Ameriška Domovi ima
AM€RICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 66
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 4, 1961
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAJPER

STEV. LX — VOL. LX
Kennedy bo obiskal v maju i ženo Francijo
Predsednik Združenih držav ho odpotoval zadnjega maja v Francijo na razgovore z De Gaullom.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Francoske republike Charles de Gaulle je povabil pred časom predsednika Združenih držav Kennedya na obisk v Francijo. Kennedy je vabilo sprejel in bo po poročilu pariškega lista France Soir vzel seboj tudi svojo ženo, ki zna odlično francosko. Ni izključeno, da bo Kennedy tekom obiska v Franciji obiskal tudi Nemčijo.
Francija napravlja Washing-tonu s svojo lastno potjo v mednarodni politiki, kot na primer v Laosu in Kongu, precej sitnosti -n težav. Kennedy bi rad dobil De Gaulla za tesnejše sodelovanje, ta pa se na Washington še vedno jezi, ker ni pomagal Franciji v Indokini leta 1954 in zaradi ameriškega nastopa proti izraelsko - angleško - francoskemu nastopu proti Naserju na Sinaju in o Suezu septembra 1956.
De Gaulle je že ponovno predložil, da naj bi tri zahodne sile, Amerika, Anglija in Francija, skupno vodile mednarodno poli-tiko po celem svetu. Združene države so pripravljene pristati le na omejeno sodelovanje, na sodelovanje v predelih in v vprašanjih, ki Francijo neposredno zadevajo.
Obisk pri De Gaullu bp zpklju-čil vrsto Kennedyevih posvetov z vodilnimi državniki Atlantske zveze. Ta,teden se bo ponovno sestal s predsednikom angleške vlade Macmillanom, prihodnji teden pa z zahodnonemškim kanclerjem Dr. K. Adenauerjem.
Laški socialisti se ne morejo ločiti od komunistov
RIM, It. — V glavni odbor socijalistične stranke, ki jo vodi Renni, je bilo izvoljenih poleg 14 ožjih Nennijevih pristašev tudi 6 ljudi iz opozicije v stranki. Ti zastopajo tisti del socijalistične stranke, ki pravi, naj socijalisti delajo skupno s komunisti in se Počasi stope s komunistično sRanko v enotno politično zastopstvo proletarijata v Italiji.
Nenni je skušal zadnje leto iz-yleči svojo stranlko iz komunisti-ČMh klešč in zagovarjal samo-st°jno nastopanje socljaliutov.
Za ozdravljenje javnega živ-jienja v Italiji bi bila to zelo va-2nva zadeva in jo je vsa demokra-IR'Ua Italija pozdravljala in napeto pričakovala. Na žalost se •le izkazalo, da je Nenni naletel v stranki na močno skupino komunističnih zagovornikov in v lazPravi o politiki stranke videl, a k0 moral ali tvegati razkol stranke ali pa pristati na tesno sodelovanje s prokomunistično skupijo.
Izid je ugonobil vse upanje, a bi 'socijalisti v bližnji pnhod-Plosti stopi v koalicijo s kr-scanskimi demokrati, in stopili v ^ ado. Ta cjjj Sf.a z jsjennijem asledovala tudi predsednik re-^ ^ka Gronchi in predsednik vlade Fanfani.
CLOUDY
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in malo tople J0' Najvišja temperatura 46.
Novi grobovi
Mrtvorojeni sinko Mr. in Mrs.
J. Marshall
Preteklo sredo je bil v St. Ann’s bolnišnici rojen Jamesu in Frances, roj. Karish, Marshall z 1271 E. 61 St. mrtev sin, brat Frances, Raymonda, Vivian, Dolores in Nancy, vnuk Mrs. Joe Karish z E. 61 St. in Mrs. W. Marshall iz Pennsylvanije. Pokopali so ga na Kalvariji preteklo soboto. Pogreb je imela v oskrbi Mary A. Svetek.
Frank Yert
Po dolgi in mučni bolezni je prem inul v Charity bolnici Frank Yert st., star 73 let, sta-'nuječ na 1251 E. 71 St. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Jak-sic, doma iz Žužemberka (Bod-gajna vas), hčer Josephino Turk, sina Anthonya, 4 vnuke ter več drugih sorodnikov. Sin Frank je umrl leta 1952. Rojen je bil v vasi Cagašče, fara Št. Vid pri Stični, kjer zapušča sestro Marijo Strmec in druge sorodnike. Tukaj je bival 58 let. Bil je član Društva Lunder A-damič št. 28 SNPJ in Freiheit Tent No. 1284 TM. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Frančiška ob 10:30, nato na Kalvarijo.
Helena Sintič
Po kratki bolezni je umrla v 3't. Alexis bolnišnici včeraj zjutraj Helena Sintič, roj. Grdosic, s 12418 Iowa Ave., preje s Thames Ave., doma v Javoru na Hrvaškem. V Ameriko je prišla pred 53 leti. Zapustila je moža Mihaela, otroke Ano Marks, Mary Markusic, Franka in Josepha, 11 vnukov in vnukinj in 5 pravnukov in pravnukinj. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob devetih v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., nato na Kalvarijo.
Jean Faustini
Umrla je nepričakovano Jean Faustini, roj. Samich, v Wilso-nu, N.C. Bila je žena Johna, mati Joan, Pavle, Marka in Lavre, hči Mrs. Jennie Dobrinich, sestra Emilie Drobnik. Pogreb bo danes v Gainsville, Fla.
------o-----
S psi nad demonstrante!
JACKSON, Miss. — Ko je bila pretekli teden tod razprava proti devetim črnskim študentom, ki so hoteli izvesti desegregacijo dotlej “bele” knjižnice, se je zbralo okoli sodišča kakih 100 črncev.
Policija je demonstrante razgnala s pomočjo psov. Pri tem
Johnson v Senegalu
Podpredsednik L. Johnson zastopa ZDA na proslavi prve obletnice neodvisnosti Senegalije v Dakarju.
DAKAR, Senegal. — Podpredsednik Združenih držav Lyndon B. Johnson je bil ob prihodu sem na proslavo prve obletnice neodvisnosti navdušeno pozdravljen tako od oblasti kot od javnosti.
Senegalci so se smatrali zelo počaščene, da je prišel na proslavo njihove neodvisnosti “2. mož Amerike.” Johnson je na letališču dejal čakajočim domačinom: Amerikanci smo šli sami po poti neodvisnosti, zato čutimo do vas posebno sorodstvo. Upamo na zelo prijateljske odnose s Sena-galijo in vsemi drugimi državami Afrike. Mi občudujemo neodvisnost, toda ne kod samo sebi nsmen, ampak kot sredstvo k povečanju možnosti za boljše življenjske okoliščine za vse ljudi .. . Na letališču ga je sprejel predsednik vlade Mamadou Dia.
Na proslavo je prišel tudi zastopnik Sovjetske zveze, ki pa ni vzbudil toliko pozornosti kot ameriški podpredsednik.
Senegalija je postala samostojna lani, pa se zvezala s Sudanom v federacijo Mali. Ko se je čutila v njej prikrajšano, je v avgustu iz nje stopila. Spada med gospodarsko in kulturno najnaprednejše predele nekdanje francoske Afrike.
Dve milji globoko v dno oceana
LOS ANGELES, Calif. — Skupina kakih ato znanstvenikov je bila navzoča, ko je posebne vrste votel sveder 260 milj južno od tod zavrtal v dno Tihega oceana 11,700 čevljev pod morsko gladino.
Sveder je prodrl 234 čevljev globoko v morsko dno in prinesel vsebino vrtine, ki bo o-mogočila natančno preiskavo sestave zemeljske skorje na o-menjenem predelu.
To je le prvi poskus, ki naj pripravi možnosti za nove vrtine, ki naj bi segle šest in celo več milj globoko pod morsko gladino v morsko dno.
Južni Vietnam morda še večja nevarnost od Laosa
LONDON, Vel, Brit. — Angleški zunanji minister Home je izjavil, da utegne Južni Vetnam postati večja nevarnost za svetovni mir kot je šedaj Laos. Po njegovem poročilu so teroristi, ki so prišli v Južni Vietnam iz tujine (Sev. Vietnama) izvedli v zadnjih dveh letih po okoli 2,000 političnih umorov.
V Južnem Vietnamu obstoje močne gverilske skupine, ki napadajo samotnejše vasi in celo večja naselja, pa se spretno umaknejo pred vladnimi četami. Njihov namen je omehčati odpor proti komunizmu in pripraviti tla za priključitev Južnega svobodnega Vietnama k Severnemu kemunističnemu. •
je bil eden od črncev ugriznjen cd psa, eden pa od — belca, ki so ga nato zaprli.
Kakih 800 črncev se je nato zbralo k protestnemu zborovanju proti “policijski brutalnosti.”
Pravosodni oddelek zvezne | leto dni.
Zemeljski usad v ZSSR pokopal — 145 oseb
MOSKVA, ZSSR. — Zemeljski usad se je utrgal v predmestju Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, in pcikopal 145 ljudi, podrl več hiš, razrušil ceste in druge prometne naprave. Vsa nesreča je nastala vsled malomarnosti ali napake v gradnji javnih naprav.
Da bi spremenili tisti del predmestja Kijeva, so zajezili vodo, zasipali večje kotanje in izravnavali teren. Nekaj pregrad je bilo napravljenih površno, nekaj jezov je bilo iz same prsti. Deževno vreme je povzročilo, da je voda predrla te pregrade, raz. jedla nove nasipe in končno utrgala celo površino in jo odnesla po bregu v velikansko nesrečo eele'ga predela naselja.
Sovjetska vlada ni ves teden dala nikakega obvestila. Ko je novica o nesreči le prišla v Moskvo, so zunanji dopisniki na posebno prošnjo dobili nekaj podatkov o nesreči. • Pri tej priliki pojasnjuje dopisnik Associated Press, da sovjetska vlada zato molči o takih slučajih, ko gre za napake javnih del, ker sovjetska propaganda vse ipodobne nesreče v zapadnih deželah razlaga kot škodljive posledice kapitalisti, enega gospodarstva in se boji, da bi jim sedaj zapadnjaki vrnili milo za drago. Komunistična javna uprava mora med ljudmi vzdrževati vtis nezmotljivosti.
