Tečaj XX. gos oda 9 i • V tills > in u a r era n Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 11. .pinija 1862. Ali kmetijske družbe ali kmetijske zbornice? tudi đr«*be, zraven p.a »e brez davka niso i čeravno se y Ze pod Bachovim ministerstvom so se culi sèm ter vsa njih delavnost omejuje le na besedo in pisanje glasovi, naj se v t i j s t v o ki deželi napravijo k m e t i j s k našega b cesarstva za k m ce (Ackerbaukai Hooibrenkova trtoreja. mern), kakor so za obrtnijstvo in kupčijstvo obrtnijsk 5? Novice" so že govorile o novi trtoreji, ki jo je gosp in kupčijske zbornice. Zlasti dunajska kmetijska družba Hooinbrenk na Dunaji znajdel, po kteri znajdbi se trta se je začela potegovati za to misel in v časniku njenem drugač obrezuje in v konjih ali šparonih (Bogenreben) pod je našla iskrenih zagovornikov dosti. Ker se je poslednji čas spet slišalo da ministerstvo položí in přiveze vodoravno crto (unter der horizontálen Linie) tikama tal 1 v t • • v misii na kmetijske zbornice, ste kmetijska družba štajarska in gornjeavstrijanska v svojih poslednjih zborih to Hooinbrenk in ž njimi še nekteri drugi so silno slavo peli tej novi trtoreji. Mi nismo zapeli ž njimi, ker radi ča reč v pretres vzele, in štajarska družba je v seji 17. kamo, kaj bojo skusnje dalje o tem povedale. enoglasno, gornjeavstrijanska družba pa 29. aprila z aprila veliko većino kmetijskih zbornic. glasov Zdaj pa slisimo, da smo prav imeli, da se nismo pre- zavrgla predlog zastran naprave hiteli stem priporočilom. Na Stajarskem so žalostné skušnje doživeli letos, ko je 13. aprila mraz (slana) zadel tudi trto. Časnik štajarske kmetijske Gledé na zbornice obrtnijske in kupčijske ki družbe „Wochenblatť* nam pri dosti pišejo, pa sicer obrtnijstvu in kupcii djansko ne ko ristijo skor nič, ker so le vládne kancelije, kterih de poveduje, da je bila škoda v trte po Hooinbrenkovi šegi ravnali. tistih goricah najveća, ker so Res je, da je slana lavnost je o m ej en a le na sobo zbornično in tako imeno- škodovala povsod vec ali manj po legi kraja, po lastnosti vano v zeleno tnizoa, ste obe družbi odkritosrčno dokazale zemlje, starosti trt in nj en ega obdelovanja ali v enacih veliko škodo, ki bi vsako deželo zadela, ako bi delavne razmerah nikjer toliko kakor tam, kjer so imeli trto po in samostojne kmetijske družbe, ki držijo šole, vrte za Hooinbrenkovem pravilu. Tam ni ne ena klica, kjer je trta sadjo- in murborejo in druge skušnje kmetijske, imajo svoje že pognala , živa ostala: vse je slama posmodila. Gospod časnike, po kterih nauke delijo ljudstvu, napravljajo raz stave, darujejo pridnim sadjorejeom premije, na vprašanje Hooinbrenk je sam v obřezal in obravnal Japelnovem nogradu trte po svoje in zdaj naj gré gledat, kako je vládne ali pa iz svojega nagiba razodevajo vladařstvu odkri- slana tam gospodarila. „Ocitno je, da nas kraj (naše ^ i . .. ._ ... ._ i_____. _ »_• n s x.--- tosrčne svete itd. itd., se predelale v kmetijske zbornice, ki podnebje) ni zato trtorejo pravi omenjeni časnik. čisto nič druzega niso kot pisarnice za vlado. Se drug velik razloček med samostojnimi kmetijskimi družbami in pa med odvisnimi kmetijskimi zbornicami bi bil pa ta, da Vidili bomo, kaj bojo prihodnje skušnje še razodele. Do tistihmal bomo čakali in ne bomo hooinbrenkali naših trt. bi vlada vse posestnike zemijišč ali kmetovavce obložila s posebnim davkom, kakor obrtnike, rokodelce in trgovce obklada s davkom, s kterim se vzdržujejo obrtnijske iu kupčijske zbornice. Vse take zbornice vzrokujejo tedaj nov davk, in menda imamo davkov že dosti. Pri kmetijskih družbah je to vse drugač. Tudi kmetijske družbe potrebujejo dnarja, da morejo svoje naloge spolnovati ; al duar, ki ga one po- Navadne napake pri vinstvu # (Konec.) 8. Navadno se prezgodaj bere. Ce se zgodaj bere, se dobi res nekoliko več vina, toda slabeje je, pride tako ob dobro ime v ptujih deželah, in trebujejo, se spravlja s prostovoljnimi doneski tistih, ki prostovoljno stopijo v družbo in v prid deželi sami radi odrajtajo na leto kake 2 ali 4 gold., vsi drugi kmetovavci pa ne placajo nic in vzivajo le dobicek, ki izvira iz delav-nosti kmetijskih družb. Kamor koli se tedaj pogleda, se vidi velik velik razloček med samostojno in prostovoljno družbo in pa med odvisno. birokratično zbornico. Govorniki omenjenih dveh druzb so vse te razlocke oci-vidno dokazali in oba zbora (štajarski in gornjeavstrijanski) sta odbila predlog za kmetijske zbornice skor enoglasno. menda tudi kraj n s ka kmetijska donaša manj dobička, kakor manjsi pridelek dobre kaplje. 9. Ne odbera se zrelo grojzdje od nezrelega, sorta ne od sorte in lega ne od lege. Da je grozdje popolnoma dozorelo, se to iz tega pozná, da je les na trti goden, to je, da rujavkast prihaja, da se rojzdni peclji jamejo rumeniti, grojzdje ohlapno se pobe-sati, je grozdje sladko in se sok njegov vleče kakor med takrat je grojzdje posamne grozdne plemena po podobi, velikosti, barvi in okusu , ravno tako o* tr> v 9 iu grojzdni sok od pešk rad loči zrelo. Kakor različne in mnogovrstne so In ravno tako bo družba govorila, ako utegne priti ta zadeva v njeno posve razliene so tudi po rodovitnosti svoji kakor tudi po času zrelosti. Zato naj se enake plemena skupaj sadijo ali saj le enake skupaj berejo. 10. Dostikrat se grozdje bere o rosi ali celó v dežji. škodje ; že Po Naj se ne bere nikdar v dežji; dez mostu jako tovanje. Al nadjamo se, da ministerstvo sedanje, ki je ze velika rosa ga, kakor skušnje učé, nekoliko zvodeni. tolikrát reklo, da noče postopati po posilni poti birokratizma prejšnega, ne bo sililo deželam teh zbornic, ki nimajo na deželo nobenega posebnega upljiva, kakoršnega bi ne imele o-otovih skušnjah se je zvedilo te vode med mošt, v megli ali dežji na še vec. » da že po rosi pride 1/il5 •i w pa 196 Nekaj letešnji ceni smo se hebrej V V s kervavim potom učili, da srno bili v kokonov ali zidnih mešickov. stanu h koncu celega, pouavljam v toliko muko pře stanega leta komaj nektere črke pozuati N gi m nazi i so Vodstvo štajarske družbe za svilo- ali židorejo na- nas do sitega pitali z grščino, ki nam je toliko skrbí in znanja v časniku štajarske kmetijske družbe, da gosp. Tit trpljenja prizadjala, toliko noci vkradla , toliko časa nam RocheI et Comp. v Gradcu v imenu štajarske družbe pla- snědla in na vse zadnje, če nismo vseh žil napěli čuje žive kokone od 75 kr. do 1 gold. 10 kr. potem ko le „Zeugniss der zweiten Klasse" dobili! Celó kramljati po likor več ali manj jih na 1 funt gré (tedaj najdrazje, ce slovenski je bila pregreha, in če nas je v tem kak učitelj so mešički težki in jih manj kot 300 en funt vaga m tako dalje). Če pa so kokoni umorjeni, do plača uni ceni zasačil, imel nas je za vecne čase na „špici" še deseti del več. Ta cena veljá le za domaći štajarski Tako bi me vi, ktere tukaj