ft. 157 MMm litim »mrttfami orati« u imM V Trstu, v »odolio 8. Iirtlfo IMS. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L Izkafa, izmm* pondei)ek, AMiket« it. 29, L oadatropje. ~ jpiema »c ne »primaj«, r F. PWc. — LaaUik tisk inafta ea me»ac L 1.—, 3 aie "Za iaozcmstvo me*«tao 5 lir UrodoaMvo: ttM- m ^jajo uredni* £ i 0k* lOjllSiCft račajo. - BLJAHA - Jllg©«l»V* sk tiskarne fc_ iU L 32.— ia c«lo m« l 61.—» ~ uredaiitva it uprave it 11-SI EDINOST Pooaaseza« v Trat« ia okolici po 20 cent. — Oglasi sc računajo v lirofcosti ew kolone (72 maj — Ojlaii trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent 11 mi f nji i mkvale, poslanice in rabila po L i—, oglasi denaraib zavodov mm po L 2._. Mali oglasi po 29 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina ia reklamacije se potikajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, trtica sv. Frančiška Asiskega itev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Naš veliki kulturni praznik t . o^o ^ moravski knez Rastislav slarvstvo s prožno, naj nvu^sl)e voditcLia in škofa, ki bi 'V jeziku njegovega^Hudatva poučeval v pravi veri. Cesar Mihael je ustregel tej prošnji ki je po-slal na Morav-' fcko Konstantina (Cirila] in njegovega brala Metoda, ki ste, dasi Grka, dobro govorita tudi slovenski jezik. Ta zgodovinski dogodek je bil povod za ustanovitev sta- rcJLenskega (sterobolgarskegaj slovstva- Melodij m Konstantm sta se izobrazila •na cesarskem dvoru v Carigradu. Stare** Melodij, je postal cesarski nametnik v neki slovenski pokrajini, toda kmaluje " vstopil v samostan kot laiski brat Mlajši EStantin (rojen okoli leta 827.) pa ,c postal duhovnik in je poučeval modro-slovje na visoki šoli v Carigradu. Predno sta odšla na Moravsko, je Konstantin — tako pripoveduje legenda — sestavil abecedo za slovensko (makedon-&Wbolgaisko) narečje in začel s prevajanjem evangelijev. Na Moravskem ju je il 863) ljudstvo s knezom vred sprejelo z iveseljem. ker sta govorila lahko razumljivo tfovorico in sta takoj začela s svojim misijonskim delom. Prevedla sta iz grščine najpotrebnejše tekste iz evangelijev pisem apostolov, psalme in molitve, iz kal«™1 »sta sestavljena breviarij in misale Hotela «ta ustanoviti slovensko liturgijo. Ta misel jima ni bila tako tuja kakor rimski duhovščini ker je bil pri vzhodnih krščanskih narodih* (Grkih, Armenih in dr-) jezik ljudstva tudi jezik službe božje. Leta 867. sla šla sveta brata -v Rini, kamor ju je poklical papež Nikolaj I. Nikolajev naslednik, papež Hadrijan II. ju je sprejel z veliko častjo. Papež je potrdil slovensko liturgijo z edinim pogojem, da se evangelij čita najprej v latinskem, potem šele v slovenskem jeziku. Melodija in več učencev, ki so prišli z njim,- je posvetil v duhovnike. Metodij se je vrnil k slovenskemu vojvodi Koclju (869). Ker pa si ga je ta želel kot škofa svojih pokrajin, se je podal Metodij v drugič v Rim. Vrnil se je koi nadškof panonski in apostolski legat- Papež je očividno hotel ustanoviti novo cerkveno organizacijo, ki bi imela z narodno liturgijo večjo privlačno silo za balkanske Slovane, nego pa grški Carigrad. Salzburški škof Adalwin in brižinski in pasavski škof pa nista hotela priznati papeževe odredbe. Izvabili so Melodija na škofovsko zborovanje na Bavarskem, kjer so ga zasramovali in nazadnje zadrti! Izpustili so ga šele po dveh letih (873) na ogorčeno zahtevo papeža Janeza VIII. Po Kocljevi smrti je bival Metodij največ na Moravskem. Toda Svatopluk in njegov dvor mu nista bila naklonjena. Ker so ga sovražniki zatožili pri papežu radi krivoverstva, je moral Metodij v letu 880-v tretjič v Rim, kjer so ga pa spoznali popolnoma nekrivega in je papež Janez VIII. vnovič potrdil slovensko službo božjo ter zapovedal duhovnikom pokorščino nadškofu Metodiju. Kljub vsem težavam je ta nadaljeval bratovo delo in je prevedel velik del starega zakona in druge cerkvene in cerkveno-upravne knjige. Umrl je 6- aprila 885., a pokopali so ga v stolnici v Velegradu na Moravskem. Nekateri pa trdijo, da v Devinu ob Donavi. Slovensko bogoslužje je našlo novo zavetje na Hrvatskem in v Primorju, kjer se je grški obred zamenil z rimskim, ostala pa sta jezik in pisava: glagolica, doči-m so na Balkanu kmalu zamenrli glagolico s cirilico. Od tod se je razširil slovenskt obredni jezik po vsem slovanskem Vzhodu. Z lučjo vere sta nam Ciril in Metodij prinesla tudi slovansko kulturo. Njuno literarno delo je vzbudilo k življenju tudi slovensko slovstvo. Toda salzburški škofje niso mirovali in kljub papeževemu ukazu niso hoteli priznati Metodijeve nadskofije. Pošiljali so vanje duhovnike latinskega obreda. Slovenski plemiči so ginili in prijelo se je tudi nemško naseljevanje, po-jebno v severnih krajih. Naseljevanju je »ledila počasi asimilacija narodov- Zapadni štovani so zapadli vplivu nemške moči, ki se je posluževala vsakega sredstva za poe-nemčevanje. Duševno sužnost je podpirala tudi politična. Na ta način so se do konca srednjega veka vnanje meje slovenskega življa krčile ter so se v velikih potezah ustalile