Nekaj ur prezgodaj
V Genovi je obsodil sodnik nevesto in ženina, ki sta se zvečer pred dnevom poroke na cesti objela in poljubila, zaradi “prekrška proti davni morali” na dva meseca zapora pogojno za
ZDA KUBI: PRETRGAJTE ZVEZE S KOMUNIZMOM!
Vlada Združenih držav je pozvala vlado Fidela Castro, naj prekine vse zveze s svetovnim komunizmom in se vrne k prvotnim ciljem revolucije.
WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je včeraj izdalo posebno 36 strani obsegajočo knjižico, v kateri popisuje položaj na Kubi in odnose vlade Združenih držav do kubanske vlade in do kubanskega ljudstva. Izvodi knjižice so bili poslani članicam Organizacije ameriških držav, Mednarodni organizaciji 21 ameriških republik in Združenim narodom. Španski izvodi knjižice so bili poslani v prestolnice Latinske Amerike za razdelitev med tamkajšnjo javnost.
Vlada Združenih držav pravi v omenjenem poročilu, da je Fidel Castro izdal lastno revolucijo in privedel Kubo v oblast komunizma. V bistvu je to nadaljevanje politike vlade predsednika Eisenhowerja, le da je izjava nove vlade jasnejša in še za spoznanje odločnejša. Ku-
viade je naročil FBI naj ves slučaj preišče:
Ulični stražnik ju je opazoval izza nasprotnega vogala.
bansko vlado označuje naravnost za “nevarnost izvirni in avtonomni revoluciji Amerik”.
“Kar se je začelo kot gibanje, ki naj bi povečalo demokracijo in svobodo Kube, se je v kratkem spremenilo v mehanizem za uničenje svobodnih ustanov na Kubi; mednarodni komunizem si je ustvaril oporišče v A-merikah za uničenje medameri-škega sistema.”
Poročilo očita Castru, da je Kubo spremenil v oboroženo o-porišče mednarodnega komunizma, da je svojo deželo spremenil v oborožen tabor. Njegove oborožene sile so najmanj desetkrat močnejše od vsega, kar je imela kdaj Kuba pred njim. Vsak 30. Kubanec je v o-beroženh silah, med tem ko je v Sovjetiji pod orožjem komaj vsak 50., v Združenih državah pa celo komaj vsak 60. mož.
“Kubansko ljudstvo so ostali naši bratje in mi priznavamo svoje pomanjkljivosti in napake, ki smo jih storili v odnosih do njih. Združene države obljubljajo, da bodo skupno z o-stalimj državami poloble delale odločno za to, da dobi Kuba demokratično vado in pomagale kubanskemu ljudstvu v njegovih naporih za dosego svobode, demokracije in socialne pravičnosti”, pravi izjava vlade Združenih držav.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7:30 sejo v šoli sv. Vida.
Pogreb—
Pogreb pok. Mary Petrovič bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob desetih, potem pa na Ali Souls pokopališče. Pogreb ima v oskrbi Mary A. Svetek.
V bolnišnici—
Mrs. Marie Benevol z' 19502 j Muskoka Ave. je v Euclid Glen-____	j vlile bolnišnici, soba št. 902. O-
Poveljstvo Združenih tiaro-1 bisk\ta teden niso dovolieni! dov je posla’o kljub prote-! Zadušnica— stu čombeja v Katango in-1 Jutri ol:) sedmih zj. bo v cer-dijske čete, da poskrbe za kv sv- Lovrenca sv. maša za
1 pok. Franka Krovat ob 23. obletnici smrti.
Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Cevka ob 21. obletnici smrti.
V četrtek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Hočevar ob 5. obletnici smrti.
Indijci v Katangi
mir.
LEOPOLDVILLE, Kongo.— čombove čete so zasedle mesto Manono, glavno mesto neod- j visne države Lualaba, ki je pri- i znavala vlado v Stanleyvillu. I Ko so se čombove čete bližale mestu, je tamkajšnja posadka gizengovcev pobegnila brez j Izven nevarnosti— boja. Poveljstvo ZN je poslalo j Anton Grdina, o katerega ne-kljub temu na letalsko opori-• sreči smo poročali včeraj, je iz-šče Kamino okoli 800 indij-;ven nevarnostT čeprav si je zlo-skih vojakov, ki so znani po ! mil osem reber in grodnico ter svoji izvežbanosti in borbeni je ranjen tudi v spodnji čeljusti. Zdravljenje bo trajalo več
sposobnosti.
čombe je proti temu protestiral, toda poveljstvo ZN njegovega protesta ni vpoštevalo. Novodošle indijske čete naj bi preprečile boje med čomboje-vim vojaštvom in domačini plemena Baluba, ki žive na področju okoli mesta Manono. Baluba so skrajno sovražni čombeju in njegovi neodvisni Ratanski državi.
čombe je sklical za jutri v Kamino posvet domačih kungoških vodilnih politikov, med drugimi je povabil tudi Gizen-1 go, predsednika levičarske vlade v Stanleyvillu, ki jo priznavajo Sovjeti, njihovi sateliti in nekatere afriške in azijske države. Zaradi prihoda indijskih čet, je konferenco včeraj odpovedal. Namen konference je bil nadaljevati razgovore o reorganizaciji Konga v federacijo-
tednov.
inr_	^	_i_1|
Jugoslavija sklenila novo trgovinsko pogodbo z ZSSR
BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslavija in Sovjetska zveza sta podpisali novo petletno trgovinsko pogodbo, ki predvideva stalni porast medsebojne ago-vine. Ta je kini dosegla okoli 100 milijonov dolarjev vrednosti.
Ob koncu nove pogodbe h 1965 naj bi trgovina dosegla skupno vrednost 250' milijonov dolarjev.
Jugoslavija bo izvažala v Sovjetijo ladje, stroje, kable, kemikalije, kovine, volneno blago in drugo, prejemala bo pa koks, železno rudo, valjane kovine, olje, niklove sestavine, azbest in drugo.
------o-------
Zadnje vesti
E L I Z ABETHVILLE, Katanga. — Švedske čete v okviru ZN so razorožile vod domačega vojaštva, ki je prišlo na letališče, da bi na skrivaj prevzelo nadzorstvo nad njim. Domače vojaštvo je izročilo orožje brez odpora. Čete katanške vlade so nato zastražile glavni stan ZN v sredi mesta in postavile močne straže tudi pred vladno poslopje in bivališče predsednika Čombeja.
GUANTANAMO, Kuba. — Kubanski topniški čoln je prestregel 92 ton obsegajočo ladjico Western Union, ko se je vračala proti Key West. Ladjica služi za popravilo podmorskih kablov. Kubanci so jo ustavili in jo hoteli spraviti v svoje pristanišče Baracoa. Ko so se pojavila nad njo a-meriška vojna letala in priplul ameriški rušilec, so Kubanci ameriško ladjo pustili odpluti. Ameriška vlada je o-stro protestirala preko Švice
pri kubanski vladi zaradi zaustavljanja ameriških ladij in čolnov na visokem morju v mednarodnih vodah.
V Združenih državah pride povprečno na vsako družino po en osebni avtomobil.
Naraščajoča moč Izraela uravnava pot k arabski slogi
AMAN, Jordan. — Nepričakovana sprememiba je nastopila v zadnjem času v odnosih med Jordanijo in Egiptom, bolje reče. no med kraljem Huseinom in predsednikom Naserjem. Doslej se ta dva vladarja na Bližnjem vzhodu nista mogla in nista tega nič zakrivala. Naserjevo časopisje in on sam so obdelovali jordanijskega kralja, kot “la-kaja,” kj pleše tako, kot mu piskajo zapadne velesile; večkrat so ga imenovali za izdajalca arabskega sveta in za človeka, ki dela škodo arabski nacionalni stvari. Na drugi strani je Husein neprestano trdil, da hoče Naser uničiti neodvisnost Jordanije, da se meša v notranje zadeve kraljestva, da si domišljuje, da mora ves arabski svet misliti in delati le po njegovih željah in le za njegove cilje.
Sedaj so objavili vsebino zadnjih pisem, ki sta jih izmenjala
oba vladarja. Po teh se je raz-meje spremenilo v prijateljstvo. Kralj Naserja zagotavlja, da bo Jordanija vedno delala v soglasju z ostalimi arabskimi dr. žavami, zlasti čuvala prijateljstvo z Egiptom. Naser hvali kralja in obljublja, da bo Egipet spoštoval neodvisnost Jordanije v vseh razmerah, da nima on, Naser, osebno prav nikakih namenov vplivati na politiko neodvisnih arabskih držav, hoče pa le skupen uspeh vsega arabskega n a r o 1 a in smatra, da bi morale vse arabsike države biti trdno složne vpričo naraščajoče nevarnost^ ki preti vsem Arabcem od Izraela.
Pisma so bila objavljena v obeh prestolicah. V Jordaniji se je takoj pokazalo, da ima nacionalistična arabska politika e-giptovskega predsednika Naserja veliko pristašev med mladino, zlasti med študenti. Ti so takoj
po objavi odšli na ulice v demon, straciji. Nosili so slike kralja in Naserja in klicali Obema. Vzklikali so seveda narodni arabski ideji, povezanosti vseh Arabcev in proti Izraelu, ki da je smrtni sovražnik Arabcev.
Smatrajo, da je resno ozadje cele 'spremembe v političnem ozračju v tem, da se Jordanija boji Izraela, ki bo dobil po vseh vesteh kmalu tudi atomsko orožje. Vse arabske države protestirajo proti takemu koraku, pa so doslej naletevale na gluha ušesa tako v WaShingtonu kakor tudi v Londonu. Smatrajo kot gotovo reč, da bo Izrael atomsko orožje dobil, oziroma, da bodo zapadne države imele svoja skladišča in zaloge atomskega orožja, vsaj nekaterih vrst tudi v Izraelu in bo Izrael ena izmed držav, ki bodo smele to orožje po dogovoru uporabljati.
Poleg tega glavnega razloga
J
se Jordanija jezi, ker bo Izrael odpeljal velike količine vode iz reke Jordan v svoje naprave brez ozira na potrebe jordanijskega prebivallstva in kmetijstva. Vsi napori Jordanije za dogovor glede uporabe te vode so bili brezuspešni. Če bo Izrael izpeljal svoje načrte, bo Jordanija zašla v stisko, ki jo pa ne more preprečiti, ker Izrael postopa v smislu zadevnih mednarodnih določil, oziroma more čisto svobodno razpolagati z vodo reke Jordani ki teče po njegovi zemlji.