menim, zavracati utesruili. » Vendar pridelek. Za kokone iz druzih dežel poslane plača po nosti, opravičiti vendar ne ce prav premisljujem te sicer neugodne okol ete 10 kr. manj vsaki funt. voje nemar Stanovi, kteri morejo slovenščini dosti koristiti. Iz govora „o duševnem razvitku J u g o s 1 a v j a n o vw , ki ga je imel g. Fr. Zakrajšek veliki pondeljek t. I. v Gorici. v Častitim gospodom duhovnikom in učiteljem na deželi bom tukaj omenil; nočem njih slave krajšati s tem kar ker dobro vem, da slovenski duhovniki so inožje, kterim v slava gré. pospeševanji našega napredka najveća hvala in Oni so poklicani ljudstvo ne samo v duhovnem ali cerkve-nem, temuč tudi v posvetnem smislu izobraževati in osreče-vati. Duhovnikova beseda je ljudstvu sveta in posebno slovenskému; duhovnik ima gotovo najlepšo nalogo na svetu, ktere pa ne sme resiti le enostrano. Jaz bi trdil, da je ta pri duhovnikih na slovenski zemlji dvojne glede na posvetilo, se vé da po r naloga posebno nature, gledé na dušo in šteno in katoliško izomiko. iVekteri gospodje duhovniki na deželi bi se tedaj morali takošnega delà bolj resno poprijeti in ne samo prebirati časnikov slovenskih, temuč tudi, kolikor čas pripusti, ukaželjnim kmetom osobito pa mládencem raz- Na tak način bo še le sprevidel kmet svojo ve-Ijavo sploh človečno, posebno pa narodsko. lagati jih. Zraven gospodov duhovnikov moralo bi pa tudi u č i teljem na kmetih bolj mar biti za tako ravnanje. Z dopi-sovanjem v naše časnike ni še vse pri kraji, k većemu pišeš ali v zabavo ali v resni poduk že izurjenih bravcov. Že sv. pismo veli, nevedne podučevati in jim dobre svéte dajati. Kdo je pa nevedniši od bornega kmeta, ki skoro še ki se oslepariti dá goljufom ne zna ceniti svojega jezika, iz zg olj nevednosti in prevelike boječnosti. S pošteno omiko Poglej premoznega raste tudi svoboda v dobrem pomenu. kmeta, ki je že nekterekrate polukal v časnike; kako pametno se on vêde, njegova beseda in vsa obnaša očitno pameteu v To zgovor- kažete nekako omiko , razsojevanji in malo da ne celó kako je zdaj zgovoren , politikař! misli vašega nauka vredne so boljega jezika; nost, to lepo obnašo in sploh narodne veljave občut nakloniti prostim ljudjem na slovenski deželi, ne bodi nikar zadjna skrb njih učenikom. Iz lece naj doni lepša slovenska beseda, v spovednici podučujte pred vami klečejočega in pazljivega grešnika v mili čisti slovenščini; visoke nebeŠke drage teko- čine in dragocenosti hranimo v zlatih posodah! Pražen je da vas čisto slovenšcino govorečih ne razumejo kmetje in prosti Ijudje. Tudi se nauk v lepeni dostojnem jeziku menda brže zasadí v proste srca. Toda kam sem zašel? kaj govorim? kaj terjam? Kje bi se bili čiste slovenščine naučili, če se niso sami? Morda v nižjih šolah? Ne, tu je bila še za „pavre izgovor, nedavno ., Opi G-r, ki je dné 6. junija 18.. okradel tovarsa svojega, potem unter Stair — hams ti gite weu meklich uns tos zuschigen Bait". No, glejte preljubi prijatli dajckulturtrêgarji ! to je uspeh pa iz vojašnice (kosarne) v Ljublj nemške kulture tù in tam po Slovenskem, pa le bolj pri vojaka 6. kompanije, Martin usel u itd v Marija prebledi, toda nobeden ne zapazi bledega obraza prebrisanih" glavah med ljudstvom. Pa kolikokrat je tak njenega, ker so vsi razgovarjali se o osodi Martinovi in o da tako po domace govo cepec (spet prosimo za zamero, rimo) diktando na tablo pisal, kolikokrat jo je pa po glavi zalostnih nasledkih njegovega dnega življenja dobil da mu je tabla več dala, ko učenikova roka UUUll , U a III« J\s IHUII» v UUI«, «W UVV....1V.V. ein gewâchs wird erst nach tausend jahren franzosisch, so So koga Martinu se ni nic več čulo poslej ; večkrat pa slije, da so kmali tù kmali tam pridrli v kako hišo ali si v gori ali na bližnjem Koroškem. Pri- pali, bodi zâh ist die slawische Nationalitàt skih „Novica. pravi nek list lan- godilo se je, da so napadli štirje roparji nekega bajtarja ki se je povračal k svojim, in mu vzeli ves zasluzek Da je to res, poglejte v Režijo in se bote resnice Bajtar ta povedal je pri sodbi, da je med onimi razinu je bil dobro tega prepričali. Dolgo dolgo si prizadevajo že Lahi z laško bojniki poznal mlinarjevega sina Martina, ki kulturo osrečiti Slovenca v soli, pa še celó tako deleč so znan, ker je, ko je še oče njegov si prizadeli , da so jih „Pater noster , „«»^ ... r-----—- r- r-...............« —........„ Credo" in še celó „Roženkranc" naučili po latinsko žlo- za Martinom, da bi ga vjeli, pa ves trud bil je zastonj budrati, toda v drugem oziru so Lahi pri njih malo več zakaj bil je zvit tako, da je peté odnesel povsod. kier koli pravili ko žaba pri lešniku; Rezijan le slovansko govori Ave Maria in zivel, večkrat ali kaj prodal ali pa prenočil v mlinu Bistriškem. Mnogo hodili so rt so ga zalezovali. Imel je stanovnike oddaljenih krajev in zunaj par kop latinskih besed v keršanskem nauku. Da bo posamnih hiš za opazuhe in ti so mu morali sti in va to bolj jasno, naj sledi tukaj ena rezijanska pesem, ktera . .. ' . . . . V , . • V • 1 • • - il rovati ga nevarnosti, ce ne, bi jim bil požgal pohištva ali je bila nekdaj brž ko ne metrično izdana, kar se je pa tù pa kaj dru storil in tam pogubilo Med tem preteče zopet pet let Stabat mater. nadsival je mlinarj Blagoslov Božj Bistriške. Dva krepka, zdrava dečka Doloroz stase mati Ta pod križon No vid ej Nji ta tožoa sveta duša Diskonšolana Ki io boloc prebodel dan ) bunjal Tako žalostna nu tožna Bila benedila mati Sinu samega. Na 3) se toži jeno joee Dobra mati koja vidi 2 Mati mlake 5) vse dobrute Dajte tožnost mej dušici, No kompanjo te sulzi. Da mo srce bo gorelo Za dobrute Jezusa Da bom plažav 6) za nimér igrala sta se po ledini. Eden nju bil je star šest, eden pa pet let. Eno otroce, pol staro, pa je zibelki pod Sveta mati vi prosite Tu v mo serce si zaprite Plaje 7) Jezusa Kristuša. varstvom mile matere svoje. Stari Ivan imel je posla dosti. Rezal je majhne puške in sablje iz desk za dečka , zgo-tovljal je jermenje iz obrezkov papirnatih, ki je dobival jih od starega očeta učitelja. Narejal je tudi torbe za patrone in klobuke crno pomazane. Vadil je dečka, kako naj ska-četa in še drugo , sploh kar mora znati vojak, in vse to tako resno, da je vojake smeh lomil vselej, kadar so ga vidili, vzlasti pa če je s pipo v zobeh po koncu hodé kazal Na sina božjega Ni cloveka, de ne joce Vi dit mater s Kristušon Dolorano z Jezušon. Vidit Jezusa v tromentih Tu grehov vsih judi. Vsem fladjelom se podav Ano 4) nji sladkega sina Mati vidi, de on mrje, Dušo Bogu daje. Bog me vdilite te pine, Ki vaš sin je patev za nas Ano vse plaje se portov. Zdelajte, de smilen joče, Dar do smerti se objoce S kričofižon z Jezušon. • ê lima i , kako stopa hraber vojak Mlinar T-r jako je obogatel Pa kako bi ne bil ker je bil Nakop • V evtrudljiv. Povečal je mlin in priredil