Jan Hafner1, Miša Korva2, Tadeja Kotar3
Čikungunja
Chikungunya
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: čikungunja, artralgija, komarji, cepivo, preprečevanje
Čikungunjo povzroča virus čikungunje. Gre za arbovirus, ki spada med alfaviruse, iz dru-
žine Togaviridae. Glavni prenašalci so komarji iz rodu Aedes, kamor spadajo tigrasti komar-
ji in komarji ščitarji. Predvsem tigrasti komarji se zaradi podnebnih sprememb širijo severneje
v evropske države. V Sloveniji zasledimo bolezen le pri popotnikih, ki so potovali v kraje,
kjer je čikungunja endemična. Kljub temu bodo v prihodnje zaradi ustreznih prenašalcev
tudi pri nas možni primeri avtohtone čikungunje, ki bi lahko vodili v manjše izbruhe. Glavna
težava, ki jo navajajo bolniki poleg vročine in kožnega izpuščaja, so hude bolečine v skle-
pih. Pri nekaterih bolnikih se razvije kronična faza, ki se kaže kot revmatično obolenje. V letu
2024 je bilo na svetu potrjenih okoli 480.000 primerov čikungunje, večina v Braziliji. Izrednega
pomena je ustrezna diferencialna diagnoza, saj lahko bolezen posnema nekatere druge okuž-
be, kot sta zika in denga. Za preprečevanje bolezni se priporočajo ukrepi, ki ščitijo pred piki
komarjev. V letih 2024 in 2025 sta bili odobreni dve cepivi proti čikungunji, ki sta
v Sloveniji priporočljivi za popotnike, ki potujejo v kraje, kjer se bolezen pojavlja.
aBSTRaCT
KEY WORDS: chikungunya, arthralgia, mosquitoes, vaccine, prevention
Chikungunya is caused by the Chikungunya virus. It is an arbovirus of the Alphavirus
genus which belongs to the Togaviridae family. It’s mainly transmitted by the Aedes spp.
mosquitoes, such as tiger and forest mosquitoes. Due to global warming, we are seeing
an increase in the distribution of mosquitoes, especially the tiger mosquitoes, which are
spreading into the northern climates of Europe. In Slovenia, we only have imported cases
of chikungunya in travelers returning from endemic regions. Due to an increase in sui-
table vectors, we can predict that in the future we will also experience autochtonous cases
of chikungunya, which could also lead to small outbreaks of the disease in our region.
In addition to the fever and rash, patients experience severe joint pain as the main symp-
tom. In some patients, the disease may progress to the chronic phase, which presents as
a rheumatism. In 2024, aproximately 480,000 cases of chikungunya were reported world-
wide, the majority of which were from Brasil. An appropriate differential diagnosis is cru-
cial as the disease is similar to zika and dengue fever. The main way to prevent the disease
is to avoid mosquito bites. In Slovenia, the vaccines, approved in 2024 and 2025, are main-
ly recommended for individuals traveling to regions with chikungunya.
1 Jan Hafner, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; jan.hafner65@gmail.com
2 Doc. dr. Miša Korva, univ. dipl. mikr., Inštitut za mikrobiologijo in imunologija, Medicinska fakulteta, Univerza
v Ljubljani, Zaloška 4, 1000 Ljubljana
3 Doc. dr. Tadeja Kotar, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
335Med Razgl. 2025; 64 (3): 335–44 • doi: 10.61300/MR64035E • Pregledni članek
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 335
UvOD
Čikungunja (angl. chikungunya, CHIK) je
bolezen, ki jo povzroča virus čikungunje
(angl. Chikungunya virus, CHIKV). Najpo-
gosteje ga prenašajo komarji iz rodu Aedes
(A.), predvsem A. aegypti (komar ščitar) in
A. albopictus (tigrasti komar). Ime bolezni
izvira iz bantujskega jezika in pomeni »ta,
ki zvije«, kar opisuje držo in rigidno hojo
bolnikov s CHIK zaradi hudih sklepnih
bolečin (1, 2). Glavni simptomi, ki se poja-
vijo nekaj dni po piku okuženega komarja,
so vročina, bolečine v sklepih ter izpuščaj
(3). Kljub temu da so smrti zaradi CHIK redke,
je pravočasna obravnava bolezni pomemb-
na zaradi razvoja kroničnega revmatizma,
ki močno zmanjša kakovost življenja (4, 5).
