, tovariša Joa pa držal za noge, sem naenkrat opazil, da je drog trapeca, na katerega bi moral Joe preskočiti, izmaknjen. V naslednjem trenotku bi moral tovariša izpustiti. Ta bi padel naravnost smrti v naročje. Zakričati ni6em mogel, pač pa sem z nadčloveško silo zagrabil Joa, da bi se mi ne izmuznil kakor običajno, in potegnil sem ga k sebi na zibajoči se trapec.
Nikdar več se nisva podala v takšno nevarnost, ne da bi poprej pregledala orodje. To je bil pač moj največji riziko v življenju.
Vojno sodišče
Med svetovno vojno sem bil godbenik neke polkovne godbe in kot tak seim imel mnogo prostega časa na razpolago. Nastanjeni smo bili v nekem pokrajinskem gledališču, v katerem pa je bilo oib-enem tudi vojno sodišče. Silna radovednost me ja gnala, da sem hotel prisostvovati takšni sodni razpravi, dasi je bilo najstrožje prepovedano, s smrtno kaznijo. Skril eem se v veliko potno košaro, v kater: so igralci navadno shranjevali garderobo, kadar so bili na potovanju. Preden se je pričelo zasedanje, so sodni organi natančno preiskali vso dvorano in vsak najmanjši prostorček v poslopju. Tudi košaro, v kateri sem čepel, so pregledali, k sreči le površno, tako, da me niso izsledili. Med razpravo je neki general sedel na košaro rn usodno bi bilo zame, ako bi bil moral kihniti ali zakaš-ljati. Poslušal eem ves potek sodne razprave. Toda četudi bi mi obljubili pokojnino, bi ne hotel ve® prestati toliko strahu. Ako bi me bili zasačili, W bil najbrže jaz prvi, ki bi stal pri prihodnjem zasedanju vojnega sodišča. In v vojnem času eo bili izreki teh navadno — smrtna obsodba.
Sam i norcem
Bil sem mlad fant in stanoval pri neki družini v predmestju Londona. Kmalu sem opazil, da je gospodar živčno bolan. Nekega dne je izbruhnila kriza. Svojo ženo je napadel z britvijo v roki in le srečnemu naključju je pripisati, da je ušla gotovi smrti. Moja prva misel je bila, da bi ee zabarika-diral v moj: sobi, dokler bi ne prišla pomoč. Spomnil pa sem se, da bo sicer navalil na otroka, ki je bil v kuhinji in klical na pomoč mamo. Tresoč se po vsem životu sem riskirad ter skušal znorelega moža pomiritL Oddahnil eem se, ko sem videl, da ee mož n: takoj vrgel name in ee celo spustil v pogovor z menoj. Posrečilo se mi je, da eem ga sčasoma pomiril. Privolil je v moj predlog, da greva na sprehod, ali na kozarec piva. Ob treh zjutraj! Ko 6va bila zunaj, ee mi je posrečilo priklicati policijo, ki ga je odvedla v umobolnico. Toda, kaj, ako bi se mi ne bilo posrečilo moža pomiriti? Riskiral sem pač svoje življenje.
V nemški norišnici so zdravili umobolne po posebnem receptu: vsakdo je moral prijeti za delo, češ, da to sijajno vpliva na možgane bolnih.
Bolniki eo pomagali popravljati bolnišnico in so sami prinašali in vozili opeko, malto in pesek v samokolnicah.
Strežnik, ki je pazil na delavoe-bolnike, je opazil majhnega in okroglega moškega, ki je vozil sem in tja prazno samokolnico, obrnjeno narobe.
»Stoj!« je dejal strežnik, »zakaj vozite z obrnjeno samokolnico?«
Bolnik je Jezno odgovoril: »Ce ne bi narobe vozil, bi hil neumen.«
»Zakaj bi bil neumen?«
»Ker bi moral voziti opeko in pesek.«


Mandžurski cesur Puyi, ki so ga Japonci postavili za cesarja, je prvič po kronanju obiskal
mesto Mukden.
fltcr. m.
»SLOVTSNEC«, do« 8S. novembra 1984
Stran 7.
&*™kmtt Drago Ulaga: Knjiga o športu
Malo odgovora g. S. Trčhu na njegovo kritiko v „Jutru''
Ooepod S. TrSek jc v »Jutru« s dne 18. novembru pod naslovom »Sokolstvo ta Knjiga o športu« napisal o Ulagovem delu kritiko, ki je morala vsakogar, ki d<Vbro pozna eport in ki je točno preštudiral Ulagovo knjigo, presenetiti. O. Trček se je enostavno postavil na Vzvišeno mesto, s katerega je začel žigosati na eni strani Ulagovo knjigo, na drugi strani pa ve« šport, ne da bi ga prej v vseh podrobnostih proučil in doživel. Izgleda, da je hotel s svojim člankom na en udarec zadeti dve muhi: Ulago, a katerim je imel svoječasno daljšo polemiko o »telovadbi« in »športu«, in v kateri je Ulaga kot teoretični in praktični strokovnjak zmagal, ter »šport« kot »najglasnejše gibanje našega časa«. Nit: eno niti drugo se mu ni posrečilo. V j kolikor je stvarnega v njegovi kritiki, mu dam prav, zlasti, kar ee današnjih športnih izrodkov tiče; vsekakor pa napravi name in na vsakogar, ki stvar objektivno presoja, mučen vtis, ker g. Trček stvari ki ee mu ne dopadejo v knjigi, na dolgo in široko' premleva, dočim ona poglavja, s katerimi se ludi on strinja, odpravi s kratko besedico: »Izvrstno.« Za ton njegove kritike je to zelo značilno.