v glavnem tako, kakor jih je našel v 19. stoletju kulturni preporod Slovencev. Šele v zadnjem stoletju se je posrečilo zapadnim Slovanom rešiti se v duševnem ozi-ru nemškega varuštva s tem, da so si ustvarili lastno dušo. Politično osvoboditev pa so jim prinesli šele zadnji časi- Podlage za to njihovo zopetno vstajenje *a s*3 polagala apostola Ciril in Metodij pred trinajstimi stoletji. Preganjali so ju, zaničevan in stregli jima po življenju, a ju niso zlomih! Dala sta našemu rodu pismeni jezik, uvedla v cerkve slovensko boro-služje, dala ljudstvu v roke prve knjge in ž njrmi duševno orožje. Uvedla sta jih v evropsko kulturo. Z verskim misijonskim delom sta spajala veliko kulturno delo. Dala sta našemu rodu književni jezik, to neobhodno sredstvo človeške kulture. Ves slovanski rod obrača na dan svetega Cirila in Metoda svojo misel na kulturno in duševno osamosvojitev. Dan, posvečen spominu dveh slovanskih apostolov je _ velik naroden in kulturen praznik vsega • Slovanstva. Sejo ministrskem svetu RIM, 4. Danes ob 10. uri se je sestal ministrski svet. Navzočni so bili vsi ministri razen on. Rocco, ki je nekoliko zbolel. Ministrski s»vet je odobril ukaz-zakon glede javnih del na jugu in otokih. Nadalje je bil odobren ukaz-zakon, na podlagi katerega se ustanovi mesto visokega komisarja za "Najpolj in napolitansko pokrajino. Komisar bo skrbel za zboljšanje gospoidarstva v omenjeni pokrajini; nadzoroval bo tudi prometne zveze- Za komisarja je imenovan gr. uff. avv. Michele Castetti. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet sklenil, da se odloži za nedoločen čas pobiranje carine na moko, ki se je uvedla z ukazom od 26. junija 1925. Seja je končala ob 13. uri Prihodnja seja se bo vršila v torek ob 10. uri. Skromnost De Vecchija, ki je ravno postal cente RIM, 4.0n. De Vecchi, kateremu je kralj podelil naslov «conte», je poslal ministrskemu predsedniku naslednje pismo: Dragi predsednik! Novi praviintk prostovoljne milice predvidela, saimo eno mesto generalnega poveljnika. Meni je blagovoilil podeliti kralj to mesto z ukazom, ki je še vedno v polni veljavi. Smatram, da mi veleva disciplina, da se obrnem na-Te s prošnjo, da me razrešiš tega mesta z novim kraljevim ukazom. Danes smatram, da je zame najvišja čast, da služim kralju, vodji, domovini, fašizmu kot navadna črna srajca- Vlada neče D'Annunzijevih rokopisov RIM, 4. Vest, ki jo je priobčil neki milanski večerni list, da namerava vlada kupiti D'Annunzijeve rokopise, je brez vsake podlage. (Štefani.) Vlom v župnišče Sv. Fetra v Rimu RIM, 4. Sinoči so v župnišču Sv. Petra neznani zlikovci prevrtali zid, ki vodi do zakladnice. Tatovi so vdrli v zakladnico ter odnesli več posvečenih predmetov velike vrednosti. Kvestura je aretirala več delavcev in zidarjev, ki ravno popravljajo omenjeno župnišče. ? Kratek zastoj v pogajanjih med radikali in radićevci - Razdelitev portleljev BEOGRAD, 4. (Izv.) Niti današnji dan ni prinesel popolnega razčisčenja položaja z ozirom na pogajanja med radikali in radićevci. Po tridnevnih konferencah je zavladal nekak zastoj. Listi, ki branijo politiko sporazuma, pišejo, da je sporazum že dosežen. Radićev-ski poslanci so odpotovali domov ki se vrnejo iv, torek, ko se pogajanja zapel pričnejo. O današnjem sestanku ni bil izdan nikak komunike. Nocojšnje «Vreme», o katerem se govori, da prinaša avtentične vesti o pogajanjih med radikali in radićevci, poroča, da se je dosegel že sporazum giede sestave koalic. vlade RR (radikalov in radićevcev). List pravi, da bo o usodi Stjepana Radića in njegetvih zaprtih tovarišev sklepala nova vlada RR- Za pondeljek, piše omenjeni lisit, se pričakuje povratek kralja. Prve dni prihodnjega tedna bo vlada podala demisijo, nakar se pričnejo konsultacije na dvoru. Proti koncu tedna bo vlada RR že gotova. Ministrske listnice bodo tako razdeljene, da jih dobijo radikali 10, radićevci pa 6; izmed teh bodo enega ponudili za-jedničarjem. Zajednica pa bo gotovo odklonila to ponudbo, ker bo še nadalje ostala v opoziciji. V tem primeru bi ohranili radićevci le 5 mandatov, 11 pa radikali. Ministrski predsednik ostane Pašič. Ker pa odide Pašić v kopališče, stopi v novi kabinet sedanji predsednik narodne skupščine Trifković in sicer kot podpredsednik ali minister brez portfelja- Pavle Radić je po današnjem sestanku «Gradjanskim» za prvenstvo države v nogometu. Pričakuje se, da bo prišel na tekmo kralj z Bleda- Že dane« so bile razprodane vse vstopnice. Vojaška oblast je dovolila, da vojaki uredijo igral&če. Tudi v Beogradu je bUo prodianih vstopnic za to tekmo za 30000 Dm. Norveška vlada demisijoniraia HAAG, 4. Vlada je podala ostavko dva dni pred volitvami. Kraljica je prosila ministre, da ostanejo na svojih mestih za opravljanje poslov navadne upravo. Ameriški glas o padcu Mre NEW-YORK, 4. «Journal močno zastraženo od policije, da bi se preprečila indiskret-notst novinarjev* Deloma so je to tudi posrečilo, ker raz ven komunikeja nima javnost nobenih konkretnih dejstev v rokah. Kljub temu pa je nekaj vesti o vsebini