CHIKV je bil včasih značilen le za podsa-
harsko Afriko in Jugovzhodno Azijo, zadnja
leta pa se izbruhi in epidemije pojavljajo
tudi v Južni Ameriki (2, 6). Zaradi širjenja
komarjev in globalizacije bo CHIKV v pri-
hodnosti zelo verjetno povzročal epidemije
tudi v Evropi (5). Pri preprečevanju okuž-
be s CHIKV imajo ključno vlogo prepreče-
vanje pikov komarjev in novi cepivi proti
CHIKV (3).
vIRUS
CHIKV je arbovirus iz družine Togaviridae
in spada v rod Alfavirus (7). Gre za majhen,
okrogel, pozitivno-vijačni RNA-virus z ovoj-
nico, ki v premeru meri 60–70nm (5). 11,8 kB
dolga RNA, ki je obdana z beljakovino C,
tvori v kompleksu nukleokapsido, kodira
štiri nestrukturne beljakovine (nsP1–4)
in pet strukturnih beljakovin (C, E1–3 in
6K/TF) (7, 8). Virusna ovojnica obdaja
nukleokapsido in je sestavljena iz lipidne-
ga dvosloja, ki je strukturno podoben celi-
čni membrani gostiteljevih celic, ter dveh
transmembranskih glikoproteinov, E1 in E2,
ki tvorita konice na površini virusa (8, 9).
Poznamo štiri genetske različice CHIKV:
azijsko, zahodnoafriško, vzhodno-central-
no-južnoafriško (VCJ) in indijsko-oceansko
(IO) (7).
ZGODOvINa ČIKUNGUNJE
CHIK je bila prvič opisana leta 1779
v Džakarti, kjer so izbruh bolezni pripisali
dengi zaradi podobnosti v akutni fazi (2, 10).
CHIKV je bil prvič osamljen in prepoznan
kot povzročitelj CHIK leta 1952 v Tanzaniji
med epidemijo neznane bolezni, ki je pov-
zročala hude težave s sklepi (2). Domačini
so bolezen zaradi drže in hoje obolelih
poimenovali čikungunja, kar v bantujskem
jeziku pomeni »ta, ki zvije« (1, 11). Od takrat
so se zvrstili številni manjši izbruhi v pod-
saharski Afriki in Jugovzhodni Aziji, med
katerimi se ciklično v intervalu 7–20 let
pojavljajo tudi večji (2, 5).
Leta 2004 se je po epidemiji v Keniji
različica VCJ CHIKV razširila na otok
Réunion (fra. La Réunion), kjer je prišlo med
letoma 2005 in 2006 do ene izmed naj-
večjih epidemij CHIK (5, 12). Glavna razlo-
ga za epidemijo sta bila najverjetneje dva.
Prvi razlog: pred letom 2005 prebivalstvo
otoka še nikoli ni bilo izpostavljeno viru-
su (t. i. naivna populacija). Drugi razlog: na
otoku je najbolj razširjen prenašalec tigra-
sti komar. CHIKV se je prilagodil tako, da
je nastala aminokislinska sprememba
(A226V) v ovojničnem glikoproteinu E1.
Mutacija je omogočila hitrejše podvajanje
virusa v tigrastih komarjih, s čimer se je
olajšal tudi prenos virusa na nove gosti-
telje (1, 12).
Zaradi lažjega prenosa in velike razšir-
jenosti tigrastih komarjev se je IO CHIKV
preko popotnikov hitro razširil po Aziji in
tudi v Evropo (12). Prva evropska država
z zabeleženim primerom CHIK je bila Italija,
in sicer so se leta 2007 na severovzhodnem
delu pojavili prvi avtohtoni primeri (5, 12).
Leta 2010 so CHIK prepoznali tudi v Franciji.
Z letom 2013 so se postopoma začeli poja-
vljati izbruhi, predvsem različice VCJ,
v Severni in 2014 v Južni Ameriki, kjer se
je CHIKV hitro širil, saj je bila, podobno kot
na otoku Réunion, populacija naivna za
virus (2, 12).
336 Jan Hafner, Miša Korva, Tadeja Kotar Čikungunja
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 336
PRENOS
CHIKV prenašajo predvsem okuženi komar-
ji iz rodu Aedes (A. aegypti, A. albopictus in
A. polynesiensis), čeprav se omenja tudi
prenos s komarji iz rodu Anophales in Culex
(1, 7).
Virus kroži znotraj dveh krogov, silva-
tičnega in urbanega. Silvatični oz. enzoo-
tični je odgovoren predvsem za manjše
izbruhe bolezni v Afriki, kjer različni komar-
ji rodu Aedes prenašajo CHIKV med primati.
Ti predstavljajo rezervoar, od katerih se
lahko preko istih komarjev CHIKV prenese
tudi na človeka. V naravi se CHIKV zadržuje
v različnih živalih, kot so npr. opice, ptice
in glodavci. Zunaj Afrike je edini rezervoar
CHIKV človek. CHIKV kroži znotraj urba-
nega oz. endemičnega/epidemičnega kroga.
Tu se prenaša hitreje kot v silvatičnem
krogu, saj glavna prenašalca, tigrasti komar
in komar ščitar, živita v neposredni bliži-
ni ljudi (5).