Ne gre tu za osebo Ulage, kljub temu, da je on naš prvi absolvent berlinske visoke šole za telesne vaje in o katerega sposobnosti se je dr. Diem, ena največjih svetovnih športnih kapacitet, najpohval-neje izrazil, gre namreč za to, ali je knjiga dobra ali ni, oziroma, ali je res tako slaba, kakor jo je noenil g. Trček, in na drugi strani, ali je treba ves eport zaradi — žalibog — res obilnih izrodkov v športnih vrstah zavreči kot moderno zlo, ki nima e telesno vzgojo nobene zveze, oziroma ji samo škoduje. Da ee ne bo g. Trček morda še nad tem spod-tsiknit, moram takoj izjaviti, da se on v svoji kritiki glede sodobnega športa sicer nI dobesedno teko izrazil, vendar izzveni iz vsega njegovega pisanja neka mržnja do športa. To dovolj jasno potrjujejo njegove besede: »... da danes «sport» nima nobene duhovne osnove...« in »... da bi bilo celo boljše, da bi bil sprejel (namreč Ulaga) dejstva, kakršna eo, in da bi ne bil tvegal poizkusa, dati «sportui» nekako osnovo za obstoj«. Priznati moram, da je v športnih vrstah v .resnici mnogo nezdravega, ali Ee kdo hoče, gnilega; zaradi tega eem se že opetovano boril proti temu, ee še borim m ee bom boril vse dotlej, dokler se razmere v športnih vrstah ne bodo izboljšale. Ne smo se pa zaradi teh izrodkov naprtiti športu kot takemu veeh slabih strani današnje dobe;, in da eport ne bi mogel iriietl osnove za obstoj, so le brezpomembne fraze.
Ako b: ne šlo za športno idejo, bi človek prav gotovo šel mirno preko kritike g. Trčka, v kateri naletimo že v začetku na nedoslednosti. V drugem odstavku namreč pravi g. Trček tole: »Temeljna napaka je, da ne pove, kaj misli (namreč Ulaga) s telesno kulturo, niti ne določa drugih sorodnih pojmov: telesna vzgoja, šport, telovadba, ter uporablja brez doslednosti sedaj ta, sedaj oni izraz, čeprav ne pomenijo vsi isto, ali pa pomenijo celo nasprotno.« Sedaj pa poslušajmo, kaj pravi g. Trček samo par vrstic dalje: ».Nasprotno im« (telovadba namreč) najobsežnejši pomen tvaditi telo»; zalo je clelovadba* vse, kar delamo v nameri, da izboljšamo z gibanjem svoje telo, zato je tudi ves šport samo telovadba.« Kje je tu doslednost, kje logika? Ulago hoče opozarjati na logiko, sam sebe pa v isti sapi pobija ln še celo med tem, ko mu hoče dajati za njegov triletni študij na berlinski visoki šoli za telesne vaje nekak očetovski pouk.
Kdor hoče pisati kritiko o kaki stvari, mcfra dotični predmet sam dobro poznati; podkovan mora biti do podrobnosti v vsem, in večletna praksa, ki sicer ni neobhodno, a vendar večkrat nujno potrebna, bi mogla tudi g. Trčku koristiti, zlasti, če hoče kritizirati delo človeka, ki ima poleg diplome vso strokovno sposobnost, kar je Ulaga že opetovano praktično dokazal bodisi kot mednarodni tekmovalec, bodisi kot trener. G. Trček si je dal s to oceno legitimacijo, da njegova kritika ne sloni na študiju in izkustvih.
O. Trčka med slovenskimi kulturnimi delavci malo poznamo, a kljub temu očita Ulagi, da se v miselno plat športa in v njegov pomen v današnji kulturi ne poglablja. Nasprotno pa piše književnik Javornik v »Mladiki«; »Ves ideološki del kaže ne le avtorjevo široko športno orientacijo, temveč tudi njegovo filozofsko in pedagoško globino.«
Kaj razumeva Ulaga pod »športom«, kaj pod »telovadbo«, to bi moralo bit: g. Trčku dobro znano, zakaj v spominu imamo še polemiko med njim in Ulagom o teh vprašanjih, in v kateri je Ulaga docela zmagal. Vsakdo pač ve, da razumemo pod »telovadbo«: proste in redovne vaje, orodno telovadbo ter skupine, in da je na pr. smučanje »šport«. Koncem koncev pa je vsa »telovadba« in ves »šport« samo telovadba ali šport, kar g. Trček enkrat zanika, enkrat pa potrjuje. V knjigi o športu je imel avtor vsekakor važnejše stvari za naso mladino in se mi zdi prav, da ni analiziral pojmov, ki so obče jasni. Ulaga ni hotel pisati filozofije, kjer bi razčiščeval pojme, ampak je hotel napisati praktično knjigo, kar je v polni meri tudi izvršil.
