242 številka. Ljubljana, vtorek 21. oktobra. XII. leto, 1879. LME N Š K f NA R 0 D. Iihaja vsak dan, izvzein&i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v s tro - o # o r h k e dežele za celo leto l'> gld., za pol l>*ta 8 gl., ia četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. BO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo račuua 10 kr. za mesec, 30 kr. sa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ga dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 fM, BO kr., po pošti prej^nnm za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „glodališka stolba". Opravništvo, na katero naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j! administrativne reči, je v „Narodnej tiBkarni" v Kolmanovej hiši. Naših protivnikov smeri. PrusofLsko no iaaratvo na Dunaju in drugod je vse raz Bebe, da je B »mark milostno blagoizvoiil prijateljstvo Bklemti z našo carevino. S.cer se Se ne ve* nič natančnega o tej najnovejštj zvezi in največji strah teh Čusni karskih patiouov je, da bi 8e ne obistinilo vse kakor si oui žcie, nego da bi vendar utegnili veseliti se prezgodaj. Nam je popolnem umevno, da se nekateri dobrozuani avstrijski Nemci tako gimjivo radujejo nad avstiijsko-nemskim prijateljstvom, samo t > nam nij povleči, da ne povedo iskreno uzrokov svojej ne-izmernej radosti. V eno mer pač poudarjajo, da je ost te zveze obrnena zoper Rusijo, da to dtugače niti biti ne more, in upajo, da bode avstrijsko-ueinškej zvezi pristopi U tudi Angleška. Nemogoče to nij, pa pravemu Avstrijcu to nij bas tolažilo. Ozrimo se le nekoliko v najnovejšo prošlost iu vprašajmo, kaj je Avstrji nesla — biagonakloujenost Anglije. Angleški poverjeniki ua berlinskem shodu so nam na vrat obesili bOSVOfiko hercegoviusko okupacijo pod uveti, kateri nijso povse znani, pa dosta živo osvetljeni po glasovitej avstro-turškej konvenciji. Nobeden razumen politik nikdar nij dvomil, zakaj so se Angleži in — Magjari potezah za zasedanje Bosne in Hercegovine po našej vojski. Angleže kakor Magjare je vodila samopridnost in Angležem nij bilo moči cenejše varovati svojih interesov, kajti troške plačali smo mi, dobiček pa imajo za zdaj le naši blagi prijatelji. Kake koristi se je tuli za nas nadejati od zveze z državo, ki jej je jedino vodilo lastni interes. Vsaka stran zgodovine neometno priča, da ADgleži Še nikdar za nikogar nič nijso storili, nego vselej skrbeli le za svoj žep. In Angleži imajo popolnem prav, mi to načelo v polit.ki potrjujemo, pa želimo da bi se ga držala tudi Avstrija, no pa za druge prodajala Bvoje kože. Poglejmo pa i nadalje, koliko nam je k daj koristilo prijateljstvo nemško, uprav pruiko, kar je dandenes vse jedno. Poslednji-lui-t smo si bili zavezniki s 1'ru i ob šlezvik-uolstinskej vojni. Pa naj reče kdo, da nam ni) dolžnost biti hvaležnim za naše pridobitve iz te vojne: deželi izvojevani vsaj na pol od uas na naše troške je naša zaveznica za •'• pridržala, za povračilo pa Avstrijo — pahnila iz Neimi,o. Mi navajamo sumo ta faktum, ne da bi ga obžalovali. Sad ove avstro-pruske zveze pak je bila končno — Sadova! Pa za vse to se naši Nemci nič ne menijo, samo da se Av.-t,nia zveze z njihovimi „sorodmki" v rajbu in da gre nad Rusa! Zikaj pa je Rusija tako sila na poti našim Nemcem, zakaj hote na vsak način osamiti, ponižati, streti jo? Rusija jo leta 1848. rešila Avstrijo, — ali zasluži kaj boljšega?! Čemu jej je bilo tega treba? Zato je Rusija Avstriji nevarna in še sto tac h veljavnih uzrokov vam povedo, če hočete, a — pravi lurok zamolče. Zakaj se ženirate, gospoda! Povejte, da proti-ruska vnanja politika v Avstriji je za vas toliko, kakor protislavjanska, kakor tista notranja politika, ki je vaš edia cilj in konec. Vi kalkulujete, da država, kije največjej slav-janskej državi sovražna, ne more biti prijazna uiti svojim Blavjanskim narodom. Jedva se le-tem obeča, samo obeča boljša bodočnost, kar je cislitavska vlada krenila na drug tir, pa uže se ostavljena nemška hegemonija ozira po zaveznikih in upa, da jej bode, kakor je uže bilo enkrat, v skrajnem trenotji priskočio popečiteljstvo vnanjih poslov. Iz državnega zbora. Z Dunaja 18. okt. [Izv. dop.] Predsednik naznanja v tsj petej seji izid volitev v peticijski in legitim:ieijski odbor. Po volitvi v peticijski odbor seje našlo samo 320 glasovnih listkov, akopram je oddalo 