EPIDEMIOLOGIJa
Po podatkih Svetovne zdravstvene organi-
zacije (World Health Organization, WHO)
je bilo v letu 2023 potrjenih 410.754 pri-
merov in 419 smrti zaradi CHIK (13). Leta
337Med Razgl. 2025; 64 (3):
Tabela 1. Število potrjenih vnesenih primerov čikungunje za Slovenijo med letoma 2004 in 2024 in naj-
verjetnejše lokacije okužbe. 
Leto število primerov Najverjetnejše lokacije okužbe
2004 0
2005 0
2006 0
2007 3 Mavricij
2008 1 Tajska
2009 1 Maldivi
2010 0
2011 0
2012 0
2013 0
2014 1 Indonezija, Malezija
2015 1 Ekvador
2016 3 Filipini, dva primera iz Indije
2017 1 Indija
2018 1 Tajska
2019 4 Afrika (zahodna obala); dva primera z Maldivov; Indija,
Južna Amerika, Vietnam (točen kraj okužbe ni znan)
2020 2 Maldivi
2021 0
2022 0
2023 0
2024 1 Indija
POTRJENI 19
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 337
2024 je bilo po podatkih Evropskega cen-
tra za preprečevanje in nadzor bolezni
(European Centre for Disease Prevention and
Control, ECDC) do konca novembra zabele-
ženih približno 480.000 primerov in 203
smrti (6). Večina primerov smrti je bila pri-
javljena v Braziliji. Zunaj Južne Amerike
je največ CHIK v Indiji (okoli 69.000),
Pakistanu in na Maldivih. V Afriki je bilo
prijavljenih le devet primerov, in sicer
v Senegalu. V Evropi je bil v letu 2024 pri-
javljen le en primer avtohtone bolezni, ki so
ga zabeležili v Franciji (6). Ker gre za samo-
omejujoče vročinsko stanje, podobno dengi,
je število primerov CHIK najverjetneje pod-
cenjeno, saj se predvsem v področjih z veli-
ko denge diagnostika ne izvaja vedno (14).
Po podatkih Inštituta za mikrobiologijo
in imunologijo smo v Sloveniji med leto-
ma 2004 in 2024 laboratorijsko potrdili
okužbo pri 19 bolnikih (tabela 1, slika 1).
V zadnjih letih v Evropi beležimo vedno
višje temperature in daljša poletja, vse
338 Jan Hafner, Miša Korva, Tadeja Kotar Čikungunja
pogostejše so tudi poplave. Te spremembe
olajšajo preživetje komarjev ščitarjev in
tigrastih komarjev severneje in na višjih
nadmorskih višinah (5, 15). V letu 2023 so
bile v Evropi prisotne populacije tigrastih
komarjev v 13 državah in 337 regijah, kar
je veliko več kot pred desetletjem (2013),
ko so bile prisotne v osmih državah in 114
regijah. Tigrasti komarji so razširjeni tudi
v Sloveniji. Komarje ščitarje, glede na
podatke iz leta 2023, najdemo v Evropi le
na jugu Rusije, v Gruziji in severnem delu
Turčije (15). Zaradi podnebnih sprememb
pričakujemo, da bodo tudi okužbe z virusi,
ki jih prenašajo komarji Aedes, pogostejše.
Pri zamejevanju avtohtonih izbruhov CHIK
je pomembno pravočasno odkrivanje vire-
mičnih popotnikov, saj se lahko komar
okuži ob hranjenju na viremičnem bolniku
in potem prenese virus na novega gostite-
lja, s čimer nastane lokalni izbruh bolezni.
To je še posebej pomembno na območjih
z naivno populacijo (4, 12).
0 1 2 3 4 5
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
Število primerov
Slika 1. Število potrjenih vnesenih primerov čikungunje za Slovenijo med letoma 2004 in 2024.
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 338
PaTOGENEZa
Ob piku okuženega komarja se CHIKV
veže na membranske receptorje kožnih
celic, kot so npr. fibroblasti in makrofagi,
ter vstopi v celico s klatrinsko posredova-
no endocitozo (2, 3, 5). V celici usnjice se
nato začne podvajanje CHIKV (3). V dva do
štirih dnevih po okužbi CHIKV preko lim-
fatičnega sistema vstopi v krvni obtok, kar
mu omogoča razširitev po telesu v razli-
čna periferna tkiva (2, 8). Najpogosteje so
prizadete mišice, sklepi, bezgavke, vrani-
ca in koža, v redkejših primerih tudi jetra
in osrednje živčevje (2). Periferno se pod-
vajanje nadaljuje in vodi do visoke viremije,
ki traja od pet do sedem dni. Prav visoka
koncentracija CHIKV v krvi bolnikov omo-
goča uspešen prenos CHIKV s človeka na
komarja in nato naprej na naslednjega
človeka (2, 10).