vse po všeči. kamenj ka apnenica kazala je, da ima biti Da per križu stat se zvami Ma dušica kompanjana Joćajoć dežidera. Koj ma duša žvot zapusti, Zdelajte, da bo ji dana Ta nebeška glorija. mlin prihodnje leto še veči. Začel je hoditi v Trst in tržiti z moko. To mu je donašalo veliko dobička, posebno ker je bila vožnja lahka. Jože tržil je ob enem tudi s platnom druzimi zemeljskimi pridelki, kar mu je naklonilo mnogo in posla dan - iedan 2 mec 5 ) mlaka 6 plažav í jokal, Glejte sad na : ona, 4) ano ; ino, plaje 5 latinsko : plagae. ške kulture! Kaj so Lahi opravili s svojo , mnogo potov. Dogodilo se je, da je Jože enkrat v jeseni peljal dva voza moke v Trst. Neko saboto že proti večeru sedela je Marija zunaj, malo dete ležalo je v zibelki pred njo in je spalo, dečka pa sta igrala s kamenjem in zidala hišo, kar navadno prav radi počenjajo otroci. Marija gledala je, kako se sinka igrata , in zibala je malo. Starega Ivana ni bilo laško kulturo pri Rezjanih To, da pri procesijah latinsko doma, šel je bil obiakat brata V • telja. Di je bila vsa žlobudrajo in molijo, če smemo to molitev imenovati, in to da Rezijan, kadar po svetu trgovat gre , in ce svoji zeni hoče kako pismo domu pisati, ga mora laško pisati, žena si mora pa za pismo tolmača iskati, ker málokdo Rezijanov bi bil kos po rezijansko pisati, žena pa še manj člověka dobiti, da bi ji po rezijansko pisano pismo brati znal. (Dalje prihodnjic.) na polju, so namreč ravno želi; samo star, gluh hlapec je ostal doma pa dve dekli. Med tem se približa clovek, ki ga je bilo lahko spo- znati, kdo je. Obraz bil mu je it v modro umazano strgano ruto ? na glavi je imel star v • klobuk, pomaknj na oci; haljina, vsa raztrgana, pokrivala mu je črno telo; hlače Kratkočasno berilo. Vojaski begun. Krajnska narodna pripovedka Is» Leptira. (Dalje.) Nekega delavnika zajtrkoval je mlinar s svojo družino, so mu bile do kolen, noge pa bose. V eni roči držal je palico in velik molek , na ledjih pa mu je visela culja, polna cunj in druge vsakoršne sumljive robe. Korakal je varno, hvaljen Ceravno délai se je bolnega. Do Marije pridši pozdravi jo » Jezus in ona mu odgovori: „amen na veke mu ni nihce rekel, se vendar vsede prav blizo Marij klop in odloží culo. na Bilo je Marije groza vale, ko je ugledala tega člověka ta-le govor pa jo se sosebno preplas Mati. ste morebiti sami domá? v kar někdo potrka na vrata, in kdo stopi v sobo? Sodniški kaj pa sedite tako sami pri otrocih tù jo vpraša berač služabnik. Prinesel je zapečateno službeno pismo. T-r ga Marij odpečati in prebere spise. Med družim bili so tudi tiskani al mož je z družino vred na strahu zlaže, daje za zdaj sicer sama domá bo zdaj zdaj domá. polju, in listi, izmed kterih enega najprvo na tihem prebere, na to pa glasno pové ženi svoji, kaj v pismu zapisano stoji. Kak strah spreleti Marijo, ko se čudno nasmeja berač in rece: «Bog daj, da oče srečno popotuje, da se zopet po 198 vrati ; zakaj dobro vem kakor na njivi". ? draga žena, da je zdaj malo dalje To je izustil, potlej pa zabodel palico v zemljo, začel in naravnost pikali V vsaki razmeri smo Venceljna čislali, le v eni zadevi smo večno proti njegovi trmi protestovali in ga od strani i pogledavati Marijo. Ta čas bila je na Krajnskem nevarna drhal pod imenom „rokovnači" znana. prekopavati po culji in * pa namrec ze od nekdaj s est „Fremdenblatt-ov smo mu dokazovali, da je se eden odveč vedno brez uspeha. Držal je (. Z vso močjo in da bi za ta Ljudje ti klatili so se povsod okoli mnogotero nasemeni. duar lahko saj 10 znanstvenih tednikov naročil in tako boli Marija je vale vedila , kaj pornem v zemljo vtaknjena pa- za dušno hi ? ano svoj zato pokliče deklo, ktera, ko pride, odnese zibelko v varjanje bilo je bob lica m^B MH l^H hišo, pelje sabó dečka ter se kmalo povrati s flašo vina in okrožja skrbel. Al vse naše izgo ker Vencelj je zmiraj enako hlebom kruha. Berač potegne lakonično odřezoval: „Se enkrat toliko Fremdenblatt-ov bi zdaj ruto z lie, vzame noz, popolnoma ne zadostilo, ker Mat L jih sam en prepolovi hlebec, ga vrze pol v torbo, pol ga pa jame v par potřebuje". Pa to je bilo še takrat, ko se je ta imenitni list še s svojim imenom ujemal, ko je v svojih kolumnah slast jesti. Na Marijo se kar nic ni ozrl. Marija ga je med tem pogledovala od strani ; zadnjič samo pa je spoznala ga, kdo je daje Martin. Vsa plaha odšlo bi njal , koliko ptuj co v je na Dunaj prišlo in koliko vseh politiških novic ali celó uvodnih člankov se vsede na bližnji kamen. Berač se naje in zavije obraz Takrat še ni bil „Kazimir" in se še ni tako zopet v robec pa reče: „Glej, kako zamiram skrbi iu glada ilj iz misli si le od milosnje se živim i toraj lahko veš da nemske slovnice in iz vse logike norca délai , kakor dan današnji. Narod. Listyu, za Slovenca „N 5? mi je treba denarja; Vi ste mi zopet 20 for. dolžni za pet letni najem; pa zato, ker sem toliko trpel in vas čakal, mi „Fremdenblatt" v svoj boš dala 10 tolarjev več. Prinesi mi denar vale, al da si Matevža Lisice, me vidila Kar so za pravega Angleža ,.T esa, za Čeha toliko je veljal pravi » pokvarjeni obliki v očeh y tega ne pověj nikomur, veš da ne!" Pozimi zjutraj proti šestim, ko so še sami mlekarji in Z neizrečenini strahom poslušala je Marija roparja, fabriški delavci po ulicah ropotali, je Matevž Lisica že stal vzlasti, ker ni imela, da bi mu dala, kolikor je zahteval. pred slovansko kavarno na „Bauernmarkt-u* 4 in trkal, da Dal je bil mož malo da ne včs denar, ko je mlin popravljat, bi mu Vencelj kakor sv. Peter v nebesih, vrata odprl. Brez in za moko; zapustil ji je samo toliko, kolikor je potrebo- ceremonij je Matevž svoj navadni kotiček pri malo svitlern vala do njegovega povratka. Pa zastonj mu je pripove- oknu zasedel in Vencelj mu je precej bele kave, to je, ve- dovala. Prinese mu 5 tolarjev ves denar, kar je imela ga in ga prosí > naj potrpi, ker nima več kot to; bo liko „mélanžo" in zraven éééhié&u kii „frišen" eksemplar ,,Fremden-a" prinesel, kterega je Matevž vselej strastno zgrabil. Po turški flegmi ie kavo srkal in pri plinovi svečavi z ne- blatt že dodala kmali, kar manjka. Al Martin se ne zmeni ne za njeno prošnjo, ampak jame groziti ji, in ravno jo hoče popisljivo pozornostjo v „Kazimirja" oči vperal. — Prebira pred njim klečečo in jokajočo udariti, kar se začuje vriš petje in pok z biči. Družina je vračala se. > Martin popade zdaj torbo in hiti dalje grozé se: 5? Le semtertje imena ptujeov, premetava list za listom, pa nic mu ni kaj po volji. Na zadnji vrsti pete strani ostermi, gleda in gleda; drobné, svitle, rujave oči se mu kar ve caki, trpěla boš še zavoljo svoje trdovratnosti in skoposti!" selja zabliskajo , zleče izpod pazdha male bukvice in si s Marija se iz vsega srca zahvaljuje Bogu, da jo je svinčnekom zaznamova: „J. J. nadškof iz Ogerskega, ostal