Naser na drugi strani je vesel te stiske Jorudanije, ker mu to nudi priliko, da se ponovno razglasi za važnega podpornika vsega arabskega sveta.
Najbolj so zaenkrat zadovoljni študenti obeh prestolic, ker lahko dajo javno duška svojim vse-arabskim narodnim čustvom.
Vlomilec ustreljen
CLEVELAND, O. — Policija na Cleveland Heights je včeraj zjutraj ustrelila do smrti 26 let starega Harrisa Dobbs s 15104 Florida Ave., ko je skušal pobegniti iz Firestone trgovine na 12420 Cedar Rd. s prenosnim televizorjem.
Dva policaja sta bila skrita v trgovini, v katero je bilo tekom zadnjih šestih tednov že dvakrat ulomljeno. Policaja sta videla Dobbsa, ko je razbil okno, se splazil skozi odprtino v trgovino in skušal s televizorjem zopet iz nje pobegniti. V tem trenutku sta zahtevala, naj obstane, on pa je skušal ubežati. Streljala sta nanj in ga smrtno zadela.
Vedno več uslužbencev zvezne vlade
WASHINGTON, D. C. .— Zvezna vlada je imela v februarju pri vseh svojih oddelkih in uradih zaposlenih skupno 2,358,-141 civilnih uslužbencev, 5,304 več kot mesec preje.
Lani v februarju je bilo blizu 21,000 oseb manj v zvezni službi. Tako je poročal v Senatu Harry Byrd.	.	_
Ameriška Domovina
V V* 1 * *! ■	imir-MO/VIE
6117 8U Clair A ve. — HEndersoa 1-062$ — Cleveland I. Okle
National and International Circulation
Publiabed dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PtfeUsber: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
~	NAROČNINA t
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES«
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 for one year
Posladkati bo morala vsak svoj zakonski predlog vsaj toliko, da se bodo zanj ogreli konservativni računarji vseh barv. Sladkanje bo naravno šlo na račun kakovosti zakonov.
V tej smeri se bodo odvijali odnosi med Kennedyem in Kongresom vsaj do poletja. Drugo leto bo drugače. Bo za kongresnike normalno volivno leto. Ako si bo Kennedy med tem utrdil ugled v deželi, mu kongresniki ne bodo upali metati polen pod noge. Letošnja zakonodaja bo pa v glavnem revna. Obležal bo marsikateri zakon kot verjetno zakoni o bolniškem zavarovanju, o šolah itd. Ako pa bodo izglasovani, bodo verjetno slabi kompromisi, ki jih bo treba popraviti že prihodnje leto.
Prvo leto sodelovanja med Kennedyem in'Kongresom se torej ne bo odlikovalo po plodnosti.
| BESEDA IZ NARODA \
P. Odilo, O.F.M.:
Srebrni jubilej kanonika Omana
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 66 Tues., April 4, 1961
Kongres se repenči
Že novembrske volitve so pokazale, da bodo odnosi med novim predsednikom Kennedyem in novim Kongresom dobili novo obliko in vsebino, ki bosta različni od tistih v Ei-senhowerjevi dobi. Eisenhower je bil konservativen politik, toda izvoljen z veliko večino, Kennedy hoče biti liberalen polivik, toda dobil je komaj polovico vseh glasov.
Prejšnji Kongres je bil odločno demokratski po številu, demokratska večina pa ni prihajala do veljave, ker so južni konservativni demokratje radi potegnili z republikanci in tako ustvarjali potrebno glasovalno večino za Eisen-howerjevo zakonodajo. Sedanji Kongres je bolj konservativen od prejšnjega. Demokratje so zgubili v Predstavniškem domu 25 mandatov, v Senatu pa samo ohranili obstoječe stanje. Zato imajo južni konservativni demokratje v Kongresu veliko več antipatij do Kennedya, kot so imeli simpatij do Eisenhowerja. Jasno je bilo že jeseni, da se Kennedy ne bo mogel dosti opirati na demokratsko večino j v Kongresu in da bo moral orati s Kongresom na svoj način, toda kakšen?
Že kakih 30 let je navada, da noben Kongres noče vsaj prve mesece nagajati novemu predsedniku in da najde za njegov delovni program vsaj dobre besede, pri čemur se mu z lastnim delom nikamor ne mudi. Tako je bilo tudi letos. Kongres zaseda dejansko že tri mesece, toda uzakonil je le par politično važnih zakonov. Iz njegovega postopanja pri glasovanjih o teh zakonih se da že tudi sklepati, kako misli obravnavati v bodoče Kennedyev zakonodajni program.
Kennedy hoče dati svojim zakonodajnim načrtom liberalen značaj. Hoče povsod vpoštevati interese malega človeka. To je že pokazal s prvimi večjimi političnimi zakonskimi predlogi: o podpiranju brezposelnih, bolniškem zavarovanju, minimalni mezdi, financiranju stanovanj, podpiranju krajev, prizadetih po gospodarski krizi, podpiranju farmarjev itd. Kako gleda Kongres na tako zakonodajno tendenco Kennedyeve administracije?
Kennedyev zakonodajni program je predvsem zabrisal v Kongresu staro strankarsko delitev na republikance in demokrate in postavil na njeno mesto konservativno skupino senatorjev in kongresnikov, ki obstoja iz republikancev in južnih konservativnih demokratov. Konservativna skupina ima večino v Predstavniškem domu, kajti v njej je okoli 165 republikancev in okoli 50 konservativnih južnih demokratov pod vodstvom kongresnika Smitha. V Senatu ne prihaja konservativna skupina do polne veljave, kajti z republikanskimi senatorji ne vleče toliko južnih konservativcev, da bi vsi skupaj mogli imeti večino. Zato sedanji Senat ni tako konservativen kot Predstavniški dom, kot se na prvi mah čudno sliši. Vse to ne zabriše dejstva, da velja sedanji Kongres za bolj konservativnega, kot je bil njegov predhodnik.
Težišče odnosov med Kennedyem in Kongresom se je tako premaknilo v Predstavniški dom. Tam ima Kennedy svojega glavnega političnega nasprotnika v skupini konservativnih kongresnikov. Kako gleda ta konservativna skupina na zakonske predloge Kennedyeve administracije?
Ako bi jo sodili po njenih dosedanjih glasovanjih, bi morali reči, da nima zaenkrat še nobenega doslednega stališča. Odloča svojo taktiko od glasovanja do glasovanja. Pri tem se ozira posebno na vprašanje, kdo nosi stroške za posamezne zakone, kako dolgo je treba nositi te stroške. Interesira jo seveda tudi vprašanje, kdo ima koristi od posameznih zakonov. Stališče konservativne skupine v Predstavniškem domu je torej strogo utilitaristično, ideje ni nobene v njem.
Konservativna skupina ni na primer nasprotovala zakonu o podpiranju brezposelnih, toda spremenila je značaj finančne podlage: Kennedy je hotel postaviti financiranje na trajno podlago. Predstavniški dom jo je spremenil v začasno. Konservativna skupina je dalje zavrgla zakon o povišanju minimalne mezde. V smislu zakonskega predloga bi bilo deležno dobrot novega zakona še kake štiri in pol milijona novih delavcev in uslužbencev, predvsem na jugu naše dežele. Zakona niso marali podjetniki južnih držav, ki so obenem lokalni stebri demokratske stranke. Morali bi precej povišati plače in mezde. Pritisnili so na svoje kongresnike, naj nastopijo proti zakonu. Sicer je pa tudi nekaj južnih demokratskih kongresnikov osebno prizadetih: so lastniki ali solastniki podjetij, ki bi prišla pod novi zakon.
Na drugi strani konservativna skupina ni nastopila strnjeno proti takim zakonom, ki imajo od njih lahko koristi volivni okraj konservativcev vseh vrst. Zato administracija ni imela težav, da na primer spravi skozi Predstavniški dom zakon o podpiranju krajev, ki so posebno prizadeti po gospodarski krizi, zakon o podpiranju cen za žita za živalsko krmo itd. V teh slučajih so celo republikanski kongresniki glasovali za Kennedyeve zakonske predloge.
Kennedyeva administracija sedaj vsaj ve, pri čem je.
Rt. Rev. John J. Oman
Na Belo nedeljo pred 25 leti je bil v cerkvi sv. Lovrenca v Nevviburgu: slov esno ustoličen za kanonika Rt. Rev. John J. Oman. Radi Omanove zlate maše, ki se bo vršila v jeseni meseca oktobra, bo ta srebrni jubilej stopil malo v senco, toda dogodka in jubileja nikakor ne smemo prezreti. Je prevažen faktor v zvezi s pokojnim ljubljanskim škofom dr. Gregorijem Rožmanom.
Vso zadevo nam pravilno o-svetli izvirna listina imenovanja za častnega kanonika:
Tedanji clevelandski škof Most Rev. J. Schrembs je dobil iz Ljubljane latinsko pismo sledeče vsebine:
“Prečastitemu gospodu Janezu Omanu, župniku pri Sv. Lovrencu v Cleveland, Ohio. USA.
Zadnje mesece minulega leta sem bival v Združenih Državah Severne Amerike, da bi obiskal endotne Slovence in jim, kolikor mogoče prinesel nekaj duhovne tolažbe. Za to moje potovanje imate Vi naj večje zasluge. Spremljali ste me z veliko skrbnostjo in požrtvovalno prijaznostjo na potu v Združene Države Ameriške in po Združenih Državah od ene do druge slovenske župnije. Če sem ob priliki mojega obiska mogel za versko življenje dragih mi soro-jakov kaj dobrega storiti', je to v veliki meri Vaša zasluga. V zahvalo in trajen spomin za Vaš ljubeznivi trud Vas v smislu kanona 406 točka 2, s privoljenjem Vašega Ordinarija, prevzvišene-'ja gospoda škofa Jožefa Schrembsa imenujem za ČASTNEGA 'KANONIKA LJUBLJANSKEGA STOLNEGA KAPITLJA s pravico uporabljati vse častne znake in obleke, ki sb v IV. poglavju kapiteljskih statutov našteti.
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 12. marca 1936.
Škof Gregorij Rožman, lastnoročno.