pogajanj prodrlo v javnost. Tako je gefcoivo, da se je >v prvi vnsti govorilo o spremembi režima, ki ga je trAa izvesti na Hrvatskem. Izgleda, da v tem »žiru ni bilo tež-koč in da bo radičevska zahteva, da se izpuste internirani čfcmi vodstva, gladko izpolnjena. Vest ljubljanskega «Slovenca», da so radićevci zahtevali tudi abolicijo procesa proti Stjepanu Radiću, pa ne odgovarja resnici- Ker sem že pri tej stvari, naj omenim, da je najbolj (verjetno, da bo proces proti Radiću izveden ni šele v slučaju njegove obsodbe, ki pa je zelo problematična, bi se govorilo o njegovi pomilostitvi. Druga važna stvar, o kateri ®e je raz-pra/vijalo na prvem sestanku radikalov in radićevcev, so zakoni, ki so predloženi skupščini. Ta točka je najbolj važna in radićevci zahtevajo, da se morejo vsi ti zakoni odstaviti z dnevnega reda in predložiti skupščini šele potom, ko bodo radićevci pregledali te zakonske načrte. Izgleda, da s»o\ radikal nalatč vnesli /v te zakonske načrte tako hude določbe, ker vedba sporazuma se -odloži; notržrtljosU solidnost, a v zunanjem svetu pređo jeseni, vlada P.P. pa do tedaj ostane. stiž Vkljub temu pa so Grki v z-unanji politiki 3. Postavi se homogena radikalna vlada, ki pripravi tla, da morejo v jeseni vstopiti rdićevci v vlado. 4. Stvori se vlada radikalov in radićevcev. Z državnega in nacijonalnega stališča je sporazum med radikali in radićevci na vsak način pozdraviti in že dejstvo, da bodo sodelovali na državni upravi' v bodoče tudi take kapacitete kakor sta na pr. dr. Krjač in dr. Polič, mora razveseliti vse, ki hočejo konsolidacijo ju gosi o venske države. Ta bo doirila s siporazumom med radikali in radićevci krepak razmah in to je njbolj razveseljivo. R, S- Nemirna Grlila Vojaški iporaz, ki ga je Grčija doživela v Mali Aziji, kaže še vedno usodne posladke. Te posledice se poznajo zlasti v nemirnem notranjepolitičnem valovenju Grčije. (Med državami, ki tvorijo nemirni Balkan, so danes Bolgarija, Albanija in Grčija- V vseh treh deželah je notranji politični položaj negotov. Naibolj pa je seveda Grčija tista, ki vzbuja pozornost zapada. Prvič, je Grčija po svojem zemljepisnem položaju vsej Evropi na ogled, drugič je ta država* zadnja postaja pred Orientom in ■tretjič njena * slavna preteklost še vedno nekoliko vpliva na del javnega mnenja v Evropi, da zamore Grčija vkljub svoji sedanji neznatnost? vznemiriti politike zapadne Evrope. Zadnji preobrat v vladi ali tkzv. nekrvava revolucija je nov dokaz, kako težko je priti do miru in stalnosti, če se 'kak družabni organizem do temelja pretrese, kakor je katastrofa v Mali Aziji pretresla Grčijo. Iz zgodovine vemo, da niso stari Grki kakor narodna skupnost igrali v politiki tiste vloge, ki jim je šla po njih darovih uma. Zgodovina _____________ _________ ___________ nam poroča o slavnih činih posameznih | je težko verjeti. Prvič se vsi dikdatorji tišče grških plemen, toda mnogi teh slavnih činov (oblasti kakor klop in drugič so diktator j-gene- flien fl1/» HritrfoK« .1ralrn* m p /vK r» a i*__1' » _____1______■ 1 i • nastopali, .kakor kdo, ki razpolaga z bogastvom. Sledili so ^porl z Bolgarijo zaradi mace-donskih manjšin, spor z Jugoslavijo, spor s Turčijo zaradi patriarhata, anek&:ja Dodeka-neza po Italija in Cipra po Angliji. K temu je treba prišteti komun.stično gibanje v notranjosti, štrajke, uboštvo ljudstva, prehrana in vzdrževanje beguncev iz Male Azije, upori vojaštva kakor pred kratkim na otoku Samosu itd. V zunanji politiki sami porazi. Krona vsemu pa je bil prelom pogajanj med Jugoslavijo in Grčijo. Tako je danes Grčija popolnoma izolirana in med sosedi ga nima prijatelja. Jugoslavija zahteva od Grčije: 1. zaščito srbskih manjšin na grškem ozemlju; 2. lastninske pravice železnice, ;ki pelje v Solun; 3. del proste luke v Solunu. Pogajanja so se pretrgala, ker se ni hotela Grčija udati. Vkljub temu pa je bilo vojaštvo nezadovoljno s to politiko, Iker je očitalo vladi, da je preveč popustljiva -napram Jugoslaviji. Ti porazi in neuspehi v zunanji politiki so zbudili nevoljo vojaštva, kakor rečeno. Zato je danes predsednik i^lade general Pangalos, ki je diktator na tretjem sredozemskem polotoku •Evrope. Španija ima Primo de Rivera, Italija Mussolinija, Grčija Pangalosa. V delu politične javnosti na Grškem prevladuje prepričanje, da more le dikdatura rešiti Grčijo iz sedanjega sramotnega položaja napram inozemstvu in iz. teških gospodarskih razmer v notranjosti. Nova Pangalosova vlada si je nadela trojno politično nalogo: 1. krepka uspešna zunanja politika; 2. armada in mornarica se iđorata kvalitativno in kvantitativno .ojačiti; 3. sorazmerni volilni red. Do novih volitev pa ostane pri diktaturi. Vsakdo vid;, da je med dtkdaturo in sorazmernim voliln m redom tak prepad, da ga ni mogočc:premostiti. Kako si general Pangalos predstavlja svojo dikdaturo v zvezi s sorazmernim volilnim redom, je težko razumeti. Zakaj da bi general Pangalos mislil samo na začasno dikdaturo, niso nič drugega kakor medsebojno pobijanje plemen grškega naroda, ki se ni