G. Trček je menda poslednji v zgodovin:, ki odklanja športno idejo. Spoštujem vsako prepričanje, vendar, ako ga hoče javno braniti, tedaj mora nastopiti močneje oborožen. Ako se g. Trček z gotovimi nazori v knjigi ne more sprijazniti, tedaj jih pač ni doživel, ali jih ni doumel, kar mu pa seveda ne daje pravice, da jih kratkomalo odklanja. Za to bi bili potrebni dokazi.
»«Sport» daje priliko za nedostojnosti, kakor je alkohol prvi vzrok za poboje.« Naj nas g. Trček ne opozarja na senčne strani športa in zlasti ue tako primitivno. Te mi sami predobro poznamo in tudi mnogo več izkušenj imamo, in lahko bomo našli zdravilo brez njega. In prav v tem nam je Ulagova knjiga dragocen pripomoček!
G. Trčku ugajat: samo dve poglavji: »Žena in eport« ter »Trening in tekmec. Med možmi je navada, da osvetlijo slabe strani človeka ali njegova dela, pa tudi dobre strani. G. Trček pa piše zelo obširno o stvareh, s katerimi se ne strinja, o onih, ki eo mu všeč, pa samo označi z besedico: »Izvrstno.« Zakaj tako? Svetujemo mu sledeče: da preštudira ideologijo telesne kulture in tudi posamezne panoge športa, potem, da po možnosti napravi parletno prakso vsaj v najvažnejših športnih organizacijah, kjer bo tudi praktično predelal športne panoge, nakar naj ponovno prečita Ulagovo Knjigo o 6portu in jo primerja s svojo kritiko. Začuden bo!
G. Trček kritizira tudi Ulagovo drsanje. Ko bi on (g. Trček) poznal Schulzeja in njegove članke, bi tega ne napisal. Schulze je bil namreč učitelj drsanja na visoki šoli za telesne vaje in Ulaga ee od svojega učilelja niti za las ni oddaljil.
In končno se je g. Trček dotaknil tud: slovenskega jezika. Tudi jaz sem za lepo in kar najpra-vilnejšo slovenščino, ker mi je materin jezik največji zaklad. Ne trdim, da je v tem pogledu v Ula-govi knjigi V6e popolno, vendar moram takoj priznati, da se v to ne moreni spuščati, ker so knjigo jezikovno predelali odlični slovenski pisatelji. Vsekakor pa bomo g. Trčku vsi Slovenci zelo hvaležni, če bi poglavje o pravilni slovenščini, ki ga je načel, tudi v bodoče dosledno nadaljeval; kajti v razne slovenske liste in revije in tudi v športne organizacije se je vtihotapilo toliko neslovenskih besed, da ee, med drugimi, iz raznih »podsavezov« in »sa-vezov« kar ne moremo izkopati. Tu bo za g. Trčka zelo hvaležno polje, zlasti še, ker je pokazal s svojo kritiko, da mu je veliko do slovenskega jezika. Uspeh ne bo izostal, ker ga bomo prav gotovo vsi Slovenci, ki ljubimo svoj materin jezik, pri njegovem — sicer nelahkem — delu podpirali. Ulagovo »Knjigo o športu«, ki bo v športnih vrstah brez dvoma dosegla velik uspeh, naj pa g. Trček mirno prepusti — športnikom.	Ivo Kermavner.
DRAMA (Začetek ob 20)
Sreda, 38. novembra: Žalujoči ostali. Premier«. Bed B.
Četrtek, 29. novembra: Hlapci. lled Četrtek. 1'etek, 30. novembra: 1Vatertoo. Kod A.
OPEKA (Začetek ob 20) i Hroiln, 28. novembra: Ftoffmannovo pripovedke. Sreda. Četrtek, 29. novembra: S veti Anton, vneli zaljubljenih
patron. Rod O.	•
Potek, 30. novembra: Mignon. Red B.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sred«, 28. novembra: Zaprto. Četrtek, 29. novembru ob 20: Carjevič. Red C. Petek, 30. novembru: Zaprto. : Sobota, 1. decembru ob 15: Hamlet. Znižaue oene. Ob 20: Urit, aro/ Celjski. Premiera.
Naznanila
Ljubljana
Naše dijaštvo
/ledni cerkveni sestanek imata dane« zvečer obe akademski kongreKncijl. Kougrogueija Kraljice apostolov ob tričetrt na 8 v prostorih jezuitskega samostana, Zrinjskcgu cesta 9. Kougregaciju Mnrijiuega O/.uu-; nenju ob 8.15 v hišni kapelici oo. frančiškanov. Udeležite se sestanka poluoštevlluo in točuot Novinci vab-i ljoui. — Pretek ta.