Listino je torej škof Rožman podpisal ravno na dan svojega godu, na praznik sv. Gregorija. Listina je dospela v Cleveland in sicer uradno na tamkajšnjo škofijsko pisarno prve dni meseca aprila.
C1 e v el a n dski škof Jožef Schrembs je bil naprošen in pooblaščen, da novega kanonika preobleče ali investira. Zgodilo se je to na Belo nedeljo istega leta 1936, ki se je obhajala ono
leto 19. aprila. Redka, edinstvena slovesnost se je vršila v farni cerkvi sv. Lovrenca.
Novi kanonik je s svojimi farani in s povabljenimi gosti pričakoval škofa pred cerkvijo. Bila so zastopana premnoga cerkvena društva, vihrale so zastave, zaigrala je godba. Nato je bil slovesen vhod v cerkev. Pred glavnim oltarjem se je takoj pričel obred preobleke ali investicije. Obrede je z znano preciznostjo izvršil clevelandski škof Schrembs. Med posebnimi molitvami je izročil g. Omanu kanoniške znake ali odlikovanja in sicer:	Rdeče obrobljen
talar z rdečimi gumbi in rdeč pas. Rdeči biret — duhovniško pokrivalo. Rdeč podvratnik. Rdeč plašček, ki se nosi nad ro-ketem. Zlat prstan. Pektoral ali zlat naprsni križ na zlati verižici. Ta križ je posebnost za ljubljanske kanonike, tako da ljubljanskega kanonika marsikdo zamenja za škofa, kot so to tudi zamenjavali pri kanoniku Omanu.
Ljubljanski kanoniki imajo zato malo lepšo in dragocenejšo opravo in znake odlikovanja, ker je ljubljanski stolni kapitelj nekak naslednik oglejskega patriarhalnega kapitlja. !Ko je bil namreč oglejski partiarhat zatrt, so prišle časti kapitlja na videmske kanonike in na gori-ške. Potem pa je bila kmalu go-riška nadškofija nekako premeščena v Ljubljano — četudi le za dobo vlade enega samega ljubljanskega nadškofa Mihaela Bri'gido — takrat so prišle te časti tudi na ljubljanske kanonike in so tudi ostale takšne do današnjega dne. Mariborski kanoniki so na primer drugače o-blečeni. Kanoniku Omanu so torej dali vse zunanje znake ljubljanskih k a n o nikov. Kanonik Oman ima še zdaj in ga bo imel do svoje smrti v ljubljanski stolnici svoj kanoniški sedež, ki je seveda že 25 let prazen; če bi pa kdaj prišel v Ljubljano, četudi samo na obisk, ga sedež tam v stolnici čaka.
Ko je bila pred 25 leti na Belo nedeljo v cerkvi sv. Lovrenca investicija kanonika končana, se je novi kanonik v svoji novi časti vsedel na svoj sedež na desni strani oltarja, clevelandski škof pa se je vsedel na tron na levi
I strani, potem je bila slovenska pridiga, ki jo je govoril p. Odilo, O.F.M., takrat župnik pri Sv. Tereziji v Johnstownu, Pa.
Po pridigi je novi kanonik Rt. Rev. John J. Oman v priču-jočnosti škofovi opravil slovesno sv. mašo; asistirala sta mu kaplan Rev. Julij Slapšak in domačin Rev. Ludvik Kužnik, ki je še isto leto kot collin-woodski kaplan utonil. Navzočih ie bilo več okoliških duhovnikov in prijateljev novega kanonika. Slovenski duhovniki poleg že imenovanih so bili pri slovesnosti še:	Rev. Anzelm
Murn, O.F.M., potem Msgr. Vitus Hribar, Rev. Benedikt Hoge, O.F.M.,. Rev. J. Ponikvar, Rev. A. Bombač, Rev. Albin Gnidovec in Rev. Ludvik Virant. Med sv. mašo je prepeval domači pevski zbor pod vodstvom pokojnega Ivana Zormana.
Po sv. maši je v angleškem jeziku govoril clevelandski škof Schrembs, ki je navzočim razložil pomen slavnosti in je opisal pomen kanoniških znakov ter je odločno povdaril, zakaj je tako rad privolil v povišanje Father Omana: ker ga pozna kot vzglednega duhovnika in zlasti, še radi tega, ker je v njem odlikovan ves slovenski narod po širni Ameriki.
Da, res! Slovenskih mon-signorov smo imeli v Ameriki več, jih imamo in jih bomo še imeli. Toda kanonika ljubljanske škofije imamo v Ameriki samo enega in je tudi skoraj gotovo prvi in zadnji! Zato, ker je tudi Father Oman samo eden.
Imenovanje Father Omana za ljubljanskega kanonika je bilo delo previdnosti božje! Ko je škof Rožman, ki je g. Omanu dal odlikovanje, postal begunec, škof brez doma, je pokojni škof Rožman takoj vedel, kje bo dobil streho:	Pri svojem kanoni-
ku. To je bilo kar naravno! Dobri g. kanonik je pa vzel tudi kot popolnoma naravno stvar, da je škofa povabil k sebi. Saj bi bil užaljen, če bi kdo hotel kako drugače urediti glede škofa Rožmanovega novega doma.
Vemo, da je g. Oman pozneje dobil tudi papeško odlikovanje, postal je monsignor, hišni prelat sv. očeta, toda za nas Slovence je važno, da je g. Oman ljubljanski kanonik. O tem bo pisala zgodovina v zvezi z velikim škofom trpinom-mučencem dr. Gregorijem Rožmanom.
Cast komur čast! Slovenski narod izreka kanoniku Omanu za srebrni jubilej iskrene čestitke in globoko hvaležnost! --------------o------
Slovenci v Avstraliji se
Mariborski škof v Rimu
V prvi polovici marca je bil v Rimu mariborski škof dr. M. Deržečnik. Obiskal je razne kongregacije, predvsem v zvezi s postopkom za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Dne 6. marca ga je sprejel v posebni avdienci papež Janez XXIII. in se z njim ljubeznjivo razgovarjal o zadevah mariborske škofije. Škof je nato predstavil sv. očetu nekatere duhovnike mariborske škofije, ki bivajo v Rimu. Dr. M. Deržečnik je sam študiral v Rimu na Gregorijanski univerzi. Bil je prvi, ki je pred 30 leti govoril na tedaj zgrajeni vatikanski radio oddajni postaji v slovenščini.
Sram jih jc slovenskega imena
Goriški “Katoliški glas” je v svoji številki od 16. marca objavil članek, v katerem piše pod gornjim naslovom o slovenskem smuškem skakalcu, ki je 24. februarja letos postavil nov svetovni rekord v bavarskem Olbersdoffu. O fantastičnem Šlibar j evem skoku so pisali vsi svetovni listi in mnogi, zlasti v Nemčiji in drugih deželah, kjer so zimski športi posebno priljubljeni, so posvečali dogodku veliko pozornost ter prinašali o njem dolga poročila. Ing. Klop-fer, ki je zgradil skakalnico, je dejal o Šlibarju, da je pokazal nov slog smučarskih poletov, slog, ki bo edini pripeljal do novih uspehov. To je skok v
“valovni črti”, kar pomeni, da je že blizu pravemu jadranju po zraku.
Zabolelo nas je, pravi Katoliški glas, da noben list v tujini pri tem ni zapisal, da je Jože Šlibar Slovenec. Nekateri listi, kot veliki dnevnik, ki izhaja v Frankfurtu, je celo zapisal, da je Šlibar doma blizu — Zagreba... Mladi skakalec sam gotovo pri tem ni tajil slovenske narodnosti. Krivda je v tem, da se skuša vsak slovenski uspeh — in teh v zadnjem času ni bilo malo na raznih področjih — prikazati kot usipeh “Jugoslovanov”. Jugoslovanske uradne vesti se vedno izognejo temu, da bi ob takih priložnostih omenile slovensko narodnost oseb. Zanimivo je, da celo bralci “Primorskega dnevnika” in slovenskih časopisov, ki izhajajo v Ljubljani, niso mogli zvedeti, da je Šlibar Slovenec. Označevali so ga le kot “Jugoslovana”...
Katoliški glas pravi, da to ni goli slučaj, ampak mora biti v tem sistem. Pred svetom je treba predstaviti Jugoslavijo kot monolitno nacionalno državo, da ne bi svet postal pozoren na njene notranje narodnostne probleme in da bi doma čimbolj zabrisali narodno zavest... Kajti samo nad ljudmi, ki so narodno, politično in versko nezavedni, bo lahko totalitarni komunistični sistem obdržal svojo oblast.
počasi organizirajo
Cleveland, O. — Ponovno smo že pisali o Slovencih v Avstraliji, o njihovem življenju, delu in težavah. Prvi so po drugi svetovni vojni začeli odhajati tja dol protikomunistični begunci, tem so sledili v večjem številu Slovenci iz Trsta, Tržaškega in Goriškega, ki niso mogli doma najti potrebne zaposlitve in sredstev za življenje. Danes živi v Avstraliji, ki je po svoji površini komaj nekaj manjša od Združenih držav okoli 15,000 Slovencev. Raztreseni so po vsem kontinentu, največ pa se jih je vendar zbralo v Sidneyu in okolici ter v Melbournu in okolici.
V Sidneyu so si že pred leti škušali ustvariti nekako središče. Tam izhajajo tudi “Misli,” najstarejši slovenski list v Avstraliji. Ustanovil jih je p. Beno Korbič, sedanji gvardijan fran-. čiškansikega samostana v Le-montu, ko ista skupno k p. Klavdijem Okornom sedanjim slovenskim župnikom pri Sv. Janezu v Milwaukee misij onarila med slovenskimi naseljenci po Avstraliji. Onadva sta zaorala v ledino, p. Bernard Ambrožič in p. Bazilij pa delo vneto nadaljujeta.
Slovenci v Melbournu so si dolgo želeli svojega središča. Končno so lani kupili primerno stavbo in jo začeli spreminjati v Slov. narodni dom. Kako to delo napreduje, pove lepo tale sestavek, ki je bil objavljen v “Vestniku Zveze slovenskih klubov v Melbournu” za januar m februar 1961:
Slovenski dom — odprto vprašanje
Nakup Slovenskega doma je bil vsekakor eden naj večjih uspehov melbournskih Slovencev. Naš Kluib si lahko -ta uspeh popolnoma prisvoji, saj je bil voditelj in pokrovitelj cele akcije za Slovenski dom in pozneje vseskozi nosilec moralne in materialne bitnosti Doma. To je popolnoma razumljivo; saj Klub kot takšen mora delati za te cilje — vendar ne samo Klub, ali pa da. Prehajamo v logiko, ki nam je Slovencem tako razumljiva, pa vendar . . . vendar je
nočemo razumeti, nočemo razumeti, da smo velika družina, raztresena vse naokrog. Družina s krovom, ali menda brez?