Podvajanje CHIKV v akutni fazi bolezni
spodbudi močan naravni imunski odziv, ki
s privabljanjem in delovanjem vnetnih celic
v okuženem tkivu povzroči smrt celic in
obsežno vnetje (2, 3, 16). Slednje se kaže z zna-
čilno povečano tvorbo interferona α (INF-α)
in vnetnih interlevkinov (IL). Pomembna je
tudi pridobljena imunost, pri kateri so
v začetni fazi povišane vrednosti predvsem
limfocitov T z označevalcem pripadnosti
(angl. cluster of differentiation, CD) 8 (16, 17).
Pri omejitvi okužbe imajo pomembno vlogo
tudi imunoglobulini. V raziskavi na miših
brez limfocitov B in T so dokazali, da so za
preprečitev bolezni učinkovita specifična
protitelesa proti CHIKV (16).
Od kroničnih posledic CHIK so v ospred-
ju težave s sklepi, ki so podobne revma-
toidnemu artritisu. Tudi patogeneza bolezni
je zelo podobna, saj so tudi pri bolnikih
s kronično CHIK povišane vrednosti IL-6 in
IL-17. Oba sodelujeta pri nastanku bole-
zenskih sprememb na kosteh in sklepih.
Najverjetneje se imunski odziv vzdržuje
zaradi sklepnih makrofagov, znotraj kate-
rih so še prisotne virusne beljakovine in
RNA (3).
KLINIČNa SLIKa
Inkubacijska doba traja od dva do štiri,
lahko pa tudi do 12 dni (5). CHIK poteka
v dveh fazah, in sicer akutni, ki se začne
nenadno in se kaže s triado vročine, bole-
čin v sklepih in izpuščaja, ter kronični, ki
se kaže kot revmatsko obolenje (2–4). Možen
je tudi asimptomatski potek, ki se pojavi
v do 28 % primerov (2). CHIK redko ogro-
ža življenje, kljub temu da so zabeležili
posamezne smrtne primere (5). Umrli so
predvsem bolniki s pridruženimi bolezni-
mi, pri katerih je prišlo do atipičnega pote-
ka CHIK (3, 18). Najpogostejši vzroki smrti
so srčna odpoved, sindrom večorganske
odpovedi in toksični hepatitis (18).
Akutna faza se pojavi skupaj z viremi-
jo in traja 21 dni od nastopa prvih simpto-
mov (3, 10). Bolezen se začne z visoko
vročino, ki jo lahko spremlja tudi mrzlica
(4, 10). Nato se pri večini bolnikov pojavi-
jo hude obojestranske, simetrične bolečine
predvsem distalnih sklepov, ki lahko bolnika
popolnoma onesposobijo (2, 3, 5). Najpo-
gosteje se pojavijo v gležnjih, zapestjih in
sklepih prstov (2). V več kot polovici pri-
merov se v prvih štirih dnevih predvsem na
trupu in udih pojavi srbeč makulopapularni
izpuščaj, lahko pa se razširi tudi na sluznice.
Obraz je prizadet le redko (3–5, 10). Neredko
imajo bolniki bolečine v mišicah, glavobol,
prebavne simptome in so utrujeni (4). Pri-
sotne so lahko tudi manjše krvavitve, pove-
zane s trombocitopenijo (3).
Kronična faza nastopi pri 40–80 % bol-
nikov v prvih treh mesecih po akutni fazi
bolezni in značilno poslabša posameznikovo
kakovost življenja. Pogosto se kaže s ponav-
ljajočimi se vnetji in revmatoidnemu artri-
tisu podobnimi simptomi, ki se postopoma
slabšajo (3, 4). Revmatizem se klinično lahko
kaže kot tenosinovitis v gležnjih in zapest-
jih in kot mono- oz. poliartritis distalnih
sklepov, pri katerem je lahko prisotna jutra-
nja okorelost. Pri posameznikih s pred-
hodno prizadetimi sklepi in kostmi lahko
bolezen poslabša bolečine v le-teh (4, 19).
339Med Razgl. 2025; 64 (3):
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 339
Prav tako se lahko pojavi hipertrofični
tenosinovitis, pri katerem se lahko razvije
sindrom karpalnega oz. tarzalnega kanala.
Zaradi prisotnosti krioglobulinov se lahko
pojavi tudi Raynaudov sindrom (4). Redko
so lahko prizadete tudi oči, kar se najpo-
gosteje kaže kot bolečina oz. težave z vidom,
izjemoma kot izguba vida (3, 4).
Zapleti pri CHIK so najpogosteje nevro-
loški: meningoencefalitis, epileptični napa-
di in Guillain-Barrejev sindrom (4). Težje
so lahko prizadeti tudi srce, jetra in ledvice
(4, 5). Zapletom so izpostavljeni predvsem
novorojenčki, starostniki nad 65 let in
posamezniki s pridruženimi boleznimi
(2, 20).