328 poslancev svoje glasovnice; moralo se je konec te Beje, v ta odbor še enkrat voliti, in sicer po imenih. Nekateri poslanci so vlailo inter-pelirali o razu h stvareh, putem pak se je prestopilo k prve j točii daernega reda: dotacija cesar s ke m u dvoru. IIerb.it je predlagal, naj se prične o tej zakonovej predlogi kar posvetovanje, v specijalnoj debati pak naj se nespremenjeni sprejme. Ali slabozoani ScLii-nuvr je preti temu predlogu iu pravi, ka se mora ta načrt zakona izročiti posebnemu odboru. Groholski ju v imenu cele autonomističke stranke podpiral predlog Ilerbstov, in zakon o dotaciji cesarskemu dvoru se je v drugem in tretjem branji soglasno sprejel. Načrt zakona gleiie uprave v Bosni in Hercegovini in o podaljšanji biambovskega zakona se je oddal posebnemu odseku, se si o,-.•čemu iz 24 udov, v posvetovanje; tudi zakou za pobiranje vojakov leta 1880 se je izročil posebnemu odboru. Diuga točka dnevnega reda je bil načrt zakona o podaljšanji pristojbinske in kolekovne svobode pri arodiranji zemljišč. Na predlog Groholskega se je izročil ta zakon posebm mu odseku. Potem pak je dr. ^atttelK. Sibirski raziskovalci XVII. veka. Po Kostomarovu spisal J. Stoklaaa. Za carstvovanja dveh prvih Romanov.čev 80 si Rusi podvrgli skoraj vse prostranstvo nevero /učno Azije. Z neobično malimi voj-niškimi silami in neznatnimi troškovi za državo, bilo je to delo dovršeno po smelih prostovoljcih, ki so se zvali Kazaki. Čim bo Be Rusi začeli proti iztoku širiti, gradila je država tvrdnja v.fc, ki so se s časoma radi udobuosti pobiranja da kov od bližnjih prebivalcev in vsled pomnuževauja ruskih naseljencev spremenile v mesta , a v mestih so se postavljali vojtvoje. Vojtvode pa so iz svojih mest pošiljali dobrovoljne Kazake, iBkat novih zeiuelj, ter jih podvreči carskej oblasti. Čim se je Eazakom posrečilo tako žemljico odkriti, za-povedal je vojevoda, postaviti v njej tvrdnja-vico, ter poslal tjekaj vojnike z orožjem in b potrebnim živežem pod vodstvom petdeBet- mkovim. Sibirski prebivalci nijso imeli strelnega orožja; živeli so raztreseni, tir se zato nijso mogli Kazakom ustavljati. Vojevode in njim podložni načelniki v tvrdnjavicah so imeli nalog, da zovejo k sebi Sibirske kneze ; da se jim prilizujejo, ter jih napajajo z vinom, katero jim je bilo posebuo priljub.jeuo. Vrh tega pa so jim morali dajati tuli darove, razno drobno šaro, posebno koviuske Btvari, da bi jih tako pridobili za podanstvo c»ru, ter za plačanje davka, ki se je odrajtoval v kožah. Z* poroštvo v svojej vernosti, dajali so sibirski kuezi, podavši se caru, Rusom poroke, svoje brate in deco, a včaai pa so sami ostali za poroke. One pa, ki bo se zoperstavljali, bo prisilili na pokornost. Pa ti so se navaduo pri prvej priložnosti bunili; nijso hoteli davka plačevati, ter so celo ua tvidnjavice uavah-vali. Tako so Ruse večkrat plašili, ali sploh jim nijso mogli dosta škoditi, najmanje pa pregnati jih. Vlada je Bvojim vojevodom po stojano nalagala, da naj ne čine nobenih nasil-stev nad prebivalci, tudi ne pobirajo nič nepotrebnega od njih, ter jih ne obračajo proti njihovej volji h krščanstvu Ali na te opomene se je malo pazil >, nego Rusi so Še nadalje dražili ljudstvo s svojim žestokim ponašanjem. Neprestani, enolični prep ri s prebivalci izpolnujejo vso povest sibirsko. S početka carevanja Mihajla so Rusi utemeljili Jenisejsk,1) in od tega časa bo prodirali vedno bolj proti iztoku in jugu Sibirije. Rusi so takrat začeli borbo s Tunguzi. Tun-guzki knezi so se malo po malo, videči nemo-gočost odpora, pokorili eden za drugim, sami dohajali v JeniBejsk, ter prinašali soboie (davek v kožah). Leta 1621. je osnoval vojevoda Dubenskij Krasnojarsk a) ter se tam utaboril s tremi t-to ljudij. Tamošnji prebivalci, Kačski Tatari protivili so se s poinočio Kirgizov, ter oblegali Krasnojarsk, ali bili bo razbiti, ter l) Jenisejsk (sedaj GCOO lj.) tržišče za žito in koluhovino. *) Krasnoj arak (sedaj 11000 lj.) v rodovitnej pokrajini ob Jeniaeju, izpira iz puaka zlato in srebro ter se peča s trgovino. \Veeber utemeljeval svoj predlog, da bi se narelil zakon zoper oderuhe. "VVeeberjev predlog H6 odda odseku 20 poslsncev. Temu je sledilo prvo branje Roserjevega predloga o postavnej uredbi zavarovalnic, Karlo n pak je utemeljeval svoj predlog, glede izdelovanja in prodavanja ponarejenega