znal nikoji združiti v eno narodno in državno celoto. Zato se Grki ne dajo primerjati z Rimljani, dasi jih navadno skupaj omenjamo, kadar govorimo o antiki. Danes je sicer Grčija država, ki objema ves grški narod, toda notranja razkosanost je podobna nekdanjemu političnemu mozaiku starih rali še posebno trdovratni. Iz tega bi se dalo sklepati, da ima general Pangalos mnogo dobre volje držati krmilo države v svojih rokah, če bo pa imel tudi dovolj moči, je drugo vprašanje. Po razmerah sodeč, bo tudi on bržkone le prehodna zvezda, ki kmalu zatone. Razen Napoleona se ni do sedaj še nobeden general pokazal dobrega politika in državnika. DNEVNE VESTI Kmtert • Tomalu (Kptuthn Glasbena prireditev, ki se je imela vršiti danes popoldne t Tomaju pod okriljem «Pevskega in bralnega društva Tomaj» in s sodelovanjem pevskega zbora Glasbene Matice ter pevskega društva «Ven£ek» iz Dutovelj, je oblastih prepovedalo* Zaplemba „istarske Riječi" Kakor smo že na kratko sporočili našim čitateljem, ■je bila zadnja številka «I star ske Riječi» zopet zaplenjena. To pot pa ne gre le za navadno zaplembo, temveč je g. prefekt smatral to pot za umestno in potrebno odrediti, da se odgovorni izdajatelj bratskega istrskega lista, ugledni naš stanovski tovariš g. Itvan Stari ovadi so-c&šču radi zasramovanja ustanov- V naslednjem prinašamo dobesedno tozadevni odiok, ki je bil vročen g. Staremu. Odlok se glasi: «Ker hrvatski tednik „Istarska Riječ" v svoji številki od 2. julija 1925. št. 27 v članku pod naslovom „Franina a Jurina" trdi med drugim, da ni na vsem svetu takega parlamenta,, kakršen je italijanski, kateri je poslušen in podrejen načelniku vlade, ki mu predlaga vse, kar mu pade v glavo; dalje da nimajo poslanci niti pravice do nobene kritike* in da so kot vojaki, Id so podrejeni strožji disciplini, nego je bila disciplina v bivši avstrijski armadi; ker taksne trditve predstavljajo zločin zasramovanja ustanov; na podlagi kr. odlcka-zakona od 15. julija 1923, št. 3288 odreja tržaški prefekt sledeče: Številka 27- od 2. julija 1925. hrvatskega 'tednika „Istarske Riječi" se zaplenja in se določa, da se proti odgovornim vloži ovadba pri sodnem oblastvu. Izvršitev tega odloka je naložena kr. kjvesturi v Trstu. Prefekt: Moroni.» V Trstu, 2. julija 1925. St. 082—5152._ Rodoliubi! Pomnite, da «Šolsko društvo» v Trstu skrbi za sloi^ensko ljudsko šolo. Pomnite, da vzdržuje slov. otr. vrtce. Pomnite, da nudi več sto najrevnejšim otrokom ljudsko šole in vsem onim, ki pohajajo otroške vrtce, toplo kosilce. Vsak naš človek naj prispeva po svoji moči v to sveto svrho- Društva, ki prirejajo veselice, izlete in tekme spomnite se naših malčkov, vsak še tako majhen dar je dobrodošel. Posebno danes na god sv. Cirila in Me-toda naj fte vsak narodnomisleč Slovan spomni naše šole in naših malčkov, ki dobivajo v njej duše t/no in telesno hrano. Današnji veliki kulturni in verski praznik vseh Slovanov bomo najdostojneje proslavili, ako — usak po svoji moči — žrtvujemo primeren dar za naše «Šolsko dru-štvo» in s tem za našo narodno kulturo Spominjajmo se naših malčkov vsekdaa in povsod. Žrtvujmo ob vseh*veselih in žalostnih prilikah! / - v Rflzkrlnkanje oftrekoralcev Poslednji «Maii list* prinaša pod ttaslo-vx*n *Razkrinkanje hinavcev« cel rotžni venec obrekovanj na naslov «edinjašev» r zvezi z nedavnim koncertom -Mladike » Odgovoriti hočemo samo na ono jagodo ščekovega rožnega venca, ki se tiče gori-ikega uredništva našega lista. Ob koncu tiaoka pravi namreč «MaK list», da je koncertu pisal «Piccok>», da je o njem poročala tudi «Voce di Gwizia»t le «Edi-«Jtsi» pa, ta narodni Hst sJoveoski, ki je imel lastnega urednika na koncertu, je o koncertu molčala. Da razkrinkamo krščansko - socijalne obrekovalce, ugotavljamo sledeče: ♦ Pevsko in glasbeno društvom, »Dramatično društvo« in druga goriška društva, med njimi tttdi «Amici deHa Musica» razpošiljajo uredništvu «Edinosti», « Goriške Straže* in uredništvom ita lijanskih listov rvajbila in vstopnice na svoje prireditve. Sledeč tej tradiciji je tudi slovensko društvo «Mladika® razposlalo vabila in vstopnice uredništvom italijanskih ftstorv «Edi-nosti» pa, temu narodnemu Irstu slovenskemu, ni bilg odposlano ne vabilo ne vstopnica in zato je *Edinost», ki je imela lastnega urednika na koncertu, o koncertu molčala. Pa še nekaj. Čeprav je bilo uredništvu • Goriške Straže» odposlano vabilo in vstopnica na uprizoritev opere «V vodnjaku , je «G. S.» o uprizoritvi ne le molčala, ampak ni hotela priobčiti niti kritike, katero je za njo napisal ter ji izročil v objajvo eden iz najodličnejših goriških glasbenih strokovnjakov. Že iz teh ugotovitev sledi, da so seveda ravnelako zlobna in neosnovana tudi ostaja obrekotvanja Ščekovega lista, katera bi bil vsak odgovor odveč. zavoženo dedtčino. Uverjea pa t«, da m nam tukaj posreči iz vo je vati končni uspeh, kakor se nam je to posrečilo že ▼ marsikateri Se težji sadevi. Župan: Og. Sobta Pripomba uredništva. Z veseljem priobčopemo to pojasnilo. Prav razve seli jv o je že dejstvo, da