Kongenitalne okužbe so najpogostejše
pri novorojenčkih, ki se rodijo materam
z viremijo. Klinično se bolezen izrazi pri
polovici okuženih novorojenčkov, in sicer
kot vročinsko stanje z izpuščajem, boleči-
nami v sklepih ter edemi udov (3, 21). Pri
težjem poteku lahko nastanejo hujši nevro-
loški zapleti ali celo sepsa (3).
DIaGNOSTIKa
Na CHIK pomislimo pri popotnikih, ki so
potovali v endemičnih krajih in imajo vro-
čino ter bolečine v več sklepih. Za potrdi-
tev diagnoze je ob anamnezi in kliničnem
pregledu pomembna tudi mikrobiološka
diagnostika (3).
340 Jan Hafner, Miša Korva, Tadeja Kotar Čikungunja
V akutni fazi lahko okužbo s CHIKV
potrdimo z dokazom virusne RNA v krvi
(najboljši vzorec je kri z dodanim EDTA,
lahko pa tudi plazma ali serum, vendar je
občutljivost testa nekoliko slabša) bolnika
z verižno reakcijo s polimerazo in reverzno
transkriptazo v realnem času (angl. reverse
transcription polymerase chain reaction,
RT-PCR). Neposredni dokaz virusne RNA je
uporaben le v fazi viremije, kar je od dva do
tri dni pred pojavom vročine in nato v prvem
tednu bolezni (3, 22). Virusno okužbo lahko
potrdimo tudi posredno, s serološkimi pre-
iskavami, kot sta encimsko-imunska meto-
da (angl. enzyme-linked immunosorbent assay,
ELISA) in metoda posredne imunofluores-
cence (angl. indirect immunofluorescent assay,
IFA). Specifična protitelesa razreda IgM in
IgG večinoma lahko dokažemo že po prvem
tednu bolezni. Najprej se pojavijo protite-
lesa razreda IgM, ki nastanejo do drugega
oz. petega dneva bolezni in dosežejo naj-
višje vrednosti v tretjem tednu bolezni.
Protitelesa razreda IgG večinoma nastanejo
pet do šest dni po pojavu simptomov. Dokaz
specifičnih protiteles IgM in IgG ali šti-
rikratni porast titra protiteles IgG v par-
nem vzorcu je specifična potrditev okužbe
s CHIKV, kljub temu pa je treba upoštevati
tudi možnost navzkrižne reaktivnosti
z drugimi alfavirusi (npr. virus O’nyong-
nyong) (3).
Tabela 2. Primerjava klinične slike zike, denge in čikungunje. – – odsotno, + – prisotno, ++ – pogosto,
+++ – zelo pogosto.
Zika Denga Čikungunja
Vročina ++ +++ +++
Izpuščaj +++ + ++
Konjunktivitis ++ - +
Artralgije ++ + +++
Mialgije + ++ +
Glavobol + ++ ++
Krvavitve – ++ –
Šok – + –
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 340
Bolniki imajo v izvidih krvi povišano
sedimentacijo eritrocitov, zvišano vred-
nost C-reaktivne beljakovine (angl. C-reac-
tive protein, CRP), levkocitopenijo s prevlado
limfocitov, blago trombocitopenijo in hipo-
kalciemijo (3, 10).
Diferencialna diagnoza
Pri popotnikih z vročino, bolečinami v skle-
pih in izpuščajem moramo pomisliti pred-
vsem na dengo in ziko, ki imata zelo po-
dobno klinično sliko v akutni fazi in krožita
na istih endemičnih območjih kot CHIKV
(tabela 2) (12, 20). Zaradi tega bi bilo v pri-
hodnje smiselno razmišljati o skupnem
testiranju, pri katerem bi iskali CHIKV ter
oba flavivirusa. Prav tako moramo upo-
števati možnost okužbe z drugimi alfavi-
rusi (20).
ZDRavLJENJE
CHIK je samoomejujoča bolezen, ki veči-
noma mine brez hujših zapletov, zato je cilj
zdravljenja le blaženje bolečine in vnetja.
Ob težjem poteku bolezni pride v poštev
tudi hospitalizacija (3). Gre za večdiscipli-
narno oskrbo, saj je poleg farmakološkega
zdravljenja pomembno tudi nefarmakolo-
ško, pri čemer sta pri blaženju mišično-ske-
letnih manifestacij zelo uspešni fizioterapija
in kinezioterapija (3).
Akutno fazo blažimo z analgetiki in
nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (angl.
nonsteroidal anti-inflammatory drugs, NSAID).