LJUDSKA UNTVERZA
V LJUBLJANI
Drevi ob 19.15 bo v nadaljevanju tečaja: Nuša država I. predavanje Prebivalstvo, drugo pa Doba samostojnih drlav. Tečaj so vrši v državni trg. akademiji.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sreda, 28. novembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročila 13.00 Cas, plošče 18.00 Plošče 18,'JO Preko stepe v Do-brudžo (Zdenko Aljančič) 18.40 Pogovor s poslušalci 19.10 Nacionalna ura: Naša moderna iKiezlJa 19 35 Plošče 19.50 Jedilni list, program za četrtek 20 00 Prenos i® ljubljanske opere, v odmoru čas ln poročila.
Drugi programi t
SREDA, 28. novembra. Belgrad: ».10 Ploflče 20 00 IJ-ubtJaua — Zagreb: 20.00 Ljubljana - Dunaj: 17.00 Koncert del llugoua Kondorja 19.20 VojuSsa godba 20.50 Dunajski bumor 21.50 Glasba na Brucknerjevih orglali 22.50 ltadijski orkester 23.50 Plošče - Budimpešta: 19.20 Arije in pesmi 20 00 Igra .Radovedne ženske«, Goldonl 22.00 Jazz 23.00 Operni orkester — Milan-Trst: 17.111 Komorna glasba 20.45 Program Se nI določen
—	tlim-Bari: 17.10 Komorna glasba 20.45 Pueeiuijev koncert 22.15 Lahka glasba — Praga: 19.10 Orkestralni in zborovski koncert 20.00 Kautata »Žalujoča pesem«, G. Slnhler 21.40 Dno za violino ln čelo — Bratislava: 21.30 Igra - VarSava: 19.00 Pesmi in arije 20.00 Plošče 31.00 Chopinov koncert 22.15 Plesna glasba um ploščah t— Berlin: 18.20 Domača glasba 21.10 Orkestralni koncert — Konigsberg: 18.20 Posvetna orgelska glasba 19.20 Glasba za čembalo 21.00 Chopinova klavirska glasba — Hamburg: 19.00 Radijski orkester 21 10 Valčkova ura
—	Vratislava: 19.00 Pozabljeni glasovi 21.10 Veseli Mozart — Lipsko: 18.25 Iz velemesta 10.40 Stare neinSke narodno pesmi 21.10 Brucknerjev koncert — K6'n: 19.00 Vesele koračnice 21 00 Veseli radio, orkestralni koncert
—	Frankfurt: 18.45 Zabavni koncert 21.00 Veseli radio, radliski orkester — Stuttnart: 18.30 Operetni koncert 21.10 Nordijski koncert — Monakovo: 19.00 Igra po Cer-vantosu 21.00 Plesni večer — Curih: 19.5(1 Radijski orkester 21.10 Koncert del Wasmerja ln Rossinija — Strassburg: 19.30 Radijski orkester 21.45 Mundollnl-stlčui koncert.
TSK Slovan. V telovadnici na Ledini se vrši danes zvečer obvezen trening za vse verificirane igrral-
-»r.u. g seboj naj vsak prinese telovadne hlačke. Pričetek treninga ob 7. - Tajnik II.
Poverjeniitvo JLAZ r Mariboru — službeno. Opozarjajo se vsi klubi, da »o dolini poslati po dva delegata na štafetni tek in zaobljubo v Oplenac. Delegati se morajo Javiti v petek, dne 29. t. m ob 15 30 v v6 stibuln glavnega kolodvora v Zagrebu predsedniku JLAZ g. Ugriniču. Stroški znašajo za osebo od 7.a groba do Optenca in nazaj 150 Din Istočasno se klubi opozarjajo, da pravočasno poravnajo svoje obveznosti napram zvezi. Glavna skupščina so vrši 8. decembra t. 1. v Zagrebu, hotel «E»planade«.
Poverjeniitvo JLAZ, sluibeno. «Tek Osvobojenja« se vrši dne 1. decembra 1934 na tradicionalni progi ! Ljudski vrt—Trg Svobode. Start ob 10.30. Jurija in j atleti naj se javijo tehničnemu vodji ob 10 na Igrišču ! ISSK Maribor (Ljudski vrt), kjer bodo slačllnioe na razpolago. Razdelitev daril takoj po teku na Trgu Svobodo.
1 Po slavnih deških in slovaških parkih nas Ivo
drevi vodil upravnik mestnih ua.->udov g. Anton Lap pri svojem preduvuuju, ki ga priredi podružnica SV D ob 19 v prtjduvuliuci mineraloškega institutu ua uni-verai.
1 Na III. prosvetnem večeru v Saluz. domu bo Jutri ob 8 predaval g. dr. Fr. Blatnik o Poljski.
1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 »Grofica Monte Kristo«. Brigita llelin. Cene znižano.