se je vrtojbensko županstvo tako vsestranski zanimalo za to vprašanje, ki je v tako veliki cbčmi, kakor je Vrtojba, največje važnosti za interese posameznih obči-narjev in todi občinske skupnosti. S priobči-tvijo kritik o sedanjih razmerah na vrtojbenski poiti smo hoteli le prispevati k čimprejšnji reiitvi vprašanja. Naš dopisnik kakor sicer tudi občinstvo sploh pa seveda ni moglo biti prej obveščeno o resnih korakih, ki jik je ukrenilo županstvo na pristojnih mestih za povoljno rešitev zadeve. Gornje pojasnilo, ki so ga izzvali naši dopisi, prinaša v tem pogledu popolno jasnost in *e kot taklno koristno za stvar samo na eni strani, a na drugi tudi za ugled županstva, katero je storilo, kakor razvidno, v polni meri svojo dolžnost. Za zadevo se zanima tudi naše osrednje politično tajništvo v Trstu in v teku so primerna tozadevna posredovanja na pristojnem mestu. V Trsta, dne 5. julija 1925. na Jugosio^nsRa premijera v Varšavi V varšavskem narodnem gledališču so dne 25. jucia prvikrat uprizorili trodejanko I. Vol nov ća *Maskarata ispod kii'plja». Premijera je imela slavnostno iice in velik uspeh Vsi varšavski listi so prinesli obširna poročila o tem dogodku. Soglasna sodba je bila, da je to delo velike pesniške vrednosti, manje učinkovito pa z gledališkega vidika. I. Vojnovič da je eden najznačilnejših piscev svoje domo-v.ne. Hvalijo ogromno individualno kulturo tega dramatika. Naglašajo. da je jugoslovenska literatura doslej na Poljskem premalo poznana omenjajo veliko poezijo Jugoslovenov ter naglasa,o, da je Ivo Vojnovič eden največjih predstavnikov jugoslovenske dramske literature Poznani poljski kritik Lorentowicz ugotavlja, da « celota napravlja vtis izredno lepo izdelanega gobelina (pestre preproge) s posebno finimi obrisi delikatnih barv». Marjan Grz3gorszyk naglasa v «Warszawianki», da je to delo jugoslo venskega avtorja ^pastelna slika, na kateri je vsaka podrobnost izdelana s fotografskim realizmom dobrega pripovedovalca, obenem pa prežeta z lirizmom pesnika in globokimi življenjskimi pogledi filozofa:>, za katerega ima vsaka stvar na svetu nekoliko različnih stran . Vojnovič poseduje popolno gledališko izrazitost, a v duševnost svo 'h oseb prodira z virtuoznostjo usivarjajo-čega umetnika, dočim -canemarja nekoliko dram?k; zaplet v niegovi ekspoziciji*. — Na sploh trdi varšavska kritika, da se to delo" vzdrži dlje časa na repertoarju ter da je verjetno, da se iz Varšave prenese tudi v druga poljska gledališča. Velike nnroe&e čeliosloirašiiis strojev za Rusijo Kakor javl aio češki listi, so se vršila v zad-n em času pogajanja s praškimi predstavniki sovjetske republike radi novih dobav strojev v Rus jo. i a pogajanja so sedaj dovršena in ;e Čehojlovaška «" strojev. Gtavna Iz Brenta M. dr. ^ftnosr v Trsta Sirota M. Ob. - Idrija (m na znanje idrijskemu mestnemu odboru): Njeni starejši sestri Julijam je prit&ala pokojnina le do 14. julija 1920, a pomotoma se ji je izplačevala do novembra 1924. Za reintegracijo so bili zadržani siroti M. pokojnin, obroki iza februar, marec, april, maj, juna in juli 1924. J. Bizjak — Dane: Vaš rekurz smo vložili na lainištvu računskega dvora dne 30. junija 1925 ob 16 uri. A. Turk — Bije: Izdan je bil negativen odlok, ker se je nezgoda dogodila radi neprevidnosti interesanca samega. Tozadevno obvestilo je bilo odposlano iz Gorice že 24. m. m. Franc Legiša France v: Računski dvor ye vrnil Vašo zadevo finančnemu ministrstvu, glavno ravnateljstvo vojnih poko nin — civilni invalidi z izkazom 822 od 6. 2. 1923. (na podlagi kr. odi. 1491)., Rok za vlaganje rekurza ;e devetdeset dni. Ne upošteva se zamuda, pa če se je dogodila iz kakršnegakoli vzroka, kakor pošta, napačen naslov itd. Tajništvo. __ _ da* 12. N5«; Odobri m pravilnik izdelan po T. V. priobčen v «Edmoati» dne 28. junija Pazhrajo se članice, da prijavijo čim treč svojih dirkačev. . Pravilnik iaicne: Odobri se pravilnik izdelan -po T. V. hazene in veljaven za tekme za spominsko ploščo. Redna odborom seja se bo vršila v petek ob 20.30 v prostorih «Prosvete», via Fabio rilzi- IZJAVA: Ker se je dodalo, da gotovi gospodje potom nabiralnih pol nabirajo «nar v svrho ■■luniiit nekega sporta f* izjavlja tem potom odbor S. U. (O. S. V.), da ai 9 to akcijo v nikakj zvezi. — Za trgovski sporta kroček v Trsta. Živimo v času fntenzivneg* športnega življe ni a. Vsi poklici, od bančnih uradnikov pa do težakov. so si ustanovili svoje nogometne khibe ali krožke, le mi trgovci in trg. pomočniki se ne ganemo. Nekoliko trgovcev si je stavilo nalogo, da obudi pri svojih stanovskih kolegih zanimanje za to panogo sporta. Kost-ituiral se je pripravljalni odbor in zbr&i že nekaj članov, ki bi za silo zadostovali za nogometno četo. Toda koliko je še trgovske mladine, ki bi se dalo pritegniti v krožek, kateri ima namer gojiti poleg družabnosti to obliko sporta, ki telesno in duševno izobražuje mladeniča v odločnega in krepkega moža. Vabimo torej vse trgovce in trgovske pomočnike od 14. leta dalje, da se takoj: pri-glase v trgovini Justa Mauriča v ul. Istria 14, ker se v ,k*-~ikem prične z redno trenažo. Pripravljalni odbor se obrača iem potom na vsa gospode trgovce, da dajo svojim pomočnikom oziroma vajencem 1 uro časa na razpolago med delom za vpis, ker se vpisuje vsa& dan od 7. do 20. ure zvečer. Stanovska samozavest naj vam bo v spodbudo in gotovo bomo kmalu v ponos našemu tržaškemu trgovstvu. Zdravo! — Pripravljalni odbor. — Plošča Sportaega Udraženja za Hazeao. 