Pomembna sta tudi počitek in nadomeš-
čanje tekočin (3, 4). Kljub številnim razi-
skavam ustreznega vzročnega zdravljenja
še nismo odkrili (2). Uporaba zdravil za zni-
ževanje telesne temperature po navedbah
nekaterih avtorjev včasih iz neznanih raz-
logov ne učinkuje (4, 10). Protibolečinska
zdravila predpisujemo stopenjsko, in sicer
začnemo s paracetamolom, po potrebi pa
uporabimo še tramadol ali kodein. Pri nevz-
držni in dolgotrajni bolečini pridejo v poštev
tudi močnejši opioidni analgetiki. Če je
izvor bolečine nevrološki, uporabljamo tri-
ciklične antidepresive in antikonvulzive, kot
sta pregabalin ter gabapentin (3). Za bla-
ženje vnetja in bolečine uporabljamo tudi
NSAID (najpogosteje naproksen, ibuprofen
in diklofenak), pri čemer se izogibamo ace-
tilsalicilni kislini zaradi tveganja za krva-
vitve (3, 10).
Bolečina in vnetje se lahko nadaljujeta
v kronično fazo, kjer poleg prej omenjenih
zdravil uporabljamo tudi sistemske korti-
kosteroide v nizkih dozah (3). V sklopu
revmatizma se je kratkotrajna uporaba kor-
tikosteroidov izkazala za zelo uspešno
pri zdravljenju tenosinovitisa, artritis pa je
nekoliko izboljšala uporaba NSAID (4).
V kronični fazi so učinkovita tudi zdravila,
ki spreminjajo potek bolezni (angl. disease-
modyfying antirheumatic drugs, DMARD), pri
čemer je izpostavljena predvsem uporaba
metotreksata (3).
PREPREČEvaNJE
Popotnikom, ki potujejo v endemične kraje,
se na prvem mestu za preprečevanje okuž-
be priporoča zaščito pred piki komarjev:
svetla oblačila z dolgimi rokavi, uporaba
zaščitnih mrež za okna in postelje, upora-
ba insekticidov za prostor ter repelentov (10,
23). Repelenti naj vsebujejo DEET (N,N-die-
til-meta-toluamid) v koncentraciji med
30–50 % oz. pikaridin v koncentraciji 20 %
(23, 24). Za dodatno zaščito lahko popotniki
prepojijo svojo opremo oz. oblačila z insek-
ticidom permetrinom (24).
V letih 2024 in 2025 je Evropska agen-
cija za zdravila (European Medicines Agency,
EMA) odobrila prvi dve cepivi proti CHIKV
(25, 26). Pri nas pride njuna uporaba v poštev
le za popotnike, ki potujejo v kraje, ende-
mične za CHIKV (2).
Prvo cepivo, ki je bilo odobreno 28. juni-
ja 2024, se imenuje Ixchiq. To je živo, oslab-
ljeno cepivo in za doseg zaščite zadošča že
en odmerek. Kljub temu da z raziskavami
niso dokazali, da cepivo učinkovito pre-
prečuje bolezen, predvidevajo njegovo
zaščitno vlogo, saj je 97 % cepljenih oseb
341Med Razgl. 2025; 64 (3):
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 341
dve leti po cepljenju imelo visoke koncen-
tracije protiteles (25). Najpogostejši neže-
leni učinki so podobni kot pri drugih
oslabljenih, živih cepivih: vročina, glavobol,
utrujenost, bolečine v mišicah ter rdečina,
oteklina in bolečina na mestu cepljenja.
Cepivo je odobreno za osebe med 12. in 65.
letom starosti (27). Kontraindicirano je za
ljudi, ki so preobčutljivi na sestavine cepi-
va, ter za bolnike z imunsko pomanjklji-
vostjo (25, 27, 28). Med kontraindikacijami
je tudi starost nad 65 let, vendar se bo na
podlagi raziskav to najverjetneje spreme-
nilo (27, 28).
Drugo cepivo, odobreno 28. februarja
2025, se imenuje Vimkunya. Slednje za
razliko od Ixchiqa ne vsebuje CHIKV, tem-
več virusu podobne delce (angl. virus-like
particles, VLP), ki ne morejo povzročiti
bolezni. VLP gradita strukturni beljakovi-
ni E1 in E2, ki sta pridobljeni z rekombi-
nantno tehnologijo (26, 29). Za zaščito
zadošča en odmerek. Raziskave kažejo, da
je v starostni skupini 12–64 let razvilo
ustrezne koncentracije protiteles kar 98 %
cepljenih oseb. V starostni skupini nad 65
let pa je delež nekoliko nižji, in sicer 87 %
cepljenih. V obeh skupinah je tudi pol leta
po cepljenju večina obdržala ustrezen imun-
ski odziv. Najpogostejši neželeni učinki
so: glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost
in bolečina na mestu cepljenja. Njegova
uporaba je odobrena za starejše od 12 let
in omogoča zaščito tudi tistim, ki živih
cepiv ne smejo prejeti (26). Cepivo je kon-
traindicirano za ljudi, ki so preobčutljivi na
sestavine cepiva (29).