vina, — vse Be je izročilo posebnim odborom. Fred'og č«š''ega poslanca TIe vere o znižanji davkov posojilnicam in liraniln cam se je It« rofiil pristojbinskemu odboru. Volilo se je potem 24 poslancev v odsek za posvetovanje zakona topor govejo kugo, in predlagalo z volitvijo tri zaupne može, izmej katerih hole cesar sam določil pottm jednega v državni Boriaki dvor. 8 'ja ho je potem sklenila, pri lodoja pak določila na vtorek 21. t. m. Avtonomistiška Htranka jo po kompromisu pustila ustavovernej Htranki, da voli jednega uda v komisijo za kontrolo državnega dolga; avtonomisti bodem-) voldi tri ude. V seji adre-Bnega odbora včeraj so bili navzočni tu li grof TaaiTe, baron "VVeidenheim in Chertek. Sklenilo se je, da ostane tajno, kar se je posvetovalo. Grof Taiiffe pak si mnogo prizadeva, da bi adresi do cesarja obeh hiš državnega zbora ne b li prt več različui. Poročevalcem dim notranji, Aarifi prvosednik državnega Hve- tovalstva, Savan vname, Dievdet sodstvo, Kadri trgovatvo in dela, K dih efendi finance, Savfet. glavni inspektor za reforme. — To pa uže ni' kar Bi bodi, — inspektor za turške reforme! #•'#■«#ncom f* # minister L°royer je podal vsem glavnim prokuratorjem okrožno pismo, v katerem on ukazuje, Hodnijsko postopati z vsemi tistimi, ki zoper obstoječe postave govore in P iSej o. „Standard* poroča, da jo goieral R »herts, ko je zasedel It itnif. izdal proglas, v katerem naznanja, da se bode tvrdnjavici FMa-hismrska in vsa druga poslopja razrušila, katera bi onovirala vojno zasedenio. Ivfestjani so morali ka/en plačati Ore? Kabul in okolico uvede se obsadni stan. Vse orožje se mora Angležem oddati, kdor pa bode črez osem d ni j imel še orožje v Rvojem posestvu, bode u smrten. Angleži so zdaj prisvojili si vso Trans-valsko reimbliko v južnej Afriki, ozemlje, ki je večje, nego cela Anglija, Marquis Salisburv je čutil zopet enkrat potrebo v sebi. govoriti pri kozarici vina v Manehestru o Rusih, kater« ie Angliia zadrževala, da nijso prodrli v Cirigrad. In omenil jo tudi nekaj o Avstriji, katera se mora po njegovem mnenju Rusiji zmirom v napotje postavljati, ter je pozlravpa' zvezo mej Av-Rtrijo in Nemčijo kot zoner Rusijo namerjeno. Namesto da im»jo Ang'eŽi avoie oči uvek uprte v Rusijo, naj bi ruje pogledali malo na adrese v zbornici poslnicev je voljen Hohenvvart, v gospodskej zbornici JI no er. grofi Irsko, kier je njih gospodstvo pritiralo ljud- pak Pol i tu*n i razgled. *\<>ir«iif«* «1 i u in ti u m I, << j /.boni ci je vendar pro drl vladen predlog o židovskom vprašanji, — ali moral se je nekoliko predrugačiti, Bioer opoziciionalci ne bi bili glasovali zanj. Ta* v I* i imajo uže zopet preustrojeno mi-niBterstvo; telegram od 19. t m. namreč jav Ija: Said paša je prvi minister, M tlim ml Ne- st vo srečno do tja, da ono gladil umira Na t**" vnt raste od dne do dne nezadovoljstvo zaradi zetnlifiČnih razmer. Dne 13 t. m. je 500 najemnikov zbralo se v Bi Ihv:-yn ki so sklenili. (U nikdo izmej niih toliko časa ne plača n>ijeni'čine, dokler lastniki zemljišča te no bodo znižali. Tudi so sklenili, da nobeden ne bode vzel v naiem tacega ženilj'š'a, a katerega je bil zadnji najemnik odpoden, ker nij mogel najemšMne plačat«. Kako čudno in krivično je posestvo razdeljeno na Irskem, kale to. da ima od 20 milijonov oralov obdelane zemlje fiOOO posestnikov nič menj nego 171/* milijonov, 21/« milijon zemlje je razdeljene mej 72.000 posestnikov, a 5 mi 11 ionov Ijudij nema nifesa, in ne ve od česa živeti. Dopisi. Iz vi|itiv^Ue doline ld. oktob [Izviren dop B.] Letos imamo popolnoma slibo letino, tiko da ljud e uže zdaj se strahom premišljujejo, knko jim beda zimo pro'i eti Sadja je bilo prav malo, žita nič, tursice do najboljih njivah nekoliko, po slab h nič, liol in krompirja le za imo, vina, v katero stav Ipavec vse svojo upanje, tako nenavadno malo da si ž njim ne more veliko pomagati, naj g dene kamor hoče. Po 2 —Tj kvinčev so ga pri delali nivadni kmetje; posestniki, ki so ga druga leta pridelovali po 100—30O kvinčev, morajo letoi biti zadovoljni z 20—25 kvnči. Tu pa tam, zna biti, ie kaka redka izjemo. Tudi zadnjega pnljakega pridelka, repo in korenja ne bo skoro nič, ker vsled do'go-trajajoče suhobe je vse ovenelo in posumilo se, IThogi in pomilovanja vredni kmet! leto* ga aka prav bula. Kmalu bodo se silo pričeli terjati davke, od kod