5. U. je po končanem administrativnem delu, ki ga je stalo ogromnega truda, prišlo do l®čke, kjer se odbor Su U. s sodelovanjem 1. V. opravi lahko na pravo valorizacijo posameznih športnih panog. Tako je kolesarsko ™zpisalo kolesarsko v spodbujevalno tekmo, ki bo gotovo privabila veliko št-evilo naših kolesa; jev. da pokažejo svojo izvežba-nost. Znano nam je, da pripravljajo tudi druga T. V. razne športne prireditve. Vsekakor moramo šteti kot najvažnejše započeto delo ono, ki si ga je nadelo T. V- hazene, ta res krasni pristni slovanski sport, katerega so naše vrle &nzenašice v kratki dobi gojenja privedle do skoro popolne stopnje. V jeseni bodo razpisane prvenstvene tekme in je vsekakor hvalevredno, da se pred priče ikom tek prvenstvenih tekem napravi nekaka poizkušnja. In res je S. U. razpisalo tekmo za naše družine hazene. Zmagovalk^ turneje dobi krasno ploščo. Organizacija te tekme pripade T. V., v katerem so zastopani naši najboljši strokovni izvedenci. Odvisno je sedaj od posameznih družin hazene, da podpro delo S.. U. ter da naip pokažejo igro, ki bo delala čast njim in vsemu našemu sportu. —v Pravilnik tekem bazene za spominsko ploščo: 1) Tekmovati smejo vse članice S. U. iz Trsta in bližnje okolice. 2) Dovolilo se bo tekmovati le članicam, ki imajo poravnano članarino pri S. U. 3) Vpisnina k tekmam znaša tO lir. •4) Tekmuje se po službenih pravilih S. U. v Trstu. 5) Tekme se pr-čnejo 6) Igrišča določa T. V 7) Igralke: a) Članica javi četo iz 7 igralk in 2 rezerv za tekmovanje; b) vsaka igralka mora imeti izkaznico s sliko, katero izda nalašč zato T. V. 8} Soda&i: a) sodnike določa T. V.; b) dolžnost sodnika je, da pregleda izkazniee pred vsako tekmo: c) i>ol ure po kenčani tekmi ssstavi sodnik zapisoik. 9) Vsaka članica tekmuje enkrat z vsako vpisano članico. 10) Točke: a) zmagovalka vsake tekme dobi dve točki; b) za neodločene tekme vsaka četa do eno točko; c) končno tekmo odigrata četi, ki imata največ točk; v slučaju izenačenja točk se tekma ponovi. 11) Spori: a) vse spore tehnične narave rešuje T. V. sporazumno z O. S. V.; b) prizadeta stranka sme vložiti v teku 24 ur priziv na T. V.; c) za vloženi priziv se plača 5 lir, katere se ne povrnejo v nobenem slučaju. 12) V slučaju, da se četa odtegne tekmovanju pr'silno ali prostovoljno, odpadejo vse z dotično četo pridobljene točke. i 13) T V. si pridržu:e pravico sklepati v vseh j nepredvidenih slučajife. **}oge kakor pri tej tekmi. Kon-1 MaiKia čw izid 2:2 (1:1). Da je igra ugajala ob- B* POKrafilM Analvil u nnJlal ____i.l I___t _ I 1 • ■ I_ ____>m_ a v. . __ čiastvu, i« pričal gromki krohot, ki ie sprem tekmo od nastopa pa do ravnotako strumnega odkorakanja junakov. Pri nobeni tekmi do sedaj it ni obdinstvo tak« vztrajalo in se zabavalo kot pri tej. Kako pa hi tudi igra ne ugajala? Saj se nam je zdelo, da vidimo obnovljeni ia pomnoženi «Dram. krožek» v drugi izdaji in obliki. Cisti preostanek, kateri bi bil gotovo aoatnejši, da ni bHo toliko zastonjkar-jev za ofrajo, je namenjen Šolskemu društvu in domačemu stavbnemu skladu. Trikratni krepki «suh» in «mast»! * ' Iz tržaik«ga življenja — Smrtneaevarno ponesrečil pri delo. V ihanični delavnici Scabar v Skednju št. 625 je včeraj popoldne okoli 13. tire prip etila -huda nesreča, katere žrtev je bil 19-letni mehanik Otiver Stibel, stanujoč v Viale XX Settembre št. 9. Stibel je brusil orodje na električnem brusu; nenadoma se je brusni kamen, ki se je silno naglo vrtel, radi sredobežne sile razletel na več kosov in eden izmed teh je priletel &ibelu s tako silo v čelo, da se je revež zgrudil nezavesten in krvav. Počila mu je — kakor je ugotovil na licu mesta poklicani adravnik rešilne postaje — črepinju in poleg bega so se mu nevarno pretresli možgani. Po prvi pomoči je bil nesrečni mladenič prepeljan v mestno bolniinico, kjer so ga sprejeli v smrtnonevarnem stanju v kirurgični oddelek. — Iz kreoovtke občine pod Nanosom. se cuje od nas, skoraj ni«. Živimo v izobdijtr m mmamo vzrokov se pritoževati, čuva nad nami ofclast našega občinskega komisarja g, iJutkHMfa. Ponos se nam dviga, srce se radui« V ^ i } zavesti, da naši občini načeluje možak, kakor je g. Bnftoni. Mož na mestu, kako« noben komisar naše države. To vidimo, sli* šimo in čutimo dan za dnem — vedno teme-* ljiteje. Tako je zadnji čas zopet enkrat rešil občane pohujšanja in državo nevarnosti. Pomislite samo! Se ti ne zmisli tam doli v Rjmv neki general kr. orožnikov ter pošlje našha občinam z njegovim podpisom opremljene lepake, tikajoče se prijave mladeničev v orož* niško službo — križ božji — samo v slovenskem jeziku. Ta grozni atentat