V regijah, endemičnih za CHIKV, je za
preprečevanje epidemij ključnega pomena
nadzor nad populacijo komarjev, kar je
v urbanem okolju nekoliko težje doseči,
saj uporaba insekticidov ne pride v poštev.
Omenja se predvsem uporaba različnih
pasti za komarje, med katerimi so tudi
vodne pasti z uporabo interferentne RNA,
ki povzroči smrt ličink komarjev (3).
ZaKLJUČEK
CHIK je virusna bolezen, ki jo povzroča
arbovirus CHIKV. Gre za večinoma samo-
omejujočo bolezen, ki se kaže z vročino,
bolečinami v sklepih ter izpuščajem. Le
redko je smrtna. Zaradi podobnosti z dengo
v akutni fazi je virusa težko razločevati, zato
je ključna ustrezna diferencialna diagno-
stika. Ker lahko CHIK napreduje v kronično
fazo z značilnim revmatizmom, epidemije
močno vplivajo na kakovost življenja veli-
kega števila obolelih. Za okužbo komarjev
in nadaljnje širjenje virusa je potreben
okužen posameznik, tako da je popotnikom
pred potovanjem v kraje, kjer se pojavlja
CHIK, pomembno svetovati, kako prepre-
čevati pike komarjev (oblačila z dolgimi
rokavi, repelenti, zaščitne mreže itd.) ter
ponuditi možnost cepljenja proti CHIKV.
Kljub temu da CHIK v Sloveniji ne pred-
stavlja večjega bremena, je treba misliti
nanjo, saj se bo v prihodnosti zaradi pod-
nebnih sprememb in posledičnega širjenja
glavnih prenašalcev, komarjev rodu Aedes,
zelo verjetno pojavila tudi pri nas.
342 Jan Hafner, Miša Korva, Tadeja Kotar Čikungunja
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 342
LITERaTURa
1. Lo Presti A, Lai A, Cella E, et al. Chikungunya virus, epidemiology, clinics and phylogenesis: A review. Asian
Pac J Trop Med. 2014; 7 (12): 925–32. doi: 10.1016/S1995-7645(14)60164-4
2. Silva LA, Dermody TS. Chikungunya virus: Epidemiology, replication, disease mechanisms, and prospective
intervention strategies. J Clin Invest. 2017; 127 (3): 737–49. doi: 10.1172/JCI84417 
3. Bartholomeeusen K, Daniel M, LaBeaud DA, et al. Chikungunya fever. Nat Rev Dis Primers. 2023; 9 (1): 17. doi:
10.1038/s41572-023-00429-2
4. Simon F, Javelle E, Oliver M, et al. Chikungunya virus infection. Curr Infect Dis Rep. 2011; 13 (3): 218–28. doi:
10.1007/s11908-011-0180-1
5. Caglioti C, Lalle E, Castilletti C, et al. Chikungunya virus infection: An overview. New Microbiol. 2013; 36 (3):
211–27. 
6. ECDC: Chikungunya worldwide overview [internet]. Solna: European Center for Disease Prevention and
Control; 2024 [citirano 2024 Dec 25]. Dostopno na: https://www.ecdc.europa.eu/en/chikungunya-monthly
7. Montalvo Zurbia-Flores G, Reyes-Sandoval A, Kim YC. Chikungunya virus: Priority pathogen or passing trend?
Vaccines (Basel). 2023; 11 (3): 568. doi: 10.3390/vaccines11030568
8. Van Duijl-Richter MKS, Hoornweg TE, Rodenhuis-Zybert IA, et al. Early events in chikungunya virus infec-
tion—From virus cellbinding to membrane fusion. Viruses. 2015; 7 (7): 3647–74. doi: 10.3390/v7072792 
9. Zhang YN, Deng CL, Li JQ, et al. Infectious chikungunya virus (CHIKV) with a complete capsid deletion: A new
approach for a CHIKV vaccine. J Virol. 2019; 93 (15): e00504-19. doi: 10.1128/JVI.00504-19 
10. Suhrbier A, Jaffar-Bandjee MC, Gasque P. Arthritogenic alphaviruses—An overview. Nat Rev Rheumatol. 201;
8 (7): 420–9. doi: 10.1038/nrrheum.2012.64 
11. Robinson MC. An epidemic of virus disease in Southern Province, Tanganyika territory, in 1952–1953. I. Clinical
Features. Trans R Soc Trop Med Hyg. 1955; 49 (1): 28–32. doi: 10.1016/0035-9203(55)90080-8 
12. de Lima Cavalcanti TYV, Pereira MR, de Paula SO, et al. A review on chikungunya virus epidemiology, patho-
genesis and current vaccine development. Viruses. 2022; 14 (5): 969. doi: 10.3390/v14050969 
13. PAHO: Epidemiological update - Chikungunya in the region of the Americas - 22 April 2024 [internet]. Washington,
D.C.: Pan American Health Organization; 2024 [citirano 2024 Aug 18]. Dostopno na: https://www.paho.org/