bode vzel denar da jih plača? Pa goRpodje ne gledijo ni slabo !et;no\ ni nehče'o poznati s'iske in revščine km<»tnvef ni prašaio le po denarju, kolikor in kadar postava veleva. Riti se ie tedai, da bode letoH prav veliko eksekucii in da Re bode za majhene denarje mars;kako tudi dobro blago prodalo, Ramo da ga bode hotel kedo kupiti. Veljavni n za obstanek naroda vneti možje, nnznanite revo vipavRkih prebivalcev ztradi mnogo slabih in posebno zaradi letošnje preslabe letine na višjem mestu prošmo. da bi se pri pobi ran ju davkov boli usmiljeno postopalo, ali Se celo cikalo do pr"h"dnje Hpomlndi, ko bode kmet u>.e od zgodnioga Radja kak krajcar dobil. Pa tudi od drugo strani se je bati pre-velicega pritiska, od oderuhov in nevestnih upnikov, ker t; ljudje stavijo posebno upanje v slabe letine in jih znaio tudi dobro izkoristiti. Ali pripravijo kmeta v take dolgove, da se iz njih n kiliir več ne more i7kopati, ali pa celo na kant. Nai bi alatne Rodn;je na taka ljudi, posebno pa v slabdi letinah, bolj pazile in pri tožbuh bolj na strani dolžnikov kakor pa nevestnih upnikov stale. Ker ravno od Rlabe letine govorim, rad bi tuli nekatere drnge gospode opomnil, naj ozir jemlio na RploSno revščino, namreč gg. učitelje na vrptivskej ljudskej šoli in met temi posebno g. P. Kakor sem zvedel je g. P. preteklo šolsko leto vHacega učenca zarad pomanjkanja kake kniige, pisanke. ploščice, računskega stroia ali česar drugega, večkrat tudi no neobhodno potrebnega, iz šole Rpodil. Otroci, kateri so iz Vrhpolja, Dnpelj ali Gradišča, pol ure od vipavskega trga doma, bo potem, boječi se pred uro domu, okolo pote« pali se in po polju sadje krmili, — tedaj vso kaj druzega delal!, kakor bi morali, Ali jim g učitelj nij mogel dati kakega opravka ▼ šoli, če tudi nekateri nijso soboj prinesli ravno pisanke ali pa računskega stroja? Ali se ne da pisati za silo tudi na ploščice, ali računiti brez računskega stroia? Pa kai še? Starši tncih otrok so morali vrhu tega še kazen plačevati, češ, da njih se obvezali plačati jasak j(davek kočevnikov v kožah). L. 1020. je poslal Dubenskij Kazake na reko Kau; oni so pokorili in podvrgli plačan,u davka KamaSe, prav star narod v Sibiriji, ter tako položili temelj mestu Kausku.nj Potem so bili upokorjeoi Tubinci. Kako lehko bo se dali pod vrči, vidi se iz tega, da jih je mogel vladati ataman Galkin iz Jeuisejska s 40 Kavaki. Mej tem pa je 1. 1629. iz Jeni Bejska poslani stotnik Beketov proplul po reki Tunguski in lliinu, ter prišel do Ilur jstov; za njim Be je podal Hripuuov ter ne na bregovih Angare prvi .■luni z Rurjati. Takrat bo se razprostranile vesti o mnogobrojnosti, bogatstvu in sili naroda burjat Bkega, katerega so Rusi nazivali „bratskim" L. 1681. je sezidal ataman Poiiirjev Rratsko, tvrdnjavico na Angari v zemlji liurjatov, in od tega (' asa so poskušali ta narod si pod-') Kauak iztočno od Kraanojaraka. jarmiti, ter Be borili ž njim več nego deset let. DospevBi na reko I lim (izteka se v An-garo), kjer je bila postavljena Ilimska tvid-njavica, vzdignili so ho Rud proti Leui. Ataman Galkin se poda po sledu za Kazaki, katere je naprej poslal, črez predel od reke Ilima do reke Muke (pritok Kute) in pride tako do Lene. Za njim se spusti 1. 1G32. Reketov doli po Leni, ter utemelji Jakutsko tvrdnjavico, sedanje mesto Jakutsk. ») T.nn se je Hešel z Jakuti, ki ho b početka sprejeli Ruse nekako prijazno, ter ž njimi celo trgovati začeli. Rusi ho se podali fte dalje do bregov Vilju ia fpri tok Lene) ter podvrgli tamošuje Tunguze. Na»lednik Reketov v j.ikutsku, nta-man Galkin, je začel pošiljati po okolici oddelke, da podvržejo Jakute. Le-to pa je poslednje tako vzbundo, da so se vzdignili, ter ') Jakatuk (Hodaj : 111111 lj.), Hrudiščo kupčij it a kolubovtnOi skušali vzeti in celo popalti Jakutsk; ker se jim pa to nij posrečilo, začeli so vsi begati iz zemlje, Hamo da ne ostanejo podložni Rusom. Galkin jih je komuj polovico zadržal v starih aelih. L. 1035. je bil na Leni proti severu od Jakutska utemeljen Olekminsk. V Jenisejsk so dohajale nejaHne vesti 0 nekem velikem jezeru L««mi (Rajkal) ter bo-gatej okobci, kjer so nnhaja zlata in srebrna ruda. AM Rusi nijso znali, na katerej Btrani naj ga iščejo; mislili so, da se Lama iztoka v morje. L. 1686. je bila poslana ekspedicija iz Jenisejska za iziskanje tega je/.era. To