na državn« temelje se pa ni posrečil — hvala g. Butfoniju, kateri je, kakor v vseh drugih zadevah, lutf modrosti in pameti, takoj čutil grozno nevarnost za obstoj države in ni dovolil nalepiti tek lepakov, a že nalepljene je ukazal odstraniti. Tudi v občini Slavina je napravil isto. Komi-sari pač tudi tam v prospeh ljudstva in blagor države. Pravo je ukrenil.' Kaj imajo ministri, generali in drugi doli v Rimu ukazovati, govoriti in delati na lastno pest. Pomilovanja so vredni, ker ne vedo, da je g. komisar Buf-:oni tu. Tudi poveljniku tržaškega vo nega okrožja g. colonn. Bivona se zna kaj pripetiti, ko pošilja lepake o vojaških naborih samo v slovenskem jeziku. P ripravi naj se tudi po- stojnski obč. komisar g. Ceolin, da ga g. Buf-ifoni strese za ušesa, -k&jti prvo omenjene le-Marija Grmek, pak-e vendar vidimo nalepljene po Postojni. G. l.ara J79 *et' s*ailu P" Sv. Alojziju-Chia- Buffcni se ravna pač po navodilih in nasvetih I in n Q"f f^A O T O CI vrorai nonnlrlna # rv/uim m r] t-4 T-i I _ 1 ' . ___ it • — SwoT9 dejaaps. Vdova dino št. 6S9, je šla včeraj popoldne s svojim S-letnim posinovljencem Atili-jem Zian po ulici Leo, kjer je stal pred tovarno sodavice Carlo Zanetti, ki se nahaja v hiši št. 15, s pokalicami naložen voz. Ko sta Grmekova in deček šla mimo voza, je padel z njega na tla koš praznih steklenic od pokaiic. Nekatere steklenice so se zakotalile »a cesto in Zian je eno pobral ter jo hotel raabiti, da b: vzel iz nje stekleno kroglico. To je pa zapazil neki*delavec iz tovarne; jezen je skočil k dečku ter ga pričel klofutati. Grmekova se je seveda zavzela za otroka, češ da ni hotel razbiti steklenice iz hudobije. modrih državljanov ter deluje na take in enake načine za sporazum in mirno sožitje obeh narodov. Vesti \% Istre — Iz Klanca. (Zopet povodanj). Dne 3. t. m. ©d 11. ure pa do ene popoldne so nas obiskali zopet črni oblaki, iz katerih sta se usula sodra in dež v toliki meri, da je po enournem deževanju napolnila voda vse svoje poti ter prekoračila svoje navadne struge. Spodnji del< zato da ni treba tako neusmiljeno ! vasice Klanec«je bil v vodi, živino so pod!li: klokttati. Toda slabo je naletela. Delavec jo j iz hlevov. Voda je podirala zidove in poti.; dne 12. inlija t. L več hišah je tako surovo pahnil v stran da je slabotna ^^ fz ,8nc stranj?ke fi ■ voda nanesJa m, starka telebnda na tla in obležala težko po- ! , „ .. . __ ... škodovana; zlomila si je desno roko nad laktjo PustlIa državni cesti nad 20 m3 zemlje mj in desno nogo v stegnu. Ljwd'e, ki so bili priča kamenja, tako da je bil prehod nemogoč. V/ surovemu prizoru, so poklicali na pomoč ! vei zdravnika re&ilne postaje, ki je dal prepeljati : pc Grmskovo v mestno bolnišnico. Reva bo mo- i rala ležati cele štiri mesece in tudi ni gotovo, j da bo okrevala. — Brezobzirni delavec, ki je ,4(Metni Rafael G., je bil aretiran. e dosegla voda višino nad 60 cm. vasi je voda nosila s seboj grede in kamenje od 30 do 50 kg težko. Njive so bile vse ' pod vodo. .Veda je odnesla tudi razne kmetijske pridelke. Škoda je ogromna. SOŠKO Vesti HIDROELEKTRANO SOLKANU PODJETJE V ĐruštvsM tresti — M. D. «Zarja» - Rc;an bo imelo v nedeljo 12. t. m. v društvenih prostorih pri «Ex Maria Longa» točno ob 10. uri zjutraj III. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika; 2. prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročilo ta'nika; 4. poročilo lobiia velike naročbs raznih blagajnika; 5. poročilo odsekov; 6. poročilo naročila so dobile železarne revizorjev; 7. ^ -litev novega odbora; 8. slučajnosti. — Tem potom se pozivajo vsi člani, da se udeležijo občnega zbora. Vabljeni so tudi prijatel;i društva. — Odbor. — M. D. «Obzor» pri Sv. M. Magd. Zg javlja, da ima danes 5. julija od 10. ure zjutraj dalje svoj 5. redni občni zbor, in sicer v dvorani Gosp. društva «pri Tirolcu*. — Poziva se tem potom članstvo, da se zborovanja, ki je izredne važnosti, pelnoštevilno in točno udeleži. Zastopniki drugih društev in prijatelji društva so prijazno vabljeni. — Odbor. — Pevsko društvo «Zora* na Opanah vabi na redni občni zbor. kateri se bo vršil v četrtek dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih konsumnega društva s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika;; 4. volitev novega odbora; 5. slučajnosti. — Prisotnost članov in podpornih udov obvezna. Prosi se točnost. Pristop imajo le člani in povabljenci z izkaznico. — Odbor. v^Vitkovicih in prva brnska strojna tovarna. Poltee raz mare v Vrtojbi Z ozirom na dopise v vašem listu, ki so se bavili s tem vprašanjem, smo prejeli od g. župana v Vrtojbi sledeče pojasnilo: «V »Edinosti« se je že parkrat nekdo zagnal v županstvo, češ da ne skrbi dovolj za ureditev poštnih razmer v občini. V pojasnilo navaiam sledeče podatke, iz katerih sledi, da le županstvo in starešinstvo popolnoma izvr-š lo tudi v tem vprašanju svojo dolžnost. Že v prvih sejah, ki jih je imelo sedanje starešinstvo. marca 1922. je razmotrivalo neurejene poštne razmere v naši občini. Odposlana je bila-posebna spomenica