rešil. Kmali nato dojdejo vozovi z njive, stari Janez pa ž v gostivni pri Y) rimskem cesarju « Zdaj si Matev* še Ie nj i m i (Konec prih.) enmalo oddahne in po priliki zemljo za zemljo (kakih pet frišnih natisov po navadij v kavo pomakuje in si zraven, da si okus zajtrka povzdigne, še čik viržinke od sinoč prižge. Dan je že davnej plinino spodrinil, gost za gostom v kavarno stopa, Vencel kakor kobilica okoli škaklja; le Matevž, ki je bil že po naravi majhen in čokljat, se še bolj v kot stisne, obraz v nenavadne grbe spravlja in podoba mu je, da se na nekaj posebnega pripravlja. Originali iz domačega življenja. Spisal Valentin Zarnik. II. Matevž Lisica. Kdor je bil kterikrat iz naših krajev na Dunaji, gotovo mu je bil prvi pot v slovansko kavarno poiskat si kakega sredi „Singer- Treba je pa da zdaj povem, kdo, kaj in odkod je bil M. Lisica? Kakor od marsikterega druzega je njegov znanca. Dandanašnje stoji že blizo šest let sredi „Singer- životopis do tihmal kratek in navaden. Bil je doma iz Vač, strasse". Poprej je bila pa za Štefanovim trgom v kotičku sin premožnega gruntarja. Dali so ga v šolo , kakor po Bauernmarkta", kjer se je pod našim rojakom Gerlovičem vsod , da bi „gospod" postal in ker je Matevz se kakor že pred letom 1848 začela in ukorenila. Med tem je že prvošolec gospodu kaplanu marsiktero pametno zasolil, so večkrat svojega gospodarja spremenila in tudi svoje začeto vsi z gosp. kaplanom potegnili in trdili, da bo enkrat škof, stanovanje zapustila; al en steber ji je ostal, ki jo za to kakor njegov sosed, slavni Matevž Ravnikar. delà, kar je, ki jo prav za prav značaji, to je: Vencelj. Ko je enkrat Matevž ,,peklenskou sedmo solo zdělal in Ce še nisi bil tam , dragi bravec , boš gotovo po imenu • v se v osmi, kakor na kmetih pravijo, „copratiu naučil, so se že domá vsi na novo mašo veselili. Pa M. Lisica, kakor je mislil, da je to kak razkacen Ceh iz casov Zizka ali Prokopa malega. Al Vencelj je trd Nemec iz gornje Avstrije, sam večkrat pripovedoval, se je velikanskih, kamnitnih in od začetka kavarne opravlja sila skremženih mož, ki pri vratih lemenat podpirajo, tako prestrašil, da je na Dunaj pobegnil. Starši, premožui grun- ki ze službo glavnega strežaja in ki se je v dolgih letih naučil: „dobro jutro! večer!" tudi po slovanski številiti, in pri plači zarenčati „lepa f" „dobar tarji, so ga za srečno popotnico s besedami tolažili : Po-V svoji glavi ti pa on nosi imenik vseh slovan- tepuh, pojdi, kamor hoćeš; od nas nobenega vinarja več hvala!" skih časnikov; ko bi mižal, ti tipaje pri vsakem precej povć, ^^HH^HHHHHHH ne dobiš! , ali je s cirilico ali z latinico tiskan , akoravno ne une ne te ne razume. Pozná on tudi vse glavneje možice Matevž se zapiše v pravdoslovje „nach der Lehr - and Lernfreiheit" in si skuša za životarenje lekcij dobiti. Težko, in može iz vseh slovanskih okrajin, bodi si Slovenca, zlo težko ga je to stalo, ker v latinskih šolah ni celó nikoli Hrvata, Srba, Čeha itd., če je le preteklih 15 let kdaj otrók učil in si ni gospóskega obnašanja kar nič prisvojil. imel kaj na Dunaji opraviti. Posebno je Vencelj cel zgo Res ga neki prijatel zavoljo ene lekcije v predmestje dovinar za leti 1848 — 49; on vé iz te dobe cele bisage „Alservorstadt" pošlje, mu številko hiše in sobe naznani, smešnih in žalostnili storij in bi bil za naše prihodnje pisa da bi se šel predstavit. Trdo mu pa prijatel eno rec v telje romanov neusahljiva kronika, če bi hotli djanje iz se- glavo vtrobi, kar se je Matevžu zmiraj gnjusilo in kar še danjega časa vzeti in ga na Dunaju zavozljati. ni nikoli v svojem življenju poskusil, namreč, da mora go- 199 spém in gospodičnam spodobno roke poljabovati! Kadar se] je nesrečni Matevž te naloge spomnil, ga je mraz po udih spreletal, lasje so se mu šetiniii in mislil si je, bolje bi bilo tri leta zaporedoma mecesnov les sekati , kakor se pa taki sramoti podvreči. Pa nadalje premišljevaje, se spomni pre-tehtnih besed: „mundus vult decipi , ergo decipiaturi" ki jim jih je tolikokrat ranjki profesor latinsčine pridigoval. ,,Skoda, da se Lisica pišem, — pač bi bil neumen , ko bi se tega branil, če kaj pomaga — si misli — sila kola lomi!u Ložjega srca maršira v „Alservorstadt" proti zazna-movani hiši, gre v naznanjeno prvo nadstropje in poln po-gumnih sklepov korajžno za zvonec potegne. Naglo se snažna mlada deva — bila je dekla — prikaže in mu od-klene. Toda Matevž nima časa jo dosti ogledovati, temuč jo brzo za roko popade in — cmok! tacega ji pritisne, da prestrašena hišna přiteče gledat, kaj da se godi? Matevža rudečica zalija in tčma se mu pred očmi delà, al poguma ne zgubi. Kakor se brhka hišnja brani, Matevž le vendar njeno desnico vjame in ji tak kušlej prilepi, da bi se ga ne bil vitez Edvard proti svoji Kunigundi sramoval. Ko ga osupnjena hišnja vpraša, kaj da vendar želi, se še ra-dovedna kuharica ponosno v široki krinolini šumeča k temu nastopu pridruži vprašaje, kaj daje? Matevž, pre-vidši, da se je zmotil in da je še Ie zdaj prava gospa prišla , kakor besen za debelo, plošnjato roko kuharično zgrabi in jo strastno dvakrat poljubi in kakor platonišk ljubček sramožljivo oči v tla obraća. — Preplašene se vse tri hišne gracie za en korak od njega odmaknejo in viditi je, da jih misel navdaja, ali ni morebiti ta gospod stekel, ker tako ljuto za roke po pad a. — Pa Matevž, kot prava, le enmalo še neotesana lisica , kmalo spozna, kake gospe ima pred seboj, kako se je blamiral in da bo treba še ku-ševati. Srce mu nikakor v hlače ne zleze, in brez jecljanja za odpuščanje prosi in pobara, kje da so gospa? Debela kuharica si enmalo oddalme in mu smehijaje vrata pokaže. V drugi prekrasni sobani zagleda na divanu lepo , mlado gospo, — zdaj je bil važen trenutek — hitro se ji približa, do tal prikloni, kakor ga je prijatel naučil, in v enem hipu tudi za desnico in potem za levico prime in jo umetneje poljubi kakor najuljudneji vitez iz srednjega veka. Ponižno na dalje zavoljo lekcije vpraša. Smehijaje mu gospá odgovori, da jo je ravno pred eno uro oddala — ni si mislila, da je to střela z jasnega neba za borega Matevža! Pripo-roči se in včs poparjen — zdaj pa brez vsega poljubljenja — odide. Mili pogledi kuharice, hišnje in dekle so mu sledili, ker te deviške srca je kar z naskakom si prisvojil. Pa kaj je vse to Matevžu hasnilo! S kruhom za trebuhom — je stalo v njegovi pratiki ; vsi srčni čutljeji bili so mu prazna slama. Žalostěn in pobit jo nazaj proti mestu koraka, čudne strasti so se v njemu kuhale: toliko sem se premagal! toliko rok sem kušnil! svoj naravni ponos sem kar z nogami teptal! — je premišljeval — pa ves trud je bil zastonj!! Premišljeval je na dalje slovo od doma, svojo prazno mošnjo in* strašno osodo, da je sam brez pravega prijatla, brez pripomočkov v širokém Đunaju, — milo se začne jokati. Pri ti priči