podjetje je bilo izročeno nekemu Klišeju Jurje u; le-ta je vzel v Oekminsku vojaka Proška Lazarja in deset drugih Ijudij, pa še 40 obrtnih dobrovolcev; ž njimi se je spustil doli po Leni, izplul v ledeno morje, obrnil se na levo v ustje reke Olenke, ter ostal tukaj črez zimo. Spomladi je on prehodil kraj po suhem dO otroci nijso redno obiskovali šole. Tudi so mi ne zdi prav pedagogiftno, da g. P. otroke kaznuje b celolnevnim zaporom, pa jim opolu-dne Se celo ne dovoli vžiti, kar bo Bi soboj prinesli, (u je to res, ali meni, da otrokom nij treba jesti ? Ali ne ve. da jih je veliko tacih ki zjutraj nič ne dobe, ampak kar lačni hite v Solo? Je-li prav tedaj, da jim »<* opo-ludne, ako jih zapre,ne privošči grižljaja kruha? Jaz mu bi svetoval, naj v prihodnje nekoliko njegove ostrosti nasproti uč^nc^m popusti in naj rajši sku*a pridobit' si otroke s prijaznostjo in ljubeznijo; potem bode konec prihod-njegi šolskega leta mogel pokazati boljši vspeh, kakor letos, ker letos bo njegovi učenci ni Bkušnji slabo odgovarjali, ali še slabeje jih je on znal izpraševati. Govoriti, bahati, šopiriti in napenjati se je lahko ali delati in delati, da se kaj vili, je težko. To naj si zapomni g. P. in naj se bolj peči s šolstvom, drugod ga Vipavci ne potrebujemo. Staršem bi pa svetoval, da se, ako He njih otroci zarad po manjkanja kake knjige itd. iz šole pode ali po celi dan zapirajo, zoper to nedopud.no ravnanje učiteljevo pritožijo, pa ne pri g. P., kateri bi jih v svojej naglosti lahko žive požrl, ampak pri g. vodji te šole, in Če tam nič ne opravite, pa kod drugod, saj je fia višjih oblasti. ■ k € VI o vrta 17. oktobra. [Izv. dopis.] Krasna je bila letošnja jesen, posebno ugodna za vinograde, kakor sem se sam pred kratkim v 1 j u to m e r h k i h goricah prepričal, kjer se ljudje enako dobrega vina nadejajo, kakor je ondi priraslo 1. 1808. Te dni je ondi bratva, katerej pa treba lepega vremena, da so spravi dober mošt. A bojim se, da kakor prejšnja leta, bode tudi letos vreme kljubovalo vinogradnikom, ker včerajšnji jug prinesel je dež, katerega pa jo sever nocoj v Bneg preobrno). Čudno smo gledali denes jutro, ko opazimo po tako toplih in prijetnih dnevih belo odejo po sosednjih strehah in vrtih. Sneg leži na dva pednja debelo, a vedno Se seje in siplje izpod podnebja. Toplomer kaže S 0 R. Velika Skoda bode na drevju, katero je včeraj Še stalo čisto košato in zeleno, danes pa se šibi pod težo snega, ki mu odkrhuje vejo za vejo. Snoči je grmelo in še danes o s/i 9. uri zjutraj bilo je slišati grmenje. Lansko leto zapal je sneg nekoliko tednov pozneje, I. 1870. pa uže 2. oktobra. Due 5. oktobra bilo je slovesno otvorjenje .društvene hiše katoliških rokodelcev", katera stoji na „novem svetu" na prostoru takozva- Lone, kjer se izteka reka M doda vanjo. Ti smeli podjetniki so si iztesali dva koča (ladji) ter ho iz novic podali nazaj po Leni v morje. Tukaj bo obrnejo na iztok in črez pet dni ho prišli do reke Jane ter pobirali jasak od pre bivalcev. Prozimovavši v teh krajih, naredili so si zopet Štiri čolne, ter se na njih popeljali po reki Jani do njenega ustja. Kisej Jurjev je OBtal tukaj, ter položil temelj Ust jausku, a pet Ijudij pa je poslal v Jenisejsk s pobranim davkom. Slična podjetja so nečuvena, ako se vzame v obzir strogo podnebje, spremenljivi vetrovi pri brodarjenju, neobhodnost tesanju čolnov potovanje po suhem ali po nepoznatih predelih ter vleči seboj take pe/.e, ziinovauje v divjej pustinji, pri mrazu do 40° II., pomanjkljivost sredstev in mali broj Ijudij sredi divjih nepo znatih plemen. (Daljo prih.) nega .Čabušnikovega" vrta. Pot do „drultvene hiše" bil je okinčan s tremi slavoloki in dvanajstimi mestnimi zastavami. Ob 11. uri dopo-ludne pričel je knezoškof dr. Valent'n Wiery blagoslavljat hišne prostore, ter potem nago voril v krepkih in pomenljivih besedah mnogo-zbrano občinstvo. Na to He zahvali društveni predsednik g R ttner v imenu društva vsem, ki so radovoljno pripomogli, da se je društvena hiša, katerej je bil temelj postavlien '24. aprila 1870. 