Spomnimo se velike družine, ki se je razšla s “trebuhom za kruhom,” pa vendar se včasih ozre n pogledom tja proti domu, pride tja in počuti se nekako prenovljena kot bi vse brige, ki so jo še pred nekaj časa morile, bile nekje daleč, daleč proč. Pojavi se nekaj mehkega, nežnega, sproščenega . . . Dom je vez, ki te veže na življenje, ki je v tebi učvrstil prvo in bitno rast ljubezni, naredil je v tebi človeka, privezal te je na življenje z edinim namenom — namenom skupnosti. Zanj si dal svoje: nisi dopustil, da bi ti'se streha podrla nad glavo, ljubil si ga, ker je bil tvoj, če si ga izgubil, si gledal, kako si boš zgradil novega.
Tako je tudi z našim Domom — mojim, tvojim, — Slovenskim domom! In ali nisi pozabil, da je bit tvojega narodnega bogastva, tvojega članstva velike družine? Mar ti je mar vse to, ali si se zagrizel sam vase in nočeš razumeti? In čakaš? Na kaj? Majhen dar, ki ga daruješ svoji lastni skupnosti, na katero te je privezala narava, kajti pripadaš po božjih in svetnih postavah, bo le tebi v korist. Morda zveni sentimentalno? Pa ni! Bodi pr e. pričan, ti fant slovenskih gora, gričev in nižav, ti dekle in ti družina, mar tudi ti ne razumeš —-ali nočeš — pomen velike družine?! In ti slovenski intelektualec, mar si pozabil svojo dolžnost? Ali nas je tujina res naredila talko nizke? Mar je v nas izruvala vsaki čut do skupnosti?
Tako nam lahko reče in si o nas misli opazovalec, glede na Slovenski dom. Morda bi bil preoster tu in tam, ali pa je celo premehak? Slovenski klub v Melbournu si je Dom “naprtil” na svoje rame, kot poglavitno točka svojega dela. Saj je to dokazal. Vse svoje finance vlaga vanj, trudi se da bi ga naredil ali pripravil tebi čim lepšega, da bi ti nudil pcpclno zadovoljstvo ob vstopu vanj. Delo se odvija naprej — delo peščice, ki vztraja, ne klone. Ta peščica, ki si jo ti volil z namenom, da ji boš pomagal do skupnih ciljev. Pešči-
ca, ki si ji na skupščini dal predloge, naloge, svoje mišljenje, svojo pomoč — in na to . . . pozabil! Laž? Koliko je skupščina debatirala o posojilu za Slovenski dom, s kakšno voljo in navdušenjem! In danes? Posojilo teče . . . Kako? Osem Slovencev ni pozabilo na skupščino in njene sklepe — naše sklepe. . .
*
*	V novo leto smo stopili — spet je naša emigracija eno leto starejša. Vprašanje je samo, ali se dramimo iz' otopelosti in kulturne zaspanosti, ali pa nas leto za letom bolj omamlja zaspanost. Kadar koli si mislim, kaj vse bi že lahko ustvarili kot slovenska izseljenska skupnost, pa nismo, vselej mi je težko. Žrtvovati se ne znamo več, se mi zdi. In vsak se zanaša, da bo drugi kaj napravil, namesto da bi sleherni po svoje zavihal rokave. Eno je gotovo: česar danes ne bomo ustvarili, tega enkrat tudi ne,bomo imeli!
*	Precej novih je prišlo zadnje tedne med nas. Sicer sei Bone-gilla pridno prazni in pošilja jih največ v NSW in na progo v SA, a Viktorija je dobila svoj delež, želel bi samo, da bi fantje, novo-došli med nami, ohranili svojo dobro voljo in imeli smisel za kulturne dobrine, ne s a m o materialne. Življenje!, ki se peha samo za delom in spanjem in materialnimi užitki, višjega cilja pa pred seboj nima, ni vredno človeškega dostojanstva. Preveč fantov smo že izgubili po širni Avstraliji, ki danes ne pomenijo nič ne sebi, ne narodu in ne Avstraliji. Izgubljenci, ki žive od danes do jutri. Nova domovina nam daje vise priliko, da ohranimo svoje kulturne vrednote, če jih le hočemo. Sami smo krivi, če zanemarjamo svoje poslanstvo.
*	Nedolgo tega sem srečal rojaka, ip& me je vprašal, kam se peljem. “V Slovenski Dom,” sem odgovoril. Strašno se je začudil. “Kaj tudi svoj Dom že imamo Slovenci? Kdo bi si mislil! . . .” In začel je na široko hvaliti slovensko aktivnost. Za naslov Doma me pa ni vprašal in vem da ga nikdar ne bom videl v njem. Kaj pravite???
jl
~(j)tž5o»
/Iiieri$i4/i Domoviim/i
■/!• n/l' ERI e/l’ ID— H ©JW1E-
AMERICAN IN SPIRIT FORCI6N IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
Poročilo Slovenske lelo-vadne zveze
Scanborough, Ont. — V četr-t(‘k 16. marca je bil občni zbor Slovenske' telovadne zveze, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: istarosta Frank Grmek, ^osito starosta Frank Arhar* tajnica Lela Grmek, blagaj. Nada Music, načelnik Ivan Celar, pod-načelnllki Frank Jeraj, Peter Go-lobič, načelnica Toni Celar, pod. načelnica Cveta Arhar.
Za leto 1961 ima zveza namen Pripraviti akademijo in tekme ter Pomagati pri Slovenskem dnevu.
Določili smo zvezina pravila deloma uniforme. Zimsko d°bo smo zaključili in pričeli s pripravami za tekme, katere bodo ves dan pred Slovenskim dne. vom. člani bodo tekmovali v Poljubnih vajah v vseh šestih disciplinah, enako bodo tekme 113 orodju tudi za mladce. Na sporedu bodo tudi tekme v pla-Van|ju in atletiki. Naraščaj vadi Prosto vajo.
Imamo tudi lovski podred. Nje-gov načelnik je Frank Mušič, Podnačelnika pa S. Lamovšek in • Hrence. Delamo na tem, da i imeli pododsek pri mladinskem klubu za hockey, namizni lonis in morebiti nogomet.
Upamo, da bo zanimanje osta-0 enako močno tudi v bodoče ter do se bo mladina vstrajno udele-2evala vaj.
L. Grmek, taj.
obstoji možnost lažje zaposlitve.
Sodijo, da bo novo šolo, ko bo dograjena in urejena obiskovalo podnevi okoli 500 učencev, prav toliko pa tudi ob večerih.
Ponarejevalec denarja umrl
VANCOUVER, B. C. — V Oakalla ječi je pretekli teden umrl zadet od srčne kapi 49 let stari Llewellyn T. Welch, eden najbolj spretnih ponarejevalcev denarja. Njegova smrt je preprečila poplavo vzhodnega dela Združenih držav s ponarejenimi ameriškimi bankovci in čeki.
Mož je bil lani v juniju obsojen na 14 let zapora zaradi štirih primerov dokazanega ponarejanja denarja.
KRIŽEM PO DEŽELI
Redke vrste rja se je lotila julija in avgusta, ko bodo rudni-iglaistih gozdov v Britski Kolum- ke zaprli, svojo zaposlitev, biji. Obstoja nevarnost velike
škode. Trdijo, da je to v zadnjih
V zadnjem času se je v Que-
ki se je pojavila gozdovih.
v kanadskih
40 letih najnevarnejša bolezen, ^eciu pojavil nacionalizem v nepričakovano močni obliki. Francosko govoreče prebivalstvo se zaveda svoje posebnosti in skuša
Kanada naj izstopi iz
NATO?
OTTAWA. — Vodja socialistov v Parlamentu Hazen Argue je Predložil v parlamentu, naj Ka-nada izstopi iz Severno-atlant-s'ke obrambne zveze.
Izjava pove jasno da obstoje ■^d socialisti in delavskimi uni-
Kanada plačala prispevek združenim narodom
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Kanada je napovedala, da bodo dobili Združeni narodi ta teden od nje ček za $3,470,743 za kritje njenega dela stroškov nadziranja meje med Izraelom in arabskimi sosedi, posebno na področju Sinja, za kritje njenega rednega prispevka, pa tudi za kritje stroškov operacij ZN v Kongu. V svoto je vključen tudi milijon dolarjev za gospodarsko pomoč Kongu.
Združeni narodi so prišli v resne finančne težave, ker komunistične države ne barajo plačati na nje odpadajočega dela stroškov. Sedaj je odklonila plačilo svojega deleža za Kongo tudi Francija.. Kanadska vlada razmišlja, ali ne bi prispevala še posebej, kot so napravile Združene države.
Češka kupila kanadsko pšenico
OTTAWA. — Kanada je v zad.
■Jami ki so se domenile skupno s njem času prodala večje količine socialisti osnovati “Novo stran- ' pšenice v dežele za železno za-0 osnovne razlike v zunanji veso, največ na Kitajsko, kjer Politiki. Socialisti zastopajo sta-
^®lče da naj se Kanada pridruži ^vtraleem in izstopi iz NATO. v 0<^n^i delavskih unij so prepri. da mora Kanada ostati v 10 in pomagati nositi breme ? rambe 'svobodnega sveta pred ottiunistično napadalnostjo. brc I)ra^anje zunanje politike bo 2 dvoma igralo pomembno 0,go na ustanovni konvenciji °ve stranke v prihodnjem avgustu.
šola za brezposelne
v SUDBURY, Ont. — Tod bodo tol *akkem začeli graditi novo nično šolo, ki bo stala okoli 1’jon dolarjev. Tri četrtine vl^k0v za njo bo nosila zvezna ^ “ a- Glavna naloga nove šole Veižlbati nestrokovne brezpp-doh* ^Mavce za one stroke, kjer " avstva primanjkuje ali vsaj
vlada občutno pomanjkanje hrane. Pretekli teden je objavil poljedelski minister Alvin Hamilton, da je Kanada prodala 100,000 metrskih ton pšenice tudi na Češkoslovaško. Vrednost te pšenice je ocenjena na $8,600,-000.