en/documents/epidemiological-update-chikungunya-region-americas-22-april-2024
14. WHO: Chikungunya [internet]. Geneva: World Health Organisation; 2024 [citirano 2024 Sep 22]. Dostopno
na: https://www.afro.who.int/health-topics/chikungunya
15. ECDC: Increasing risk of mosquito-borne diseases in EU/EEA following spread of Aedes species [internet].
Solna: European Center for Disease Prevention and Control; 2023 [citirano 23. september 2024]. Dostopno
na: https://www.ecdc.europa.eu/en/news-events/increasing-risk-mosquito-borne-diseases-eueea-follow-
ing-spread-aedes-species
16. Traverse EM, Millsapps EM, Underwood EC, et al. Chikungunya immunopathology as it presents in different
organ systems. Viruses. 2022 Aug; 14 (8): 1786. doi: 10.3390/v14081786 
17. Wauquier N, Becquart P, Nkoghe D, et al. The acute phase of chikungunya virus infection in humans is asso-
ciated with strong innate immunity and T CD8 cell activation. J Infect Dis. 2011; 204 (1): 115–23. doi: 10.1093/
infdis/jiq006 
18. Economopoulou A, Dominguez M, Helynck B, et al. Atypical Chikungunya virus infections: Clinical manifes-
tations, mortality and risk factors for severe disease during the 2005–2006 outbreak on Réunion. Epidemiol
Infect. 2009; 137 (4): 534–41. doi: 10.1017/S0950268808001167
19. Simon F, Parola P, Grandadam M, et al. Chikungunya infection: An emerging rheumatism among travelers
returned from Indian ocean islands. Report of 47 Cases. Medicine (Baltimore). 2007; 86 (3): 123–37. doi: 10.1097/
MD/0b013e31806010a5
20. Natrajan MS, Rojas A, Waggoner JJ. Beyond fever and pain: Diagnostic methods for chikungunya virus. J Clin
Microbiol. 2019; 57 (6): e00350-19. doi: 10.1128/JCM.00350-19
21. Contopoulos-Ioannidis D, Newman-Lindsay S, Chow C, et al. Mother-to-child transmission of Chikungunya
virus: A systematic review and meta-analysis. PLoS Negl Trop Dis. 2018; 12 (6): e0006510. doi: 10.1371/jour-
nal.pntd.0006510 
22. Korva M, Avšič-Županc T. Mikrobiološka diagnostika virusnih okužb pri potnikih. Med razgl. 2023; 62 (Suppl 2):
111–24.
23. NIJZ: Nasveti za zaščito zdravja na potovanju [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2019
[2024 Aug 18]. Dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/potovalna-medicina/nasveti-za-zascito-
zdravja-na-potovanju/
343Med Razgl. 2025; 64 (3):
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 343
24. CDC: Mosquitoes, ticks & other arthropods [internet]. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention;
2024 [2024 Sep 11]. Dostopno na: https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2024/environmental-haz-
ards-risks/mosquitoes-ticks-and-other-arthropods
25. EMA: Ixchiq: EPAR - Medicine overview [internet]. Amsterdam: European Medicines Association; 2025 [2025 Aug
20]. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/documents/overview/ixchiq-epar-medicine-overview_en.pdf
26. EMA: Vimkunya: EPAR - Medicine overview [internet]. Amsterdam: European Medicines Association; 2025
[2025 Aug 20]. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/documents/overview/vimkunya-epar-med-
icine-overview_en.pdf
27. EMA: Ixchiq: EPAR - Product information [internet]. Amsterdam: European Medicines Association; 2024 [2024
Jul 31]. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/ixchiq-epar-product-
information_en.pdf
28. EMA: Ixchiq: temporary restriction on vaccinating people 65 years and older to be lifted [internet]. Amsterdam:
European Medicines Association; 2025 [2025 Aug 22]. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/news/
ixchiq-temporary-restriction-vaccinating-people-65-years-older-be-lifted-0
29. EMA: Vimkunya: EPAR - Product information [internet]. Amsterdam: European Medicines Association; 2025
[2025 Aug 20]. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vimkunya-
epar-product-information_en.pdf
Prispelo 4. 5. 2025
344 Jan Hafner, Miša Korva, Tadeja Kotar Čikungunja
mr25_3_Mr10_2.qxd  2.10.2025  12:10  Page 344