1. — na dan srebrne poroke Njiju Veličanstev — dogotovila do 4. oktobra — cesarjevega godii. Posebni zahvalo izreka g. predsednik našemu knezoškofu, ki je društvu res knežnje darilo poklonil, g. profesorju Andreju E nšpielerju, ki je zemljišče za omenjeno po^lopie kupil in je društvu daroval, g inženirju Chlubi, mojstrom in vsem dobrotnikom, ter sklene z trikratnim „Živio" na Nj. Veličanstvo, na kar vse občinstvo vstane in navdušeno izrnzi svojo udanost do svojega vladarja, društveni pevci zapoje cesarsko himno in pred hišo stoječa gndba jo krepko zaitjra. Zvečer ob 7. uri zbralo se je okolo 000 ljudi v društvenej Hobani in bližnjih prostorih. Mei drugimi govoril je vojaški Skof g. dr. Anton Clruša, občeznani slavni govornik in generalni predsednik vseh avstrijskih katoliških rokodelskih društev, ter poudarjal pomen in namen takih in enakih društev. Okolo poluooči končala se je slavnost. Pri tolikem pomanjkanji duhovnih pastirjev v našej Škrliji je število krških bogoslov cev kaj majheno, vsega 1H, mej temi samo 8 Slovencev, kar je glede silne germanizacije koroških Slovencev res žalostno. A upajmo boljše bodočnoBti, morebiti tudi nam v kratkem napoči zarja jasnejih in ugodnejih dni! V. S. obravnave. Naposled Se g. Gr3i5 vpraS*, na čegave troške je bil trnovski mo*t črez Gra-lašieo. ki se je nekaj po«e lel, bil vzdignen, ali na mestne ali na podjetnikove; g. župan odgovori, da je popravo trpel podjetnik. — (Treščilo) je 16. d m t m. po noči zvonik firne cerkve pri sv. Duhu v Velikem trnu nad Krškem, in ga tako razrušilo, da so vsi zvonovi na tla popadali. Polovica zidu ne Je zvrnilo na cerkveno streho in jo tudi nekaj raztrgala. Vnolo se nij. Naši čitatelji R1* bodo spominjali, da ie tuli vlani Htrela u larik v to cerkev. Zdaj bodo menda vsaj omislili af strelovodov — za pre'šnji zvonik se jim men lav nij ravno zdelo, da bi ga delali. — (Koncert na citrah)v čitalničnej gostilni je bil nedeljo večer primerno dobro obiskan in tist del občinstva, ki je kaj na ušesa njel, menda tudi zadovoljen s produkcijo. A več;na občinstva n;j baš mnogo ume-teljnosti ulita, ker se nič slišalo nij. Citre pač nijso za večje prostore, kier Re more zahtevati od Ijudij da bi tihi bili kakor v cerkvi. Sicer pak tudi ti mojstri na citrah ne umejo igrati osobito slovanskih pesnij, kar moramo vsekako omeniti. — (Novega Valvasorja) 07. sešitek je izšel sredi meseca, nadalje vaje XV. knjigo o analah kranjske dežele za avstrijske vlade. — (Pri občinske) v o I i t v i) v Kropi na Gorenjskem jo bil za predstojnika izbran TiOvro Magušnr iz Krope, za svetovalo so izvoljeni : Kari Pribovec, Matej SorSak in Matej Šolar. — (Difteritis) hu lo razsaja p° La-porskej fari na &fir-k°m; najbolj otroci v Vrli ovijah in v Drnmlnžojem bolehajo, mnogi so uže pomrli. Domače stvari. — (Iz mestnega odbora.) V poslednje] seji dne 17. t. m. je g. župan objavil, da mu je došlo uradno poročilo o prihod n domačega polka Štev. 17.. najprej pride 400 mož odpustnikov, katere bode treba sprejeti. G. žu pan želi dogovora o tej zadevi po končanei seji. — Mestni odbor je potem sklenil v smislu odsekovega poročila, da se iz sirotinskega imenja, katero mesto upravlja, ne morejo podeliti ustanove za dekliško sirotnico v Lichten-turnovej hiši, ker je 6no imenje posebe opre leljeno in tudi za dečke namenjeno. Daljša razprava se je vnela zaradi ceste na močvirii od Lip do dolzega grabna oziroma do Pod peči. G Ilegali je nasvetoval, naj mesto prosi deželo podpore za to cesto, odbor pa je sprejel samo odHeko^e predloge, g. R^galijev nasvet pa zavrgel. Glede nekdaj aeimskih zidanih ut na Josipovem trgu določi odbor, da bodo od vseh Svetih naprej perice vanje morale spravljati umazano perilo, katero po mestu pobirajo, plačevale pa bodo zato kolikor do-zdaj plačuiejo po vežah, namreč 5 novčičev vsaka. Ustavljal se je tej naredbi samo gosp. Regali; velika večina L'ubliančauov mislimo, se bole v tem slučaju skladala z mestnim odborom, vzlasti vsi tisti, ki gostujejo pred Škofijo« — Ker je v tretjem rnzredu prve mestne deške Šole nad 100 učencev, je po postavi treba pnralclke; odbor je privolil novce za plačo polnočnemu učitelju in za kurjavo. Po dognanern dnevnem redu je gosp. Peterca vprašal g. lupana, kaj je s svetilnicami na D.i-najakej cesti od zelezničue proge do Rohgrada, g. župan je povedat, da h plinom ne bode nič, zaradi svečave b petrolejem pa je tieba z nova o dohodkih in troikfh, oh katerih ss je postavil spomenik pokojnema profesorja Ivanu Tušku. A. Dohodki, katere «o prošeni /.ložili ti gospodje: B1e1wets Ivan dr......... Blelvreio Karel dr........ Bnčar Pran, trnove«*....... fjelestfnii Josip, Ur. profesor . . . Painerntk Vlnc, katnenores .... ("inVk Kaimmiil, c. kr. profesor Doldnleo llinko dr., 0. kr. pristav dež. sodlsca........... r>'»li'*niee OroHlav, voščenfnar. . . . Dre .Josip ilr.......... Dreiiik Prsni glavni zastopnik pestan- ske zavarovalnice....... Druftblcs nekih gg. duhovnikov , . Kirer Vran, trgovec...... . Krjiivec Krmi, e. kr. profesor Fajilitra Ignacij, e kr. profesor . (Jartenan.'r Henrik, e. kr. profesor t .ostrin Karel dr., e. kr. sodnik (ine/.du Ivan, nashdnik v Alojzniei Oruntar rgnaolj, o. kr. boldznik. . • Hafner .lakoh........ liirsriimann Tfleh, gostilničar . . . Hren Pran, gospodar in trgovec Hrovat Blaž, o. kr. ravnatelj nedeljsko tsobrasnloe......... Jamar Andrej, tovArensk ravnatelj Johivćnik Anton, trg. knjigndržitelj . Jenko Llndovik dr........ Jesenko Ivan, e. kr. profesor . . . .Inreie Josip, urednik...... Kamlernal Pran, c. kr. profesor. . Kapi o r Josip dr......... Kavčič Josip, telegrafsk uradnik KonSek Valentin; e. kr. profesor . Krek Grflgor dr.. 0. kr. profoaor na vho- učiiiifii........... Kresntk Janko, boloSnflk kandidat Križnar Friderik, duhovnik in c. kr. ka-tehet na realki ........ Lapčnjn stepan, kone-ipljont .... Lazar Mihael, duliovuik in C. kr. prof. Legat Ivan, duhovnik in e. kr. gfinna- Eljfdnl k a teke t........ LAvec Fran, o. kr. profesor . . . . Levstik Pran...... Mam Josip, iluhovnik in e. kr, Meneinger Ivan ilr..... Minder Ivan ....... rl. — kr. 70 1 1 1 1 9 „ - 1 n — 1 „ - 1 „ - 1 , - 1 „ — 3 n -1 ■ - prof. 1 H - 1 Pl — 1 „ - 8 „ — 2 _ 1 l — k> _ 2 n -l n — 1 n — 1 „ — 1 n — 1 „ — t » — 1 || — 1 H — Mlekni Matija......... 1 gl. — kr. Mrak Jakob, župnik....... 1 „ — „ Mulej Andrej, c. kr. uradnik knjigodrž. 1 „ — » Muriiik Ivan, tajnik trg. zbornic« . . 3 „ — „ Naglic Rudolf, trgovec...... I „ — „ Ju'iuii'iim ;'ui dobrotnik...... ."> kr. profesor Oblak Josip, bilčžnišk uradnik Onirsu Fran, trgovec 1'akie Mihael, lesenhiar Permu Anion, gospodar Pestotuik lv iin tir. Ptrec Mati j. gOlpod&r 1'lit erši i i k iMakaiiuili.au, Pogačnik Stcpau, gostilničar Pokljukur Josip dr., gospodar in drž. poslance..........3 Praprotuik Andrej, c. kr. učiluiški ravnatelj ........... Raktclj Fran, c. kr. učitelj . . • « Razpel Martin dr........ lic 11 i < i 1'rim., župnik...... Kmie/. Karel, gradlčak...... Sajavcc Ferdinand, trgovec .... Bkttbeo Anton, c. kr. profesor . . . Stare Josip, c. kr. profesor .... Stauber Kiniiiuicl, c. kr. profesor . . Strbčuec Jurij dr., župnik..... Svetce Luk*, c. kr. bcložnik .... Šavnik Karel, župan in lekarni k . . Sohir lvau, duhovnik in c. kr. deželni učiln. nadzornik ... .... Čteuipihai' Valentin di - n 50 1 ■ - 2 n -2 n ~ 1 n ~ 1 . - 2 , -1 ■ - 1 n ~ 2 n - 3 ■ -1 - - Zlata renta......... 81 1860 dri. posojilo...... 127 Akcije narodne banke .... 83»» Kreditne akcije....... 265 London.......... I*™ Srebro . . ....... — Napol. • ..... J C. kr. cekini . . . ... 6 Državne marke . . ... 57 25 05 34 58 80 Premešeeiije. Udano podpisani ima čast naznanjati svojim p. n. čestitim naročnikom, da jo svojo ferevljarsko delamo prestavil v «lr. Supi.....is« loK. ino. h i-o v Schellenburgovih ulicah št. 6, kjer so bodo vso tiaročbe točno in vestno izvrševale. S6 spoštovanjem (45,5) _^V. Xitteri»r. Preselil se je Franc Ksaverij Finz, okrajni, glavne tovarne za tobak in požarne straže zdravnik, (481-3) pa vendar Šo /mirom stanuje na h\. Petru c«-*ti. toda v hiši hI. 21» (novai v visoeem parterji ter ordinujo od 12. do 2. ure. Siromaki ne plato nič. Za napravo živili mej se dobivajo — dokler no poide zaloga, — vso jesen 1H79 tri- do štiriletna drevesca, katera so vzrastla iz semen, ter imajo krepko korenine, in siciT (dasi ne vemo, koliko jih bode) se mogo kupiti i akacije (Robinio pseudo acati.i) in Kr srusovo trnje (Gle-ditschia trincanthost. Kedor želi izvedeti ceno, naj ouionjajoč, koliko in katerih vrst treba, vpraša v pismu pod naslovom: E.— G.— V Št. Vidi poleg Ljubljane. — Poata Št. Vid. (^84—*) 1 . - Sust Ivan dr., kanonik...... D „ — Tavčar lvau dr......... 1 „ — Tavčar Karel, gospodar in trgovec . 2 „ — Tiskarna gg. Kleinova in Kovačeva . 2 „ — Toiušič Fran, zeniljcnierec .... 2 „ — Tomšič Ivan, o. kr. učitelj .... 2 „ — Treven Valentin, župan in trgovec . 8 „ — Tuše k, očh.......... 5 „ — Urbaučič Fran, c. kr. profesor Vavrii Ivan c. kr. profesor . Villiar Ivan, gospodar...... 