1 Nočno slulbo imajo lekarne: mr. Buhovcc, Ivon grešni trg 12; mr. Leustek, Kosijova cmsta 1, in mr, Komotar, Vič.
Celie
e Manifestacija ia mir. Dne 29. novembra bo ob 8 zvečer v muli dvorani Narodnega domu munifi stncija za liti r s sledečim sporedom: 1. O žrtvah in posledicah vojne, govori g. prof, dr. ing Perpar. J. Vzroki vojno in organizacija za mir, govori upruv itcljicu mešO. šolo ga. A. Zupančič. 3. Klic iz Marseilla, deklamira V. Sernec. Vstop prost.
c Občni zbor Družabnega kluba bo v potek, .'Ml. novembru ob 8 zvečer v klubov! sobi LJuduko posojilnice.
Mnrihnr
m Akademska kongregadja. Drevi ob 20 v frančiškanski kapeli »ostanek Akademske kougregacije.
Katehetskega društva
(ljubljanskega)
redni občni zbor
bo dne 13. decembra 1934 (četrtek) ob šestih zvečer v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.
Spored: 1. Obvestilo predsedstva.
2.	Nadomestna volitev treh odbornikov, ki so prijavili odboru odstop.
3.	Slučajnosti.
Samostojni predlogi naj »e naznanijo odboru pismeno vsaj 8 dni poprej. (§ 11 pravil.)
Odbor.
NAJDOLfSl SIVALIMI SlttOJI
ADLER in .GMTZNtR
pokromana kolesa
GBITZNER"
plclilni stroji
„D»AMANT"
po iiredno nizkih cenah
žTd°kipri JOSIP
MTlim
LJODLIANA
blizu Prrfiernovega spomenika, 2> vodo
Telefon št 2913.
Večletna garancija!
Pouk v umetnem vez. n u brezplačen!
9lise ta volane v različnih gubah čpecielni entel oblek, volan, šalov Itd. ^Utiranje - predllskanje.
Vejenje monogramov, zaves, perila.
Naradri fia tnitl vložkov in tipk. — Hitro, fino la poetnit
Matek S, Mikeš, Liub<iana (Poir* botria štrukelj)
patent proti prepihu Zagreb - Gajeva 20, tel 55-66
Ljubljana - Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežje 5
UPRAVA OBČINE DOLENJI LOGATEC OBVEŠČA, DA JE BIVŠI DOLGOLETNI ČLAN OBČINSKEGA ODBORA IN PREDSEDNIK GOZDNEGA ODBORA GOSPOD
FRANC MAČEK
HIŠNI POSESTNIK I. T. D.
V NEDELJO, DNE 26. NOVEMBRA 1934 NENADOMA UMRL OHRANILI MU BOMO TRAJEN SPOMIN
DOLENJI LOGATEC, DNE 26. NOVEMBRA 1934
% KU8aNY-JEV MATE ČAJ
liram ter KrepCa živce m mt&ice. ,, šujc prebavo, dela apeft. regulira delo-rj ^V vanje si ca In ledvic Kd >r qa redno pije, se mu ni bati ne gdita ne revtiie. Dobi se v vseli Icki.rnnb v orlglnalnln zavojih po > 'ln 5—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mlllvol leuslek, Ljubljana, Realjeva c. i, ako pošljete v naprej Din iS'-. Športniki turisti, lovci nogometaši: pijte ga redno I
tm
PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB
Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat, in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se boste sveže, zdrave in močne. »Alga« se dobi povsod. Steklenica 14.-— Din.
(Reg S B 18117-32
laboratorij REVIGAL
naznanja cenj. občinstvu nove znižnne cene svojega preparata REV1GAL proti kožnim boleznim.
REVTGAL mast ali mikNtiira malo pakovanje .	DIll 30'-
REVIGAL mast aH mikMora veliko pakovanje	„ 60'-
Kombinirano malo pakovanje (mast, in mikslnra)	„ 50"-
Komhiniraiio pakovanje veliko (mast in mikslura)	„ 90'-
Medicinalno REVKSAL milo kom..............M 16'-
					
■■ -■ -----—!—rr-.—TTT					
Tekma okrog sveta 5
»Ob takem vremenu ne. Bi £e moralo biti
hujše.«
Medtem je bn neopazno premotril svoje sopotnike. Imel je za to poseben vzrok, ker je bil znan časnikar in sir George Newhouee mu je bil poveril nalogo, da napravi v imenu njegove založbe potovanje okrog sveta ter popravi rekord Francoza Jager-Schmldta i ozirom na dolžino časa. V primeru uspeha »e mu Je obetala nagrada pet tisoč funtov, za katero sta ee pa pehala še druga dva, ki sta ietočnsno startala kakor on, eden za Northmanovo, drugi za Ralstonovo založbo.
Ze jutranji listi prejšnjega dne so objavili dol-gn poročila o nameravanem podjetju in večerniki eo objavili imena trojice tekmovalcev. Za Ralstonovo založbo je potoval B;lly Allan, katerega ni poznul, in čigar imena — vsaj kolikor se je mogel spominjati — svoj iiv dan še ni bil slišal.