Pšenico bodo poslali na Češko slovaško s pristanišč ob ustju . e-ke Sv. Lovrenca, kakor hitro x> izginil led in bo možna redna plovba.
Ladja William Carson je bila s 70 potniki na krovu ves teden zamrznjena na morju. Ko so se v petek pripravljali s helikopterji spraviti potnike z nje na kopno, se ji je posrečilo rešiti le. denega r,klepa in doseči brez posebnih težav pristanišče1 Mul-grave, N. S. — Ladja vozi redno iz Port aux Basques, Nfld., in
North Sidney, N. S.
*
V novi ameriški vladi je tudi večje število oseb, ki so ali rojene v Kanadi ali pa kako drugače povezane z našo deželo. Med njimi je vsekakor najjvidnejši predsednikov gospodarski strokovnjak John Kenneth Galbraith, ki je bil imenovan za poslanika v Indiji. Galbraight je doma v Iona Station, Ont. On je odšel v Združene države 1. 1931 na nadaljevanje študij, pa dobil tam zaposlitev in postal šest let kasneje ameriški državljan.
Med drugimi je živel dalj časa v Kanadi tudi predsednikov tiskovni tajnik Salinger. Ta je bil z očetom v Torontu še kot otrok in je obiskoval tam tudi otroški vrtec.
*
Zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Drago Kunc je izjavil, da Jugoslavija upa, da bo obisk njenega zunanjega ministra Koče Popoviča pretekli teden pomagal ustvariti med
obema deželama tesnejše vezi.
*
Premogovno področje Cape Breton v Novi Scotiji je zopet v hudi krizi. Pokrajinska vlada je odločena zaprositi zvezno vlado za finančno pomoč. Če ne bo od nikoder nobene pomoči, bo izgubilo okoli 2,500 rudarjev in drugih delavcev koncem maja,
najti pota za okrepitev svojega položaja v Kanadi. Posebno skrb posveča šolstvu, ki naj okrepi francosko zavest med mladino, in gospodarskemu napredku, ki naj da pokrajini trdno gospodarsko osnovo.
Zanimivo je, da se je pri neki anketi nedavno izjavilo 45 odstotkov povprašanih za ločitev Quebeca od ostale Kanade.
Pohlep zapeljuje
(J. J. Regerčan)
Proračunska debata na vidiku
OTTAWA. — Ko se bo 10. aprila, vrnil parlament z 11 dni trajajočih velikonočnih počitnic, se bo moral resno lotiti razprave o zveznem proračunu. Finančni minister Fleming ga bo parlamentu predložil takoj po počitnicah v glavnih obrisih, te-
den ah dva kasneje pa z vsemi podrobnostmi.
-----o-----
Rezervne radio postaje
OTTAWA. .— Deset rezervnih radio-oddajnikov civilne obrambe je bilo izročenih CBC, da "ih razporedi po raznih predelih dežele za uporabo v slučaju, če bi bile redne postaje uničene ali poškodovane.
te
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
•'lL. ,
AMERIŠKA DOMOVINA
^117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ..........................
Moj novi naslov: ...........................
moje ime.- .................................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Naslednja črtica iz življenja slovenskega priseljenca je napisana tako, kakor mi je bila povedana pred dobrimi 27 leti na za-padni strani mesta Clevelanda, ko sem opisaval slovenske družine za rodopisni oddelek N. S. Prizadeti rpjak A. Jež in njegova ioproga sta zdaj že kakih 20 let med pokojnimi. Je pa črtica vsekakor poučna in zna biti marsikomu v korist.
Neki zemljiški prodajalec na zapadni strani metsta Cleveland, je pregovoril Slovenca Andreja Ježa, kmalu po prvi svetovni vojni, da je podpisal kupno pogodbo za šestsobno zidano hišo — “bungalow.” Za $7,500.00 so se pogodili. Rojak Jež je imel $4,-000.00 gotovine, ostalo mu je prodajalec pustil na prvi vknjižbi za dobo pet let.
Ježeva družina se je preselila v kupljeni dom in zadovoljno živela v njem nad osem let. Jež je bil po poklicu tesar, imel stalno delo in je dobro zaslužil. V štirih letih je odplačal dolg,’ v ostalih letih si je še celo pet tisočakov prihranil.
ičie bi bil Jež pameten in zadovoljen, bi bil v takih razmerah lepo zadovoljno živel. Imel je lep dom, plačan, pa še pet tisočakov na strani. To je bila vsaj tista leta za navadno delavsko družino že lepa ugodnost. Tudi za Ježa bi bila, ko bi bil on to le razumel. Toda večina ljudi je takih, da z malim niso zadovoljni, niti ne s primemo ugodnimi razmerami. Čudna je človeška narava, Iker vedno več in več hoče.
Leta 1927 so bile cene blagu, pa tudi cene- zemljiščem in posestvom v Ameriki na višku, to je bilo nekako v tistih letih ko je prosperiteta po prvi svetovni
preje za nje plačali. Na vsaki bajti se je napravil dobiček; zato so postajali ljudje skrajno drzni takih špekulacijah. Mislili so pač, da zlati časi tistočasne pro-speritete ne bodo nikoli minili. Tudi Ježa se je prijela talka misel. Drugi prodajalec zemljišč se mu je približal in mu začel dokazovati, kako se s posestvi dela denar. Začel mu je ponujati veliko stanovanjsko hišo (Apartment House) s šestimi stanovanji na južni strani mesta. Cena ji je bila $32,000,00. V zameno je Ježu ponujal za njegov dom $12,000.00. Ker je Jez lahko dal zraven še njegovih $5,000.00 gotovine, bi mu bilo potreba sprejeti le še $15,000.00 prve vknjižbe ali dolga. Računal je: Stanovanja mi bodo dala $240.00 mesečno najemnine, zraven še sam bom stanoval tam. Letno bo to $2,880.00. Stroške je računal: Obresti po 6% od $15,000.00 znašajo $900.00, davki so nekako $350.00 Letno bi mu na ta način še od najemnine ostalo do $1,500.00. Samo to bi mu v desetih letih izplačalo hišo. Kar bi zaslužil, mu bo še ostalo posebej. Čez deset let ibi premogel najmanj okrog $40,000.00. Tako je rojak Jež računal in tuhtal.
Če bi šlo vse tako, kakor je Jeez še kar dobro izrajtal. Toda leta 1931 so se delavske in gons-podarske razmere tako poslabšale, da je postalo Ježevo stanje že obupno. Ljudje, ki so stanovali v njegovi hišiš, so bili že skoro dve leti brez dela. Dve dobri družini, ki sta še plačevali delno najemnino, sta se izselili iz stanovanj. D r u g i h stanoval, cev nad leto dni ni mogel dobiti, ki bi zmogli tako visoko najemnino, ker v deželi je bilo večinoma vse brez dela in brez dohodkov. Tri družine mu vsled nezaposlenosti že osem mesecev
maj za življenje. Za davke mu je posodil neki prijatelj, a za plačilo na dolg in za obresti ni bilo novcev. Kogar koli je vprašal za posojilo je bil odgovor: nimamo, sami gledamo za posojilo. Ježa je jelo to skrbeti.
Tolažil se je sam, tolažili so ga drugi, da bo bolje. Minulo je leto, a boljših časov le še ni bilo. Denarni zavod, ki je imel prvo vknjižbo na njegovi hiši, mu je dovolil ob koncu leta 90 dni odmora. Toda tistih 90 dni je bilo v tisti dolgi gospodarski krizi kaplja v morju in še to ne. Ko je minilo 90 dni, je bil Jež še v večji krizi. Sam je bil zdaj brez dela, za najemnine ni zdaj ničesar dobil. Leta 1932 je bilo še slabše od leta 1931. Na hiši je bil še vedno dolžan $10,500.00 in z narastlimi obrestmi skupaj $11,035 00. V hišo je dozdaj vsega skupaj utaknil že do $24,000 Kaj naj naredi? Hišo je postavil na prodaj, a nihče ni vprašal niti za ceno, tiste čase ni nihče kupoval, ker le malokdo je imel kaj denarja za take namene.
Koncem meseca marca leta 1932 dolbi Jež končni poziv od banke, da mora do 15. aprila plačati vsaj obresti, ali pa bo banka primorana posojilo zaključiti in začeti s tožbo, da zaščiti svojo terjatev. Zdaj je Ježa začelo skrbeti za res. Vse svoje prijatelje in znance je obšel, pa noben mu ni mogel nuditi pomoči. Denarni zavodi sploh niso posojevali na posestva v tistih kritičnih časih. Zasebniki so aili večinoma brez dela in so H-vbii od svojih prihrankov, ako so jih imeli. Kriza je bila na višku. Ne samo naš rojak Jež,
vojni cvetela. Kmalu za tem pa se je začelo počasi nagibati nav-'niso plačale nobene najemnine, zdol. Ljudje, ki so lastovali hiše Bližal se je čas, ko je Jež, moral in posestva so prodajali iste za ošteti letno odplačilo na dolg in mnogo višje- cene, nego so pred obresti v skupni svoti $2,400.00. kakimi šestimi ali sedmimi leti Sam je v istem letu zaslužil ko-
temveč sto in sto tisoči drugi so propadali na enak in podoben način.
Zadeva je šla v skrajnost. Sredi mesesa maja je Jež dobil v roke sodni poziv. Zdaj je vedel, kaj ga čaka. Še je skušal najti rešitve, pa vsi poizkusi so bili brezuspešni in zastonj. Ne posojila ne pomoči ni dobil nikjer, niti kupca za hišo ni mogel najti. Prišel je usodni dan, kakor za tisoče sličnih slučajev. Sodišče je razsodilo v zaščito denarnega zavoda, da isto prevzame za kritje preostalega dolga Ježevo hišo. In tako se je zgodilo
Čez dva meseca se je Jež selil ves obupan. Več kakor 25 let je garal, zdaj pa vse zgubil, kar je imel, kar je prihranil s težkim trdim delom in znojem. Ko bi biT pameten, bi bil obdržal prvo hišo, ki je bila plačana. Poleg hiše je imel še pet tisočakov na strani. Med tem bi bil še nekaj zaslužil in kriza Ibi ga ne bila uničila, živel bi brez skrbi. Toda Jež je računal na več! Hotel je špekulirati in pridobiti še več premoženja — pa je zgubil še lastni dom in še prihranke.