jo skoz ozke ulice ravno do nekega glažarja primaha, ki je imel lepe velike zrkala (špegle) na ogled razstavljene. Nehote se Matevž tukaj ustavi in se radovedno ogleduje, ko se tako ihti, da se sam sebi v dno srca smili. Bolj pažljivo ko se ogleduje, bolj si dopada, — hipoma se globoko zamisli, neka nova misel se mu cimi v možganih. Zadovoljen mrmra: Kaj, meni bi se slabo godilo? škoda da se Lisica pišem! ne životarili, ampak živeli bomo, kakor se spodobi! Od tistihmal sta bila Matevž in „Fremdenblatt" neločljiva prijatla. (Kon. pr.) Dopisi. Iz tržaške okolice 5. junija. Slišali so dragi naši bravci, kako se je lansko leto mestni zbor potegoval, da bi se v Trstu laška gimuazija napravila. Al vkljub vsemu prizadevanju je bilo na Dunaju potrjeno, da se podvojní razredi (parallel-klassen) napravijo, in s 1. prosencom se je v prvem razredu nauk po laški razlagati jel. Boj pa se je ta teden spet iznova vnel in v seji 3. t. m. je bilo e no-glas no potrjeno, da se čisto laška gimnazija na m est ne stroške napravi, za ktero je bilo letnih 19.000 gold, na- menjenih. Plača vodjeva je na 1800 gold, odločena , pro-fesorji prve vrste bodo po 1300, druge vrste pa po 1200 gold, dobivali. Sklenjeno je pa tudi bilo, da se ima dobiti tistih 9000 letnih gold., ktere mesto za nemško gimnazijo plačuje, da se imajo konkursi prec razpisati , da se gimnazija že mesca oktobra odpre, in naj se prec dovo-Ijenje pri ministerstvu prosi, da gimnazija kakor druge ve-ljavnost ima. Al kako smo se zavzeli, ko smo slišali, da pri napravi te nove gimnazije se ni ne eden za nas Slovence potegnil ; saj nas živi okoli 30.000 v okolici mestni, plačevali pa bomo tudi mi za to gimnazijo; al kaj bomo imeli — lasko kulturo moramo podperati! Tako je vendar le res, da nas za pankrte imajo, kakor je gospod Cerne rekel. Imamo poslance v mestni županii, pa ta se še ne zavé, kaj da so priprosti kmetje, in če ti tudi kterikrat svoj glas povzdignejo, nagloma Lahoni (ne pošteni Lahi) na nje planejo iu jih zadušé. Bog se nas usmili! Sole v okolici so res vse slovenske, al kaj je to, ker slovenskemu jeziku so vrata v više šole zaprte. Kakošnih prihodnjih uradnikov imamo pričakovati? ali bodo mogli svoje dolžnosti spolnovati, in tudi slovenski uradovati? To so vprašanja, ktere bo Ie čas řešil. Za zdaj zadosti. Mandrijan, ki slovensko misli. Sz Gorice 7. junija. — Po naših uradnijah so začeli uradniki poprijemati se poti ravnopravnosti. Te dni sem imel v rokah vlogo slovensko, ki jo je c. kr. sodnija goriškega okroga tudi po slovensko resila. To nas veseli naznaniti slovenskemu občiustvu, kteremu zajedno priporočamo, vloge, kakoršnega koli obsežka, Ie po slovensko zapisati ter vkla-dati jih. Kar nam je bilo tolikrát na srce položeno, ne za-bimo: Kdor sam sebe spoštuje, bo od drugih spoštovan. Iz Slovenskih goric 28. maja. Š. — Spet vam moram skeleco rano pokazati, ktera še neprenehoma bije pravičnim zahtevam na polju narodnosti naše. Ko smo čuli, da je gospod minister Lasser zapovedal vsem sodnijam po Slovenskem, da morajo tudi pisma v domaćem jeziku jemati in jih v tem jeziku rešivati, bi člověk mislil, da se bo od teh dob tudi tako ravnalo in se tako spoštoval ukaz visoke vlade. Pa žalibog, da ni tako. Pri c. k. gosposki Šentlenarski v slovenskih Goricah še je zdaj taka, ko je bila poprej. Ko so nektere vloge od c. kr. biležništva bile prinešene v kancelijo, je g. predstojnik uboge kmete kregal in nad njimi se tako hudoval, da bi jo bili skor pobegnili skozi dveri. Nevoljno jih je baral: ako so terjali in hteli, da se jim je pisalo po slovensko? pa je enkrat celó přistavil, da naj se nikdo ne predrzne priti s slovenskimi vlogami, ker se vpri-hodnje več ne bodo jernale. — Gospoda Cerne in Toman povejta gosp. ministru, kako se spoštuje beseda njegova ! — Tudi moram še pristaviti, da še zdaj nobena slovenska vloga ni bila řešena, akoravno jih je že več in že davno bilo sodnii izročenih, in akoravno imamo med našimi gospodi enega v slovenščini dobro izurjenega domorodca, kteremu pa se nobeno slovensko pismo za rešitev ne prepusti, najbrže zato, da ne bi ta gospod v djanju pokazat, da je slovenski jezik popolnoma za uradnije. — Letina v slovenskih Goricah obeta obilnost veliko, kamor koli obrneš svoje oči. Lajte in sodi bodo polni do vrha, ako nam dober Bog ohrani, kar nam je pokazal. Na polju je vse v najlepši rasti, in po vinogradih kavernkov, ko da bi je kdo z lopato na rozge nametal. Sodarom letos dvajsetice cvetejo. Že zdaj štertinjak po 11 gold, cenijo. Kaj pa še Ie bo, ako vse srečno doraste. Tudi obroci so že silno dragi, pa saj se čuditi ni, ker jih že tudi ženske na krnetih pod jankami too Dne 22. maja je bila v većih krajih huda ura. naroda, kakor z željami in tirjatvami slovenskega naroda in ker mora prva dolžnost vsakega biti, kterega nosijo. Pri Mariboru, nekaj pri sv. Petru, pri Ptuju, pri Veliki ne šlaga, Nedeli, pri Ormožuje toča strašno potolkla. Se veči škodo so soseske naše župana ali predstojnika izbrale , da se po je napravila voda, ki se je z oblakov kakor iz ročke lila, pravici in po koristi naroda ravná, ne pa da narod po cele brazde po strmnatih vinogradih skopala, tu pa tam celó svoji sebičnosti obraća, se podpisani župan takemu tirjanju trsje izrula ter v dolino odvlekla. Veliko senožet, je po- ne more pridružiti, temveč želi in prosi, da bi vse postave, blatila. Mili Bog nas varuj se kaj takega! ktere veljavnost in pravico slovenskega jezika potrjujejo, Iz slovenskega Stajerja 6. rožnika. □ Sliši se, vprihodnje zvesto se izpolnovale. da je pravosodno popečiteljstvo postavilo za pravdosrednika v Brežcah našega dr. J. R. Ra z 1 a g a y v Celji pa dr. Žurbit-a, v Ptuju dr. Križan-a, in v Ljutomeru dr. Ploj-a, vse same Slovence, kterim gladko teče slovenski jezik v besedi in pisavi. Pričakujemo tedaj od teh mladih mož, da se bode tudi na Stajarskem zivo začelo slovenstvo uredovanje, ker se narod že zaveda svojih pravic. Občina Novocirkovska 25. aprila 1862. Gregor Jamnik m'p., župan. Od Novocirkovske občine razodete misli od besede a do besede potrdi v imenu občine Lemberžke blizo Toplic 3. maja 1862." M. Pinter 1. r., župan. Franc Volšek 1. r., svetovavec. Ker se po zdravi pameti slovenskemu narodu Razžalostilo nas je slišati, da v Gradec niso nobe- njegov jezik v uradnijskem poslovanju zavolj nevednosti uradnika nikdar zatreti r> nega Slovenca postavili, akoravno so bile štiri pravdosred- kakega občinskega predstojnika ali nije izpraznjene in tam nimajo no ben ega pravdosred- ne more, in tudi cesarjeva obljuba zavolj upora nekterih nika, ki bi po naredbi visokega pravosodnega popečiteljstva slovenskih neprijateljev prazna beseda ostati ne sme pridruži se podpisana občina mnenju Novocirkovske občine ga popečiteljstva od 15. sušca t. 1. mogel pri slovenskih končnih obravnavah v slovenskem