Kot zastopnik Northman-pressa bo potoval Edward Clark. Ime mu je bilo znano lz raznih objav, toda moža ni poznaL
Ker ni bilo pričakovati, da bi bil kateri dopustil, da bi ga drugi prehiteli, ni dvomil o tem, da etn bila njegova tovariša z njim vred v letalu; bila je saino še ena zveza preko Rotteniama—Knssela. s ta je bila manj ugodna.
Katera dva bi utegnila hit!?
Ženski notnici ie smel kar vnaorai iakliučiti.
Zajetna dama je bila po V6em videzu Nemka, ker se je pogovarjala z gospodom, ki je sedel zraven nje in Je bil nedvomno skrbno varovani tovariš njenega milega zakonskega življenja, v nemšem jeziku. Tudi nekoliko v širino razlezujoča se njena pojava s postavno okroglostjo žena čez štirideset let ter še vedno sveže, rdeče obličje, je govorilo za to.
Mala bietrogleda plavolaeka pa je bila prav gotovo Angležinja. Upogljivo in gibčno telo s svojimi elegantnimi, elokimi linijami, še bolj pa ozki, zali gležnji, niso dopuščali o tem nikakega dvoma.
Prav tako je bil izven črte možnosti gospod soprog nemške dame, ki je v ostalem s 6vojim pri-ličnim telesnim obsegom, debelim vratom in s svojim polnim, okroglim obrazom izdajal, da je Nemec.
Ostali so torej samo šo štirje.
Opazoval jih je bil na skrivaj vse po vrsti, a ni mogel spoznati svojih dveh tovarišev med njimi. Pri tem je opazil, da tudi njega skrivaj opazujejo, kar je bilo seveda tolmačit; najpre|iro-steje s tem, da se ljudje, ki imajo, daljše potovanje pred seboj, zanimajo drug za drugega.
Vrnil ee je k svojemu sedežu in vzel časopise v roko.
»Ali vns mika čitati?« je vljudno vprašal evojo sosedo ter ji ponudil kup na izbiro.
Zdaj ga je jezilo, da jc potegnil vse hkratu iz svojega kožuha. Navaden potnik se zadovolji l enim. dvema: toliko listov oa ie moralo
zbuditi pozornost, ker so razodevali njegovo posebno zanimanje zanje, kar je moralo ostalima dvema postati sumljivo. Ko bi si bil kupil vsaj še kakšna dva filmska žurn.ala, da bi dal drug videz svoji usmerjenosti.
»To ste se pa bogato založili s čtivom,« je smehljaje se pripomnila. A zdelo se mu je, kakor da se je prikradel rahlo zloben poudarek v ta smehljaj.
Zasmejal se je. Bilo je najbolje, kar je v tem položaju mogel storit;.
»Da,« je dejal, ipa prav za prav še sam ne vem zakaj. Drugače tako malo Čitam novine. Prav nič me ne privlačujejo — izvzemši športne vesti, seveda. Toda za tako dolgo pot eo mora človek polteno preskrbeti.«
»Ako dovolite---c je reklo dekle ter
vzelo enega izmed listov. »Zelo sem radovedna. Tukaj so zdaj —« nadaljevala je nekoliko tiše — »trije novinarji, ki tekmujejo med seboj na potovanju okrog sveta.c
»Slišal sera o tem,« je odvrnil Gordon. »Toda lo me prav za prav ne zanima posebno. Mar veste o tom kaj natnnčnejšegaV«
»Samo kar so včeraj pisali v listih. In takoj sein stavila, ker sem vedela, da odidem že danes za delj časa iz Anglije. Izgledi so zaenkrat ena proti tri.«
»Ali poznale morda tekmece?« tSamn po imenih. Pa še to samo po nekaterih člankih, ki «em jih slučajno čitala.«
»In ste si enega izbrali, dn ste stavili nanj?< je vprašal Gordon, ki ga je stvar zabavala.
»Ali ni to dovolj? Prepričana eem, da je tistih sto ljudi, ki so v našem klubu pred menoj zabeležili svoje stave, še mnogo manj vedelo o njih. Na polju, na katerem so samo trije tekmeci, so izgledi ena proti tri dovolj ugodni.«
»Je skrivnost, ali mi lahko poveste, na katerega ste stavili?«
»To ni nobena skrivnost. Na Dicka Gordona.«
»Kako, da ste padli ravno na lega?«
»Prav preprosto. Časih sem čitala njegove članke — v »Evenig Staru«, veste, in ča6:h tudi v »Sunday Disjiatchu« —, in sem se zmerom jezila. Časih se namreč predrzne pisati tudi o ženskah. Iu to na tako samoljuben, vzvišen način, ko da je žensko dušo odkril do poslednjega kotička in ko da v nji ni našel prav nič drugega, razen parfumiranih mil, krojnih pol in five-o-clock čajank z jazz-muziko. Vsakikrat me je e tem ra?.-dražil. Kakor vsi moški si domišlja, da po7.n:> ženske, toda o tem sem prepričana, da bi mu znala vsaka ženska pokazati svet in stvari tako, kakor bi 6e nji priličilo. Prav tako, vidite, kol če bi svoj Kodak naravnali na nupačno razdaljo.«
»Mislite, da bi vam kaj takega uspelo?«
»Prav gotovo.«
»Jaz mislim — ludi, dnsirsvno ga ne poznam. A tega še zdaj ne morem doumeti, kaj vas je I pripravilo do tega. da ste stavil! nanj...«
PREDNOSTI OBUTVE Z GUMIJEVIMI PODPLATI
\
Nepremočl
Naša obutev z gumijevim podplatom je ohranila minule zime zdravje mili ionom naših odjemalcev
Najboljša obutev za mladino!