“Zlomek naj vzame tako pravico in vse skupaj!” je zarobantil Jež, ko je zadnjič prestopil prag svojega izgubljenega doma.
Njegova žena, ki je bila tiha in .blaga, ga je tolažila:
“Nič se ne meni Boštijan, sa' še ni vseh dni konec. Če Bog da nam zdravje in pravo pamet, bomo že še kaj zaslužili. Samo pameti je nam treba, da bomo v prihodnje znali biti z malim zadovoljni. . .”
Kolo se vrača kol promotno sredstvo Evrope
V	povojnih letih so mnogi proglašali kolo kot zastarelo prometno sredstvo, kot vozilo ljudi
skromnimi dohodki. Napovedovali so mu konec povsod, razen — na športnih stezah. Zares so kolesa “izumirala rib zahodnoevropskih minulih deset let vse do neda- ! vnega, ko so se začela ponovno uveljavljati, in sicer ne le na Danskem in v Italiji, ki slovita zaradi koles, temveč tudi v drugih industrializiranih deželah.
V	razdejani povojni Evropi je kolo nekaj časa nadomeščalo vlak, avto, avtobus in tramvaj. Ljudje so se z njim ne le vozili, temveč so tudi prevažali krompir in drugo blago. Zračnice so se ponekod debile le pod roko, bicikel je bil dragocenost.
Petem so zablesteli na cestah kromirani avtomobilčki, zlasti po letu 1952 je kazalo, da kolo odhaja v — muzej. Najprej je moralo v klet, ker so ga začeli izpodrivati mopedi in vespe ter ra. zadnje majhni avtomobili. Motorna vozila so preplavila ulice.
Kako se je začel položaj ponovno spreminjati, kažejo tudi podatki iz Zahodne Nemčije, kjer je po letu 1956 spet naraslo povpraševanje po kolesih. Lani so jih nemški trgovci prodali 1.6 milijona, torej kakih 15 odstetkov več kot predlanskim. Temu se je seveda prilagodila tudi industrija. Celo avtomcbil-: ke tovarne so začele konstruirati prtljažnike tako, da je v njih prostor za delno zložljivo kolo. Čedalje več ljudi, ki se z avtom vozijo v službo, se odpravlja s Kolesom na izlete. Sprva se je morda kdo smejal, potem pa: “Prav ima, to je dobro za prebavo in za krvni obtok. Zaradi motornih vozil smo postali že či sto krmežljavi.”
Zdaj ima Zahodna Nemčija približno 18 milijonov koles. To
vozilo je staro skoraj 150 let. Leta 1817 je gozdar Drais izumil “dirkalni stroj,” napravo z desko, na kateri je sedel, ter s kolesom spredaj in zadaj. Seveda se je moral prvi v nekate- kolesar z nogami odrivati od. mestih tal, torej je sede hodil.
Nenadno večje povpraševanje po kolesih razlagajo kot potre-3o prebivalcev velemest po izdatnejšem gibanju na svežem zraku, kar nedvomno koristi človeškemu organizmu.
-------o-------
TEŽKA PRIČA
Sodišče v Stuttgartu je povabilo na razpravo tudi Anno Grossel. Ker pa je bila priča tako težka, da ni mogla po stopnicah v drugo nadstropje, so jo sodniki zaslišali kar v pritljičju.
PO KONČANEM DELU —Ko so končali snemanje filma "El Cid” r Rimu' sekse *bra. li nekateri vod&lawi h kratkemu pomenku. Od ife.ne proti desni so: igralec John Frazer, dr. Carlo Ponti, njegova žena igralka Sofia Loren, producent Samuel Bronston in igralec Charlton Heston.
MALI OGLASI
Euclid — lastnik
E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Colonial hiša, 3 spalnice, poploščena kopalnica, jedilna soba, sončni porč, li/j garaža, krasno zasajeno. KE 1-4622.
(66)
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Ul a ir blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 1334 E. 55 M”	(x)
Kupim
eno ali večdružinsko hišo v fari sv. Vida med 60, in 68. St. Kličite HE 1-0628 in pustite naslov.
(67)
Lastnik prodaja
Hiša 6 sob na 16723 Grovewood Ave. Pridite si ogledat, da se sami prepričate, kakšna je, zato pokličite KE 1-5258.	(74)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
,18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Na posebnem seznamu
16110 Huntmere Ave., 5-5, v izvrstnem stanju, garaža za 2 kare. Se pokaže samo po dogovoru. Mr. Alden, IV 1-5956.
VAN AKEN REALTY, INC.
(4, 6 apr.)
V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA!
Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite!
! NAROČITE!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 L Cleveland 10, Ohio
m
K
g
<5 Karel Mauser:
B
LJUDJE POD BIČEM
Ož
1
I. del
i
i
M
M

Potlej sta uredila, kar je bilo treba. Do večera je ležala Marija v beli krstici. Silva je kupila nekaj dragih rož. Tudi Je-rovšek jih je prinesel.
Prva noč je bila moreča in težka, kot sam svinec. Lahko bi oddala otroka na Žale, toda ni hotela. Vrat ni zaklenila. V sobici je bilo hladno. Za koga naj bi kurila? Luč je ostro svetila na mizo.
Otrok je ležal med cvetjem, dve drobni svečici sta goreli ob krsti. Pokrovček je stal za vrati.
Umrlo je življenje. Ugasnilo
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ELK GROVE VILLAGE —
BY OWNER
3 bdrm. ranch. 2 yxs. old. 1 Vz baths. Gas ht. Bit.-in range-oven. Gar. disp., washer-dryer. S & S. Gutters, att. gar., Indscpd. 4%% mtge. HE. 7-1389.	(69)
_ DEERFIELD — BY OWNER Lower $20's. Charming 2 story brk. Georgian on dead end st. in comfortable resid. section. Very close to schls. and shopg. center. 3 bdrms., cer. tile bath upstairs, liv. rm., sep. din. rm., kit. with knotty pine brkfst. nook, pan. rec. rm. with full bath in bsmt. Gas ht. Louvered shutters, crptg., and dishwasher inch 60x135 ft. lot, fenced in yard, fully Indscpd, black top drive. Storage shed and B-B-Q plus extras. WI. 5-2922 anytime after 5 p.m. Wednesday.	(67)
SKOKIE — By owner, being trans.; 3 Bdrm. brick; gar., yard. Alum, stm., scr., doors; landscp., conv. loc.; Excellent transp. Close to schools; shop. Low tax. 4% int. Low $20’s. 9106 Laramie, YO 6-7793.	(67)
SKOKIE — BY OWNER De luxe ranch. Compl. air cond. 2 car gar. Beaut. Indscpd. grounds. 3 bdrms. IVz baths. Fin. bsmt. Many valuable extras. Shown by appt. only. OR. 5-3277.	(67)
PALOS PARK — BY OWNER 2 Bdrm. (One Mahogany paneled) Frame. Built-in oven, range. Custom bit. birch cabs. Enclosed porch. Att. gar. Full bsmt. On large wooded cor. $16,900. GI 8-0784.	(67)
EVANSTON — By owner. Older Home. Must see. 2300 Sq. ft. Completely modernized interior. 3 Bdrms. tile cab. kit. tile baths, 2 car gar. dishwasher, crptg, other extras. Transp. schools, shopping $19,900. 1419 Church DAvis 8-6536.	(67)
NILES —- BY OWNER Cor. 6 rm. Yellow brk. ranch, Ige. Indscpd. lot. 2V2 car att. gar. Disposal, incinerator, new drapes, tiled floor bsmt., many extras. 8000 N. Merrill. TA. 3-2540.	(67)
BY OWNER — Beautiful Brick 6 rm. Georgian home. 3 large bedrms. 1V2 tile baths, 2 car gar. Alum. S. & S. Beautiful kitchen with built in range. Vic. Archer & Normandy. Only $18,900. Call for appt. 586-5867.	(67)
PARK RIDGE — BY OWNER Choice S. W. area. Brk. Cape Cod. Beaut, interior. Lge. liv. rm. with frpl. Din. rm. 2 lge. bdrms. W-W crptg. Birch kit. Gas ht. Lndscpd. 2 car gar. 800 S. Home Ave. TA. 3-7772.	(67)
MORTON GROVE — BY OWNER. Lovely 3 bdrm. brick ranch. Lge liv-din. combination, ceramic tile baths; full bsmt, w.w. crptg, drapes, landscaped and feqced lot. Nr. shop, transp, schools. YO 6-9177.	(67)
OAK LAWN — By owner. 3 to 4 bdrm. brk. designed for Mom and kiddies convenience. Finished 2nd fir. inch lge. bdrm. space, bull bath, built-in beds, dressers, storage, etc. Lge lot. Plenty of room for further expansion. Nr. churches, schools, shopg, etc. Reduced to $19,900 for quick sale. Immed. occup. 9722 S. Brandt (4950 W.) GA 2-5260.	(69)
kakor bi poznojesenski veter butnil v plamenček. Silva sedi na postelji. Ene same tope misli ni v srcu.
Ko bi bil vsaj Žalar tukaj. Nocoj je ne bi obsodil. Našel bi zanjo odpuščanje.
Luč gori kakor oblocnica, kot da hoče presvetiti zadnjo misel v srcu.
Avtomobili šume na cesti.
Silva ne more leči. Opravljena sedi na postelji, roke sklenjene na kolenih, v licih je trudna vročina, ki pride od dolgega joka.
Žalar in Blaž, Andrej in Marija, greh in zagovor, vse gre skoz srce kot da bi nekdo vlekel bodečo žico skozenj. Vsaka misel je rana, še zadnja, ki se o-klene Viktorja.
Potlej luč sama sveti. Silva je spala sede,- naslonjena z glavo na steno. Do jutra.
IX.
Cd pogreba je Andrej spremil Silvo do doma. Govorila sta malo. Mraz je bil oster, da je šel do kosti.
V sobici je bilo mrzlo, na oknu ledene rože. Andrej je koj narezal tresak.
“Nekaj moraš popiti, saj se 'rsa treseš.”
Silva je pospravljala. Tišina, kateri sta se že odvadila, je težko pritiskala na oba. Andrej je pristavil vodo za čaj.