jeziku zagovarjati, med tem ko pri deželni v celeru zapopadku. u sodnii imajo zadosti sodnikov, popolnoma zvedenih v slovenskem jeziku , ker se še zmiraj več hudodelstva za celi Stajer v Gradcu obravnuje in so tamkaj tudi sedeži več viših obla8tnij za Slovensko. Iz savinske doline 1. junija. pride, marsikaj zvé. Tako sem tudi jez naletel na prošnjo nekega nemškutarja, kteri pri celjski okrajni gosposki slovenski jezik popolnoma zatreti narnerava. Al hvala Bogu! zavednost domaćih pravic se je med našim ljudstvom vendar že toliko oživila, da vse take spletke naposled v sramoto pridejo. Od kod prvi nagon takemu protinarodnemu početju * V , Ce clovek po svetu Občinski ured trga Zavec dne 26. maja 1862. V. Janić 1. r., župan. Sv. Peterska občina potrdi predstojeće opazke in tirja v imenu vseh kmetov, da se domaći jezik v uradnijah skoro vpeljá, zakaj to se ne bo nikdar zgodilo, da bodo Slovenci po nemškutarskih sleparijah svoj rod zatajili. Pri sv. Petru v Savinski dolini 27. maja 1862. J. Sedminek 1. r., župan. Misli poslednjih 4 občin so tako resnične in pravične, a da jih vsaki pošteni Slovenec potrditi mora. V imenu obćine Gotovske 2. maja 1862. u prihaja, si vsak iz zapopadka sledecega spisa lahko razlozi; zato mislim, da mi tara. Nate ! ni treba pristavljati nikakega komen a Begleitschreiben. Nach durchgefuhrter Cir Jur Grah 1. r., župan. Franc Važ 1. r., svetovavec. Tako je bila leta prošnja naši c. k. okrajni celjski gosposki predložena. Radovedni smo, kdo bode uslišan ? Od gospod Notarja pa pričakujemo, da bo že te dni tudi našemu svetlemu škof u prošnjo poslal, da se nam bo tudi v culation wolle diese Bittschrift beim k. k. Bezirksamte Cilli, nemškem jeziku Božja služba opravljala, zakaj naš ljubi welches hievon bere its Kenntniss hat, eingereicht werden. Luk as Notar." » Lobliches k. k. Bezirksamt! Wie bekannt. werden die Landesgesetz und Regierung8blátter, so wie i andere allge slovenski jezik mu je menda ze tako nerazumljiv , da ga tudi v cerkvi ne razume, kakor v kancelii ne! Kdor od postav v domaćem slovenskem jeziku razglašenih terja, da bi vse vsak razumel, ta še nikoli ni bral postav v nem- meine Vorschriften und Gesetze in slovenischer Sprache ab- škent jeziku, sicer bi, če je pošten clovek. ne pa lažnik, gefasst periodisch den Gemeindeàmtern zur Kenntnissnahme und Darnachachtung mogel reci, da tudi trdi Nemci, ker niso na vse strani zugestellt. Der Inhalt dieser Schriften omikani ali „študirani", ne razumejo postav v nemškem in slovenischer Sprache ist nach der hierorts Mundart im alliremeinen gansrbaren gevvohnlich sehr schwierig zu ent pa rathseln, und die einzelnen Ausdrucke derselben sind nicht 8elten ganz unverstandlich (!). Ohne unserer slovenischen Ab-kunft oder der slovenischen Sprache uberhaupt den minde- j. B. jeziku. In še dohtarji jih ne razumejo vselej; če bi jih, bi ne bilo toliko pravd na svetu! Od ubogega kmeta terjate da bi vse razumel? Ali vas ne trka luna! Iz zgornega Jezera na Notranjskem 1. junija. Redko novico Vam moram povedati, ki bo posebno sten Abbruch(J!) verursachen zu wollen , finden sich die iovcom (jagrom) zaniiniva, namreč, da 1. maja ob štirih gosp knez VVindischgrâtz itd. v svojem tr gefertigten Gemeindevertretter, welche, wenn auch nicht zjutraj je allé, so doch grosstentheils der deutschen Sprache medvedko in divjega petelina, v 5 minutah oba skupaj na (???) sind, zu der 65 stopinj na daljavo in 21 stopinj na širjavo z šretelni und Schrift vollkommen m ác h t i g Erklàrung bewogen, dass denselben jede Mittheilung vstřelil; medvedka je imela dva mladica, pa sta pobegnila, und erachteri dieser Erklarun or die Bitte beizufiigen das lob liche k. k. Bezirksamt wolle die geeignete Verfugung treffen, dass fiir die Zukunft den von uns vertretenen Gemeinden in deutscher Sprache und Schrift am richtig- in je tehtala 2 centa in 80 funtov, petelin pa 9 funtov in sten und leichtesten verstandlich erscheint(????) p0l. To je pač veliko čudo! Ne bom boij obširno popisoval; kdo vé, kaj da je lov, se bo gotovo čudil. Iz podnožja Triglavovega 1. rožnika. x V 21. listu „Novic" smo brali, da smo spet eno stopnjo naprej z maternim našim jezikom; pa žalibog! pri nas še ne ćutimo dosti tega. Ravno mesca velikega travna nam je iz Ra-doljce kantonska gosposka poslala povabilnih listov (vorla-dung) vse v ptujem jeziku, da noben ni vedil, kaj je prejel ; tudi druge pisma najraji v nemškem jeziku vredjujejo. Kdaj nek se bo spoznalo, da tudi ni i želimo , kar druge die Landessresetz und Resrierunsrsblatter nicht wie bisher in slovenischer, sondern in deutscher Sprache und Schrift abgefasst zugesendet werden." Nr. TO fiir die Gemeinde Sternstein: Philipp Wodenagg m/p. Gemeinderath. Lukas Notar m/p. Gemeinde-Yorstand Josef Pauscher m/p Gemeinderath. Fiir die Gemeinde Hochenegg und Weixeldorf: Pots cher m/p. Gemeindebeamte. Po teh podpisih sledijo sledeči takole: a Ker se tukaj predložena prošnja s cesarskim diplomom nemško igro v in ministerskim ukazom zastran ravnopravnosti slovenskega ljudstva imajo, in tudi pri nas vse hrepeni po tej pravici kakor žejni jelen po mrzli vodi! V nedeljo „cantate" srao imeli spet Igrali so nemške res dva prav Iz Loke. S. gledišu tukajšne kazine. • V igri „Ueberall Liebe" in pa 99 Trunkenbold" čedna naslova! Pa nasi diletanti se — če sme Slovenec bil le 80 kritikovati gold. je y (T ř" In čeravno je senožet. bila že pred 10 leti še niso napili nemškega duha; znalo se jim drenažana , se vendar po podzemeljskih cevih odtaka voda da se le štulijo v nemške navade; posebno pa je neki danes ravno tako, kakor prvi dan. Škoda, da so naši go ospod pokazal, dasiravno hudo janicari y » Rajhu domá. Ker se tedaj ne njim ne nam tuja hrana ne prilega, vpeljati toliko prizadjala! I^b M I i ■ ■ * I i^m '^^Is^BSr^yk * hhf h t i ■ il j v t . i jj s y z i ť l spodarji cisto pozabili drenažo, ki si jo je kmetijska družba vprašamo le: zakaj vrlih Idrčanov ne posnemajo? H koncu moram našim dragim bravcom „Novic" se nekaj o mojih morem zagoto štatističnih študijah povedati, po kterih Vas viti, da naša „liberale deutsche Partei" šteje „drei Manu držujemo do - Ker še ne vemo, kako se bo razmotala ona pripo-vedka, ki jo je unidan dopisnik v „G egen wart-i" kakor Nemec pravi „zu friih aus der Schule geschwâtzt", si pri- tistega casa, paralelo z nekim drugim hoch u y tedaj 1891 3 1888. do godkom Iz Ljubljane. Prihodnji petek borno imeli veselje prve polovice letošnjega leta naznaniti. Kako posebno Ijubeznjivo skrb imajo nektere gospóske za cloveka, kterega „slavista" imenu]ejo, nam kaže d o l g a «ami slišati, kar naru je dosihmal znano le po časnikih. V poslednjem našem listu naznanjeni slavni mojster Nikola storija, ki jo je v malo dneh gosp. Hofman, ljubljanski D i mi trie v žl. Sve čin bo zvečer ob poli osmih godel v nozar in marljivi