Za šport
Ženam za štrapac!
Za trg in delo okrog hiše so najbo'j primerni ti četrt čeviji z gumijevim otlplatom.
od štev. 34- 38 Din 69—
Za šolo
Otroški čevelj iz krsvine z neraztrgljivim gumijevim podplatom
od štev. 35 -38 Din 59—
Za vsal< dan, pravnik iu izprehod te
pulčevije.
Moškim za delo in praznik!
Polčevelj za praznik iz močnega boksa z neraztrgljivim gumijevim podplatom
Otrokom nabavite te močne čevlje iz govejega boksa z gumijevim podplatom.
Rešili se boste skrbi in nepotrebnih izdatkov vsakih štirinajst dni za nove podplate.
Te visoke čevlje nosijo rade mlade in starejše za težki štrapac.
Ta čevelj je za vsakogar in za vsako pri ložnost — Ta oblika vsem ugaja.
GaioSe obuaruiejo Vašo oouteu in zdravje! To je prava obutev za poljedelca!
Iz najboljšega mastnega usnja z neraztrgljivim gumijevim podplatom.
Jamstvo 6 mesečevi Šivani in zbitil
Gospodarjem za praznik te čevlje široke obhke iz močnega boksa i neraztrgljivim in nepremočljivim podplatom
Za električarje samo gumijev podplat
Sloške
39'
za dež in blato
Nosite
Vas pred prehladom — obutev pred vla°;o — stanovanje blata — bodo obvarovale naše
V hiši in na dvorišču so Vam potrebne tople ŽEPE
Od št. 35—38 Din 29'—, Od št. 39-47 Din 35—
Galoše
Mal i oglasi
rp	. v 11 •
fesni čevlji otrokom niso koristni
Kupite za eno številko večje čevlje in vložite v nje SETA vložke. Žrtvujte neznatni izdatek za SETA vložke, ki ohranijo otrokom vedno zdrave in lepe noge.
rrrrm.i
Praktikantinjo
z dobrim šolskim spričevalom in poštenih staršev - sprejmem. - Ivan Kovačič, trgovina stekla «n porcelana v Mariboru.
Izurjene kovače
Ca izdelovanje kos in »roov, in sicer: es-moj-»tra, hameršmida in rih->,erja - iščemo. - Dopise hpravi »Slovenca« pod •Kovač za kose« 13450.
Poslovodjo
ki je sposoben pisarniških del in knjigovodstva — išče Ferijalni savez, Dravska oblast — proti majhnemu honorarju, (fej
msm
Krepkega vajenca
poštenih staršev, iščem za mesarsko obrt. Drugo po dogovoru. Naslov \ upravi »Slov.« št. 13306
ODDAJO: Lokal
se takoj odda. Poizve se v Florijanski ulici 3/11. n
Službe iščejo
Deklica-sirota
14 letna, pridna, delavna, pa popolnoma brez vseh sredstev, prosi usmiljeno srce za kakršnokoli zaposlitev, kjer bi dobila vsaj preskrbo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13453.	(a)
Mesto hišnice
sprejme mlajša, krepka žena, vajena vsakega dela, ki je pa popolnoma brez vseh sredstev. Kdor jo sprejme, stori dobro idelo. Več pove uprava »Slov.« pod št. 13454. (a)
riUKUJit
V Kranju
na Glavnem trgu — se takoj odda lokaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13451.	{nj
Ilustrirani cenik
znamk za leto 1935 je dotiskan Vsebuje cene za vsako poedino znamko za Jugoslavijo, Srbijo, Bosno in Črno goro in še okrog 500 raznih držav v paketih. Slovensko izdanje naših znamk ie zelo obširno obdelano. Cena 10 Din. Izidor Steiner, Zagreb Masarykova 15, poštni čekovni račun 35.216. (1)
«
Strojepisni pouk
v desetprstnem sistemu, za začetnike in izvež-bance. - Večerni tečaji od 6 do % 8 in od % 8 do 9. Učna ura 2 Din. Pouk se prične 4. decembra. Vpisovanje dnevno Christofov učni zavod -Domobranska cesta 15. u
IŠČEJO: Enosobno stanovanje
v sredini mesta - iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 13452.	(c)
ODDAJO: Opremljeno sobo
takoi oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13471.	(č)
I
Pohištvo
Spalnice
Zagorje
Hranilne knjižice Ljudske posojilnice in hranilnice v Zagorju - kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Zagorje« št. 13411. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Liubliana Krekov trg 10
Posojilo!