“Blaž je bil pri pogrebu,” je s težavo izdavila Silva.
“Videl sem ga,” je krhnil Andrej. “Jaz bi ne prišel, ko bi bil Blaž.”
Potlej sta molčala, dokler ni voda zavrela.
Ko sta sedela pri mizi, sta imela oba občutek, da sta v tujem stanovanju, da nista tod doma, da sta zavoljo bolečine zgrešila pot. Tako neposrečena sta bila v ozkem prostoru, kakor da sta slučajno prišla. Samo, da se pogrejeta in spet gresta.
“Ne bom se mogla vživeti v samoto.”
“Delo te bo prevzelo. Počasi se boš navadila. Zdaj veš, da o-trok ne trpi več. Meni je lažje, kar ne vidim več bledega obrazka in tistih belih, drobnih ročic, ki so nezavedno hrepenele po življenju. Lažje mi je, Silva, v resnici.”
Silva ga gleda z motnimi očmi. Vidi žalost v Andrejevih očeh in roko, ki se mu trese.
“Marijo si rad imel. Hvaležna sem ti.”
“Bila je tvoja, Silva.”
“Da, še nikoli nisem tega tako čutila. Moja je bila, iz mene je zrastla. Andrej, se tudi tebi zdi, da je umrla zato, ker sem jo premalo ljubila? Ker je bilo tisto ipo sredi.”
Andrej čuti, da noče natančno povedati.
“Ljubila si jo. Včasih je hotela pamet v tebi prevpiti materinstvo, zato se ti zdi, da je nisi ljubila dovolj.”
“Materinstva mi ne more nihče vzeti. Kakor da sem ga dobila s posvečenjem. Andrej, reci, da sem vse prav delala. Lažje mi bo.”
Tedaj je Jerovšek vstal. Kakor začaran je stopil k njej in šel z roko prek njenih las.
“Silva, vse je bilo prav. Ne muči se več. Življenje gladi in biča, v klanec gre in v ravnino v jok in smeh, toda v bistvu je vendar lepo, če ga gledaš s čistimi očmi. In tvoje so čiste.”
“Hvala, Andrej.”
Dvignila je glavo in ga pogledala z mokrimi očmi. Andrej je pil čaj v hlastnih požirkih. Kakor da bi rad poplaknil žalost in jok, ki sta mu- stiskala grlo.
Do noči sta bila skupaj. Silva je spravila igrače v košaro, pre-gmila košaro s prtom in jo potisnila pod posteljo. Kakor da je odšel zadnji spomin, ki je trgal oči. Odleglo ji je.
Silva je dobila star obraz. Samo Marijina slika je ostala na steni v zlatem okvirju.
Ko se je Andrej zvečer poslovil, je Silva zaklenila vrata. Žalost, ki je kljuvala v srcu, je odnehala.
“Andrej je imel prav. Otrok je trpel.”
Misel jo je božala. Samota, kakor se jo je bala, ni pritisnila s težo, kakor je pričakovala. Mir, ki je dišal po vosku, je bil skoraj mehak, vdan, nekaj je bilo v njem kakor odpuščanje.
Stala je v sobi in ni vedela, kaj bi počela. Da bi šivala, se ji ni dalo. Sedla je k mizi in gledala na polico s knjigami. Ko bi poskušala brati.
Segla je po Križu na gori. Ni brala od začetka, listala je tjavdan in z očmi lovila vrste, samo da so se ji misli nekam u-prle in da niso letale okoli drobne bele krstice, nad grobom, ki ga je bilo komaj za laket.
Med vrstami je vstajal Zalarjev obraz. Suh, udrt, samo vo-denomodre oči so še sijale kakor včasih.
Silvine oči so brale in v srce so padale besede, druga za drugo, kakor da jih je nekoč sama že izrekla.
“Ni mogoče, da bi bil pozabil — ni mogoče, da bi pozabil človek tako hitro celo dolgo življenje!- Zmerom je še v njegovem srcu, vse cd prvega pozdrava do žalostnega slovesa. Vse težke misli so še v njegovem srcu, vse veselo upanje tistega življenja in vse ljubeznive besede.”
Misli se medejo. Pred Zalarjev obraz stopi Blažev. Potlej oba prekrije Jerovškov.
Ne more več brati. Knjigo pusti na mizi, ugasne luč in se v temi spravi spat. Zdi se ji, da zlati okvir okrog Marijine slike gori.
*
V soboto dopoldne je zanesla Silva dokončano delo v trgovino. Nazaj grede ni šla po običajni poti. Želela se je malo sprehoditi. Božični prazniki so bili pred durmi in vse v njej je hrepenelo, da si ogleda ljudi, ki že živijo ob misli na blage dneve. Kaj naj počne doma. Otroka ni več, nihče je ne čaka in Andrej bo prišel šele popoldne. Zavila je v Šelenburgovo ulico. Izložbe dihajo božično razpoloženje. Pred vsako je grozd ljudi.
Na vogalu se Silva zdrzne. Blaž. Šel je proti pošti, toda nenadoma se je obrnil in obstal. Silva ni vedela, kaj bi napravila. Nazaj ni hotela, tudi Blaž se ni premaknil. Stal je kakor uročen.
Silva je šla mimo njega. Tudi pogledala ga ni. Tedaj je privo-
zil tramvaj po Prešernovi ulici, da nj mogla čez cesto. Od vznemirjenja so ji trepetale roke. Čutila je, da je Blaž stopil zd njo.
“Silva!”
Stresla se je kot da jo je nekdo oplazil z bičem. Ni se obrnila. Potlej je stopil pred njo.
“Silva!”
Zdaj je pogledala. Z zaničevanjem, da je moral čutiti.
“Prosim.”
Videla je, kako ga je zalila rdečica.
“Ali te smem spremiti?”
Ni mu odgovorila, šla je čez cesto. Sam je stopil za njo. Ko sta prišla izmed ljudi, je Blaž tiho rekel:
“Ne mislim zlega. Zadnjič sem bil na pogrebu in mi je bilo hudo.”
“Zakaj le?” Trdo je zategnila vprašanje. “Obsodil si jo na smrt, še preden se je rodila.”
Usekala ga je, kar je le mogla.
“Za tisto mi je bilo žal, Silva!”
Do Figovca sta molčala.
“Silva, rad bi popravil, kar je bilo.” Težko je spregovoril.
“Zdaj, ko je v grobu tisto, kar naju je ločilo? Popraviti življenja ni mogoče. Ni voz, ki se stare.”
Govorila je strupeno. Bolj kot je mislila. Blaž je topo strmel v tla.
“Zavoljo otroka sem veliko pretrpel. Mislil sem nanj marsi-
kdaj. In nate sem mislil vsak dan.”
“Z vsako mišlijo si me umazal. Jaz nisem mislila nate nikdar.”
“Vem,” je iztisnil hripavo. “Videla si me nekoč z žensko in si mislila bogve kaj!”
“Ne merim tvojih korakov. Imaš še kaj povedati?” Ustavila se je in se zagledala vanj. Blaž se je zmedel.
“Povedal bi ti rad, da te ne morem pozabiti in da bi rad preteklost nazaj. Težko mi je brez nje. Verjemi, Silva, spremenil sem se.” Prosil je tiho kakor da pripoveduje sebi.
“Preteklost še ni mimo. Med nama leži kot sedanjost. Ni ga, ki bi popravil, kar je bilo. Tvoj svet je onkraj mojega in loči ga Marija. Njenih suhih ročic v krstici nisi videl. Te so te preklele. In kar je moj otrok preklel, tega mati ne pozabi.” Silvine oči so gorele. Blaž ni vzdržal pogleda.
“Ponujal sem ti, da bi ti ne bilo treba stradati.”
“Ponujal! Misliš, da sem se prodala. Ljubezen se plačuje z ljubeznijo, ne s kruhom in rižem. Zgrešil si pot do mene.” Obrnila se je, da bi šla. Blaž jo je prijel za roko. “Silva, iz tebe govori bolečina. Za Marijino smrt nisem kriv.”
Izvila rhu je roko.
“Nisi kriv? Greh ima začetek in tega si ti spočel. Vse drugo je zraslo iz njega. Zato si kriv vse-
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.

KRANJSKO
KATOLIŠKA
Ka
‘V*
SLOVENSKA
JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavarnješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške ir. ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od X500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
'Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.

SAMO ZADNJI DELI — Republic Aviation Corp. je v Farmingdale, N. Y., postavila okoli letal F-105 Thunderchief posebne hišice, da je mogoče delo na njih nadaljevati tudi v mrazu in slabem vremenu.
ga, kai’ je prišlo.”
“Silva, govori mirno. Odleglo bo obema. Verjemi.”
“Nisem te klicala. Zbogom'.” Hlastno je stopila po cesti. Blaž je nekaj časa omahoval, potlej se je zasukal in sklonjeno odšel nazaj.
Silva se ni obrnila.
Za sveti večer je prišel Andrej. Silva bi ga težko pogrešila. Prinesel je belega kruha in ruma.
V Silvi se je žalost, ki je izvi-
rala iz srca, unesla. Le pamet ni mogla preko žalosti. Zakaj je otrok umrl, ko se je že rodil, ko se je sramota skoraj pozabila in ugnala?
V štedilniku je prijazno gorelo. Andrej je dobil nekaj premoga-
“Pa bova vsaj ob praznikih imela toplo.”
Silva je pristavila za čaj. Potlej sta sedla k mizi. V kotu, koj ob Marijini sliki so bile jaslice. Majhne, iz papirja, toliko, da je spomin.
k!zfcir>g your city a better place to live, work and raise a family— the result of a GROWING
Savings and Loan business
M
■ (urreaf

813 East 185th St.
25000 Euclid Av«.
6235 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
Mullally Funeral Home
ZRACEVALNI SISTEM	AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD $209.(10 NAPREJ
365 East 156th Street
KEnmore 1-941)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.. 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Z a
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Jglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
N
5
i
i
SU7 St. Clair Ave.
Cleveland 3. Ohio

BE 1-0628
II II
W > ,
PONOSNI OČE — Dennis Weaver z zanimanjem opi zuje, ko Glenn Alden pripravlja njegovega 12 let stareg sina Richia za nastop v CBS-TV filmu v Hollywoodu. Ml di Michael King, ki bo tudi nastopil <v filmu, čaka na red.