natoroznanec doživel. Gospod Hofman je tukajšni reduti in sicer 6 različnih glasovitih reci, namreč: tudi čez meje naše domovine znan po Avstrii in na Nem- Vieuxtempsove „Fantasie-Caprice", Ernstovo 55 Ele a y T) skem za entomologa posebno tište vrste , ki podzemeljske rusovsko pesem „Krásni Sarafan", V i 1 h erjevo zuzelke (Grottenthiere ) zasleduje in je že marsikter muzej svojimi najdbami; zlasti z nekim uradnikom du-najskega ministerstva o tej zadevi stoji v zvezi. Unidan se je namenil s torbico natorozuansko potovati na goro Velebit, Mila lunicaw, svojo „Rondino a la Clochette" (okruglo obogatil s zvončkljanje) v spomin Paganinu in pa E r u s t o v 55 Car neval de Venice" (pust beneški). Vsaka teh stvari slovi ze sarna po sebi po svetu , in slišati jo z gosel Svečinovih, v Dalmacijo in Črnogoro. Že med potjo iz Ljubljane v Go mora po popisih , ki srno jih brali, biti res rajsko veselje, spič se mu je marsikaj nezapopadljivega přikazovalo; v vo- Na klavirji ga bo spremljal dobroznan umetnik; tudi bo v jaški granici v Gospiću so mu pa celó zapili daljno pot tem koncertu igrala na klavirji izvrstna umetnica gospodična na Velebit iu gadjali za nekoliko ur v zápor, preiskavši čisto Gl., cr » ospodje pevci čitavnice pa bojo peli. Ker vemo y vse, kar je pri in na sebi imel. Ker se vé da niso celó nic da vstrežemo vsakemu naših bravcov, ako podamo kratek našli, kar so suiniii najti, so opis življenjopisa preimenitnega umetnika slovanskega, přišel od povzamemo iz časnikov nekoliko važniših črtic. ga potem, ko je iz Ljubljane c. k. policije telegram, Nikola Dimitriev žl. Sveč in rodil se je iz ime- mora domů vrniti. Ker izpustili, pa mu, ker je v telegramu tudi določno stalo, da je „slavist", zaukazali, da se nitne rodovine leta 1824 v Petr ogradu na Rusovskem oce njegov bil je general carske garde. y nikoli ..slavista Hofman, sicer rojen Slovenec, ni bil , kakor se imenujejo Kopitar, Miklošič iu literati, še le zdaj spoznava, kako nevarno je od ene Mladi Svečin po kazal je že v svojih otročjih letih posebno nagnjenje k mu drugi strani člověku biti „slavistu", od druge .. I-------- ---CP -J — ----- «V.«... ^.vr.wvw «n. „Cl«..dl* , uu MIM^^ pa , nurtv 1 juuvi;- je oče poslal že leta 1830 na Nemško, njivo na potovanji za „slavista" skrbijo. Dunajski državni kako ljubez i u zato ga ga je v Draždanah najpred učil prof. Haase, za tem ziki, k j e r Lipinski, in naposled prvi v svojem 8 letu postal je častni ud goslar Pagan in i v Genovi. Ze glasbeuega družtva v zbor snuje teorijo za „Schutz der persónlichen Freiheit", praktika pa ta „Schutz" še zdaj vse drugač kaže! Pri tej storii nam prihaja v misel enaka storjica, ki se je pro- Mo na kovem. Kakor dete od 13 let je mladi Svečin zacel fesorju Bel i meku pred nekimi leti na potovati po svetu in je obhodil večidel Evrope in veliki del kjer je po rudah sledil, pa so ga Amerike; dobil je od kraljice bavarske dragocen prstan, tak h gosposki; ker pa ni bil ■Mill grskem pripetila, kmetje zgrabili in terali dar je dobil tudi od cesarja avstrijanskega Ferdinanda daljne poti mu ne zaprečili. „slavista", so ga izpustili in tudi na Dunaji ; sedanji car ruski bivši tadaj na Dunaji poklonil mu je dragoceno zlato uro. V Rimu gaje nadaril sv. Oče v Parizu zahvalil se mu je očitno veliki umetnik v • • V nedeljo zvečer je na špitálském mostu neka ko- c Star pa cija povozila cez 80 let starega trgovca gosp. Z. sam oMiit , * * a. i i ia u sauvant ov mu ju «viiuvi 'vuni giUU UiUVUK SC IC/,KU UgilU KUCJJUIIl , KI UUčtJO pi I llitS Beriot. Leta 1840 se je vrnil v svojo domovino, kjer ga navado, da drjajo po mestu, da vse prek leti. Res smo se gluh člověk se tezko ogne kočijam ki imajo pri nas je v Petrogradu poslavil car Nikola; v Kievu je igral z že večkrat čudili, da tega oštro ne prepové gosposka y ki veliko slavo, tako tudi v Moskvi in Odesi. Od tod je sel ima za varnost ljudi skrbeti! v Carigrad na Tursko, kjer je rajni sultan Abdul Iz Postoj ne pridši Ljubljančanje pripovedujejo, Medzid izvolil za svojega koncertnika in mu poklonil veliki kako prijazno so bili ondi sprejeti, kako jih je razveselil red Nišan-Ifdiharski. Leta 1850 je bil v Malti, odtod je šel shod Tržačanov, Rečanov, Štajereov in drugih Slovencov, spet na Laško. Leta 1853 se je spet vrnil na Rusovsko in in kako živo jih je nadušilo domoljubje Notrajncov , zlasti je postal prvi goslai vseh carskih gledisc v Petrogradu. Leta 1858 slavili so veljavnih možakov iz Razdrtega, ki so prišli z domačo °-a na novo na Dunaji, Peštu, Beli- zastavo, ktera je bila vodilo od vseh krajih zbranim pevcom ir radu , Carigradu , Varšavi itd. Potem je přišel v jugosla Zunaj jame in v jami so so razlegale slovenske pesmi da venske dežele, in poslednji čas spet v Zagreb, Karlovec, je bilo veselje, in zdravice domoljubne vmes. Zvečer so Reko, Pešt in Trst, odtod pa na poti spet v Italijo tudi v pevci poslavili postojnskega tehanta, Ljubljano , da tudi nas razveseli z umetnostjo svojo po vsem tem, kar smo o njem brali našega slavnega ka telja or & Petra Hicinger-ja, ki se jim je za to čast zahvalil v prijaznem govoru, rekši, da Avstrija ima prostora dovolj ni slišala Ljubljana, dokler stoji. Svesti smo si, da iz mesta za pravice vseh narodov, in da Slovenec, ki svojo sve-in dezele bo vrelo v petek vse v reduto , radovat se nad tinjo zvesto varuje, ni korsne na goslih y se za tega voljo že protivnik kaki drugi rajskimi glasovi preslavnega mojstra, ki segajo vsakemu narodnosti. Zato le „Naprej zastava Slave!" —Velika slo-človeku globoko globoko v srce v tem, ko umetniki občudu- vesnost jamska se je od konca do kraja obhajala v naj-jejo neznano ročnost njegovo. — V bukvarnici g. Lercherja lepšem redu, kakor je to že povsod navada Slovencov, kjer in pa v čitavnici se kupujejo vhodnice za ta koncert po ni nasprotnih draživcov vmes. 80 nov. krajc. Naj ne zamudi nobeden tega večera. (Pobérki iz raznih časnikov„Presse" je te dni Letosnja kosnja sena in otave na mestni drena- přinesla „literarische Studien aus und iiber Slovenien"; pod zani senozeti na mocirju je bila za 672 gold, pro dražbi prodana, spet čez 100 gold, više kakor lani. pisane so te „študije", kterih namen je zasmehovati slo Čeravno vensko literaturo, s črko K. Vsak je pisača brž ug anil, je drenaža po vremenskih nezgodah veliko stroškov priza- čeravno se nekako potuhnjeno skriva. Po puhlem predgo djala, je sedanji dobiček vendar tak, da je res čudapoln, voru, v kterem se ako pomislimo, da pred drenažo je najviši douesek njeni venščina nima drugega kakor molitvine bukve, prestave in svetu se vé „nie ohne dieses" laže da slo 202 živinozdravilske knjige, in po „obligatnih" vdarcih na vrednika in tudi obrtnija ne cvetè. davkih ni tedaj y se nie ,Novic", přivleče dragi K. tisto knjizuro na dan, ki jo je pied gklenjeno, in kakor se kaže, nikakor