Iščem 180.000 Din posojila proti vknjižbi na prvo mesto. Hiša je enonad-strop-na z velikimi gospodarskimi objekti in posestvom. Dobro uvedena gostilna na prometnem kraju v sredini mesta, tik cerkve in uradov. Posest je vredna nad 350.000 dinarjev. Posojilo bi se redno odplačevalo po 2000 dinarjev mesečno. V poštev pridejo delno tudi hranilne knjižice dobrih zavodov. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Posojilo 180«.
orehove korenine, hrastove in šperane, od 2000 D. dalje, prodaja mizarstvo Josip Goliar, Gosposvetska 13.	(s)
Vložne knjižice
vseh denarnih zavodov Dravske banovine kupim in plačam takoj v gotovini. — Ponudbe upravi .Slovenca« pod »Rabim za dolgove« št. 13473. [uj
Nudim
letne kredite
vseh vrst. Pojasnila pod »Diskretno« upravi »Slovenca« Maribor. Znamko za odgovor priložiti.
■ EgffiB
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400*—
prve svetovne fabriUate: Biispndorler. Steinway. Forster Pctrot, Holzl. Stinel original, ki so
nesporno najboljši I (Lahka precizna mehanika.) Prodata jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznih
Aleksandrova cesta 1. Velikanska zalogu vseli glasbenih Inštriiiiiontov ln strun
HWMMI»III SMM
if r^TprTrTo
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Površnike,
usnjene suknjiče, obleke itd. kupite najcenejše pri A. Presker, Sv. Petra ce-sta 14._(1)
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Hotnan, Ljubljana, Sv Petra c. 83, telefon 27 06.
Zimska Ia jabolka
iz Konjic, Velenja, Slo-venjgradca itd., najskrb-nejše odbrano in sortirano blago — po ceni od 2.25 Din za kg dalje — vedno v zalogi. Oglejte si »brezobvezno« stalno sadno razstavo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3.	(1)
Pleši - aramolone
Izposojamo, zamenjavamo, prodajamo In kupujemo
„ELEKTR0T0N"
LJUBLJANA Tavčarjevo ulica S1
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Ugodno za Miklavža!
Radi razprodaje prodamo pod lastno ceno različne otroške igračke. Primerna prilika za kramarje. Javite svoj naslov upravi »Slovenca« pod »Mi-klavž 22« žt. 13472. (1)
Suhe deske
za mizarje, orehove, hrastove, bukove, črešnjeve, javorjeve, jesenove in brestove - nudimo po zmerni ceni.
Bukove Irize
ob 5 do 8 c/m Široke, od 30 do 50 c/m dolge, 50 m«.
Hrastove letve
27 x 27 m/m, 27 x 40 m/m, 27 x 50 m/m, dolge 1 do 2 metra.
Odpadke od žage
bukove in hrastove, suhe, povezane v snope, po 10 par kg — nudi
»Zora«, Črnomelj.
To je obutev za Tebe. poljedelec, ker ne pr ipušča vode. ti pa potrebuješ prav take!
Neprijetni simptomi
ženskih bolezni, želodca, čreves, jeter, žolča, he-meroidov, skleroze — izginejo, če redno uživate čašico naravne, domače, zdravilne Jordan grenčice Neškodljivo sredstvo za hujšanje. Dieta odveč.
Fanta
katera sta bila navzoča 24. VIII. v tkalnici Vaill guni, Tržaška c. 1, ko sem bila sprejeta v služ bo, prosim, da se proti nagradi zglasita v Pod smreki 37, p. Dobrova
»I«
LIH
Za Miklavža
se Vam nudi zaradi iz praznitve zaloge zelo ugo den nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke itd. — pri tvrdki Stanko Florjančič, želez nina, Resljeva cesta št. (vhod skozi dvorišče), račun se vzamejo tudi hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice Ljubljani. Trgovci znaten popust. — Ne zamudite ugodne prilikel
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija * Ljubljani
se priporoča bledim
slabotnim osebam.
PERNICE
izgotovliene — velikost 180x115, iz puhastega peria 220, 300 in 340 Din. a puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri:
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2, Ljubljana
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Radi velike zaloge damskih plaščev
Vam nudimo vseh vrst plašče po zelo znižanih cenah. Oglejte si cene. I, Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(1)
Kovači,
ključavničarji, kleparjil »
Prodam razno orodje, štance, vrtalne stroje, škarje, varilne aparate, amboze, primože, žage it> razno ročno orodje - oo ugodni ceni. - Nasluv v vseh podružnicah »Slov.« pod št. 13456.	(1)
Pitana perutnina
piščanci, štajerski pulardi, kapuni, kokoši in druga perutnina iz lastnega pi-tališča po zmernih cenah vedno v zalogi. Naročila pri Kmetijski družbi, te-lefon 21-05 ali 37-55. (1)
Na dražbi prodamo
okrog 20 otroških vozičkov (novih), 5 spira, nekaj pisarniškega inventarja, pisalni stroj itd. v sredo 28. novembra ob pol 3 popoldne, Celovška cesta 28, pritličje. (1)