1 „ — „ Vodnjak Josip dr., državni poslanec . 2 „ — „ ■\Viesthaler Fran, c. kr. profesor . . 1 „ — „ "VVuriier Mihael, e. kr. profesor ... 1 „ — „ Zagorce Matija (Hrvat), gostiluičar . 1 „ — „ Zamik Valentin dr........ 5 „ — „ Zupan Toma, e. kr. profesor ... 1 „ — „ Zupančič Vilibald, c. kr. profesor . . 1 „ — „ Zupunec Jernej dr., o. kr. beletnJk . B B — „ Zakeij Friderik, c. kr. profesor ... 2 „ — „ Žitnik Smion, oaobln......8 „ — n Žvab Liivrenuc, učitelj......1 „ — „ Zvaniit Matija, trgovec..... .'1 „ — „ Vsega vkup se jc nabralo . . . 18.ri gl. 80 kr. B. Troski, kateri sc dadu dokazati a pismi: a) G. kanoniku in župniku A n t. L* r b a s u za kupljen prostor v nov pukop .... b) Cerkovniku gosp. A. Med c u za prekop in drugi pokop. . . «»i i' i j -> i.«m vcuurji: \Vaida, Bouač iz Krati, k • gOie. Dunajska borza 20. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 68 gld. 50 Enotni drž, dolg v srebru_*i9 „ 80 Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadelo so tudi Švico; vslcd teh razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako da jc obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, so jc zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane /«'|hm' ure so najboljše ure celega sveta, kojih Okrovi so izdelani iz najfinejšega *■•«■■» r-n«-ga niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikaiiHkega sistema. VnI«-«I vIiiHlite Koiisl i iilui ne uioie nc Inka ura nikol.\m-iii, pade i«hku na ll a, mik- h v allNUlti, a ^4'uclar uru |»ri l«-ni uit ne tr|»i. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero jc plačana le pridejuua zluta double urna verižica, buržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirauo uro skoraj na polovico zuhIoiij. Vse ure so natanko repasirane, ter garant ujeuiu za vhhUu uro |iu lei. ~V (lolctias t»otov e^n j«n»wtv« In Htroge HolidnoMti, i>m*«,»-%r^«-mamo m tem dolznoNl javno, cIil vhiiUo iii'i>i-iiB!tojc*-o uro ui.iv.iij vzcinciiio, iu x xuiiieiijtinio. Izpis e3s: -u.r. 1000 komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno iu čudovito izrezljane, najlinejše regulovanc, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, buržunasti etui iu glavni ključ; jedcu komad le gl. 3.45. 1000 komadov remonloir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom iu kristalnim okrovom, izredno natančno regulovanc; razen tega so tudi clcktrogalvaiiičuo pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.^0. 1000 komadov krumiih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenutke iu kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane; preje jeaen komtid gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 100O komadov mobilnih ur na valje (cylin-dcr-uhrj v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržuuastim etiiijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gi. o. o u lOUO komadov \Vaahuigtonskih ur na sidro od 131oUiega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektro-galvanieuo pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ah zlatar od pravo zlatih razločiti; ilno na trenotek regulovanc in poskušeiie. Teh ur stal je preje jeaen komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. 1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja iu privilegiranim rcgulovanjcm, tako da se nij treba teli ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da sc zastonj tmli jedna zlata double urna verižica, incdaljoii, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala Je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 40. . 650 komadov stenskih ur v najfinejšem emai-lirauem okviru z zvoniloui, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo bc rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.B0. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v tlim izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakdi osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura pu niiiiohh 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker sc s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendelnhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: IJlireii-AuBverkauf (821-10) voh l3 li i 1 i p p Fraiiiiiio Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdate!) in uiednik Makuo Armit. 1. ; u .im m tibk „N. it mit mkarne1*.