ne bode većina zbor kaki m i 10 leti izdal neki „Tomas Jaritz v Belaku", in klero so „Novice" takrat spodobno preresetarile. Ker je neurnnost v tišti knjižuri tako kolosalna, da jo le taki „talent" si iz- nice za povišanje davkov, ktero bi pa tudi samo ne pomag da bi se država naša rešila iz dnarnih zadreg brez novih misliti more, kakor je K., so že takrat „Novice" rekle, da je nemškutarska kukovica nalašć djala svoje jajca v to gnjezdo. In zdaj se to že 10 let staro jajce prodaja posojil. Potem so se nadaljevali pomenki o šolstvu: Čupr je govoril za s a most oj no ministerstvo nauka, ker državno ministerstvo ne more vsega oskrbovati; šolstvo naj se veči- kot novo slovensko y zakaj Pressianer K. je vredil svoje „študije44 tako, da ćlovek, ki ne pozná naše literature poslednjih 10 let in bere oni sostavek, bi mislil: to je bro- minister S c h m e r 1 i n g zagovarja del izroci dezelam ; ministerstvo skrbi premalo za ravnopravnost narodno v šolah; šolski svetovavci so celó nepotrebni itd. Herbst se poganja za svobodo nauka v viših šolah; 1 » t • • V a ~ __ sura, ki je ravno zdaj na svetio prišla in je maslo yy Slo prejsnega ministra Thuna vencov « y Pač je spet iz teh „študij" vsaki dan bolj oćitno kakošni pogorelci so že naši protivniki ! Stokrát prežvekavajo eno reć in ker nimajo novin, zavijajo celó starine v da o tem, da je zmiraj po svojem prepričanju ravnal, prevelika skrb za narodnost šolam škodovala in da vednost Je je prvo, jezik drugo (kako pa brez omike jezika veduost novine, kakor krojači iz starih sukinj narejajo nove. y Gustel Zang In more kliti, ni gosp. minister povedal; menda misli le na veselja poskakuje, da more „pogreto rihto" edini nemški jezik?). Ker dr. Toman vidi, da je že na mizo postaviti svojim lačnim bravcom. Nek drug spisek y ki ravno tako Slovence kakor nemske Kocevarje koštih. tako malo poslancov v zbornici, da jih mora predsednik z zvoncom sklicovati, je nasvetoval sklep seje in odlog po bin- pred svetom omadežuje, se je zaletel celó v daljni nemški časnik „Globus Potem ko pisár slavo poje g. T. EIzetovi brošuri, ki jo je izdal o Kočevarjih (ali mu pojó tudi Ko-čevarji? ne vemo), popisuje začetek imena „Kotzevje", ker Kotza" pomeni leseno kolibo, Po ukazu cesarjevem se ima vsem vojakom, ki služijo od leta 1854 in hočejo dopušeni biti (na urlavb iti), dopust ali urlavb dovoliti, in konec julija tega leta se imajo v reservo prestaviti. 5? pravi da tem nečednim Bivanje zlo bolehne cesarice v to Grof Cho ljudćm, ki so med „slovenskimi" sosedi ob „nemško" snaž nost prišli, je lesena klop postelja, da polovica možkih plicah Kisingenskih bo trpelo nek 4 tedne. rinsky, bivši krajnski in poslednjič marski deželni poglavar, je izvoljen za deželnega poglavarja doljne Avstrije na Dunaji. V Znojmu (Znaim) na Marskem razsaja tržuje po svetu, „draussen verwildern dieselbeii meist und le^ar (tifus) tako, da dosihmal malo mestice šteje že nad die (iaheimbleibende Frau halt es unterdessen mit einem 900 bolnikov. — V Pragi stoji ravno zdaj vrednik „Narod. Listov" pred sodbo zavolj nekterih sostavkov v svojem listu ; A n d e i Abei schwei Verbrechen kommen nicht vor y freundlich und harmlos sind die Gotschewer geblieben, und nur wenige Untuirenden sind ihnen e? * » °-osp kommen". Hvala lepa Kočevarji vam bojo hvaležni K ? I • von den Slaven iiber-za tako hvalo! Pa tudi tudi v tem spisu zagovarja se krepko. C. k. general-komanda v Zagrebu Logika je kolosalna y kje nek je tisti „draussen", ečidel z d i vj aj Menda na Nemskem y er Kocevarj saj po Sloven- oklicuje, da zavolj zmanjsanja armade se bo na več sejmih na Hrvaškem in Slavonskem po dražbi prodalo blizo 2000 voj a ški h kónj. — Na starem; vse čaka, kaj bo. Ogerskem je v se skem ni dosti Kočevarjev viditi. Ce pa tisti ,,draussen"* na Nemškem, kako da je Slovenec pokazil Kočevarja tako je Res če ptujci take am ne reči 5? y vsaki dan beró kot kaj pač si morajo nehotć misliti študije" naših dopisunov o narodu slovenskem? In vse to sme pisariti pri nas, komur naj bere „Globus-a44 15. list. je drago!! Kdor ne verjame y » v Id ptujih dežeL čisto vse pri Lahi spet mirujejo, kar jim je na meji tirolski spodletelo. Garibaldi je spet dober z miriisterstvom ; Fraucozi ne bojo nek dalje v Rimu ostali kakor do prihodnje spomladi. V Rimu se je do 1. t. m. zbralo 400 škofov, blizo 4000 duhovnov in ravno toliko minihov; sv. Oče so spet prav trdni. — Prusko-kurhe-senski razpor miruje; ministri pruske vlade so pri za- zbora mogli debele pozirati; menda se ne Za gotovo se sliši, da stařeji brat državnega četku bojo dolgo držali. cara rusovskega veliki knez Konstantin bo n a m es t n i Po predlogu gosp. dr. Tomana praznuje državni zbor kralj poljski da je rusko vlado trdna volja potolažiti do prihodnjega pondělka. V sejah preteklega tedua se je posvetovalo o sledečih zadevah. Ministru dnarstva je bilo brez razgovora dovoljeno, naj za to leto vzame 50 milijonov gold, na posodo. — Ko so o konkordatu še govorili minister Schmerling in so škof Dobřila, Helcel, Brine in sklepi na vrsto prišli, se je vse naskokovanje dr. Giskra in njegovih družbnikov na konkordat razkadilo kot pražen pravi, da ti možje ni- Poljce in da se jim bo morebiti dala ustava od leta 1815. To je za Avstrijo važno, da vsi njeni narodi, tedaj tudi Galicijani dobijo kmali zgotovljeno ustavno vlado. — Srbska vlada je 7. dan t. ni. pri vseh vladah, ki obstoj , se pritožila zoper žuganje turške posadke v Beli zagotovljajo njeni gradu ter rekla , da ni zgoditi. — odgovorna za nič y dim tako y da celó „Reform44 očitno kakor ne morejo nevarni biti konkordatu. Potem je prišlo zvišanje davkov na vrsto; veliko se je govorilo zoper povišanje in le celó malokter za povišanje, pa še toliko je bilo zapisanih, ki so hotli govoriti, da je bilo sklepanje o davkih odloženo do konca pretresovanja vseh duarstvenih zadev. 0 davkih sploh je najostrejše govoril Mende. Govorili so tudi Kromer, Brolich in drugi zoper povišanje zemljiškega kar se utegne Kako deleč je turška aruiada že v Črni go ri prišla, se ne vé prav; Turčini pravijo, da bo Omer paša v malo dneh na Cetinji južinal; drugi pa mislijo, da mu utegne ta južina presedati tako, kakor je presedala h koncu preteklega leta pašu skaderskemu, ki se je z 100.000 vojaki vzdignil nad Crnogorce, pa je v ondašnjih pečinah pustil 30.000 mrtvih. davka. Množica govornikov zoper davke pa je bila tolika, da so po zborni postavi izvolili ti izmed sebe le enega, ki je v imenu vseh govoril, in ta je bil dr. Waser. Waser je med drugim rekel: „Ko bi bil dr. Toman še govoriti inogel, bi bil s številkami dokazat, da v nekterih deželah 4 Res nam je Za jugoslavensko akademijo je daroval gosp. Jos. Vojsk, kaplan v Ruáah 2 križaka. Listnica vredništv Gosp. L. Kr D Vas sostavek že prekasen Gosp. dopisniku yy iz Sev Dr:*4 Dopis bre