na poštno ravnateljstvo v Trst in razen tega je zastopnik občine tudi večkrat osebno posredoval za ugodno rešitev, županstvo samo pa je tudi večkrat pospešilo zadevo. Zahteva občinskega zastopa gre za tem: v Vrtojbi naj se ustanovi nov poštni urad; dokler pa se to ne zgodi, naj •e postavi pisemski nabiralnik na občinski doi v sredo občine in raznašanje pisem naf se poveri le eni osebi za celo Vrtojbo. Stroške ra prenos nabiralnika je pripravljena obč'na sama plačati, za pismonošo pa je pripravljena dobiti primerno moško osebo, ki bi bila obenem tudi občinsk sluga in ki bi vršila raznašanje pisem za vse stranke brezplačno, ker bi njeno vzdrževanje deloma prevzela poštna uprava in sicer v enaki ali nekoliko večji meri, kot za dosedanjo poštno razna-fca'ko, deloma pa občina. S tem bi odpadli obe sedanji raznašalki, pisma bi se redno dostavljala in raznašala vsak dan, tudi ob nedeljah, poštna uprava bi radi tega ne trpela ničesar. Ta naravna, logična in za poznavalca razmer edino mogoča in današnjim razmeram naše občine edmo odgovarjajoča zahteva pa zadeva na odpor par domačih interesiranih in nazadnjaški mislečih oseb, ki bi se še vedno radi •graK Dolenjce in Gorenjce, in ki se z najbolj aesmiselnimi razlogi upirajo skoro vsakemu ukrepu občinskega zastopa. Koliko je kriv na iem poštni urad v Šempetru, od katerega je aaša občina odvisna, in koliko poštno ravnateljstvo v Trstu, te£a ne morem ugotoviti. Prav v zadnjem času je napelo županstvo vse sile, da bi se ajegova upravičena zahteva rešila, naprosilo je za posredovanje nekatere ugledne osebe, a do sedaj nima še odgovora. Končno naj še omenim, da je poštno ravnateljstvo svofečasno ponudilo poštno nabiral-nico z vsemi pravicami in dolžnostmi bivšemu županu, ki je Bog ve zakaj — ne da bi se s krm posvetoval, sam kratkomalo ponudbo •dklonH. Tako mora sedanja občinska uprava, kakor marsikje drugod, tudi tukaj popravljati SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE (Službeno poročilo-) Tekme z nečlanicami: vse dovoljene tekme z nečlanicami bodo objavljene v četrtkovi «Edinosti*. Tekme hazeaaškik družin za spominsko ploščo S. U- Da se .vzpodbudijo družine bazene k novemu delovanju ter pripravijo za jesenske prvenstvene teknj^, se je sklenilo razpisati tekme za imenovano spominsko ploščo, katerih se lahko udeležijo vse članice iz Tnsta m bližnje okolice. Vse članice, ki mislijo tekmovati, naj najkasneje do 9. julija javijo 9 igralk na naslov sporočen jim v pismu T. V. Tekme pričnejo dne 12. julija. Ostala določila veljajo, kot so bila javljena od T. V. — Danes o±> 5. uri pop. vsi športniki na igrišče «Vala» na Trsteniku, kjer nastopi koperska četa «Ca5>odistria» (III. divizija) proti četi «VaIa». - — Na igrišča S. D. «Adria», via Calvola bo danes igrala I. četa Adriei ki I. četa M. D. Prcsvate iz Trsta, kakor tudi II. če ta Prosvete in Adrie. Te čete so med na-jboljšimi četami, kar jih posedujemo Slovani. Vfl^ed tega bo igrišče «Aiie» danes polno gledalcev. — Danes popoldni na igrišču pri Pnoseku nogometna tekma med F. C. Trieste in II. četo M. D. P. «Prosveta» - Opčine. Začetek tekme ob 17. uri. — Športna skupina «Zarja» - Rojan. Jutri tečno ob 20ih sestanek lahkoatletičnega odseka. Člani, ki se nameravajo vpisati v ta odsek, naj pridejo na ta sestanek._T. V. — Is Ajdovščine. Tudi mi smo imeli na Pe trovo in Pavlovo naš športni dan. Vršila se je napovedana in težko pričakovana nogometna tekma med debelimi in suhim:. Ze dolgo pred napovedano uro so se zbirale na igrišču množice gledalcev domačik in iz bližnje okoT l.ce, posebno takih, ki se zanimajo m imajo smisla za sport take vrste. Kot pred- in poigra tej zanimivi tekvi se je vršila trenažna vaja med mladima hazenaškima družinama in -Nanos*. Že med to vajo je pri čelo deževati in bali smo se, da nam bo dež vse pokvaril, toda radovednost je bila tako velika, da je vse vztrajalo, dokler ni dež po-; nehal. Končno se prikaže godba svirajoč veselo koračnico, za njo pa strumnih korakov druga zraven druge dve vrsti junaških borcev pod vodstvom obeh kapitanov, debeljuhi v belih hlačkah in rudečih srajcah, suhi pa črnih hlačkah in belih majcah. Za njimi rešilna sanitetna patrula s strežaji, originalnim rešilnim vozom in vsem potrebnim, končno pa še strežaj v pisani livreji z okrepčili. Ob prvem pogledu smo se uverili, da reklama glede teže obeh strank 13:59 q in 6 : 35 q ni bila pretirana. Čeprav se je nekaterim debe-ljuharjem zadnji hip skisala mast in suhlinom posušil mozeg, da so odpovedali sodelovanje, se razmerje z nastopivšimi krasnimi rezervami a la Palacjo vendar ni izpremenilo. Po kratkem rajalnem pohodu »e četi postavita na sredo igrišča, kjer se morajo podvreči vsi Ves čas po vo/ni ss ukvarjajo goriški mestni krogi z ustanovitvijo velikega hidroelektri-čnega podjetja, katerega namen b! bil izkoristiti vodne sile Soče z zgradbo velike elektrarne na Lenassijevem posestvu v Solkanu, ki naj bi zalagala s cenim električnim tokom Ofišitsfiši se bo v bližnji bodočnosti pričelo z gradnjo mnogo manjšega podjetja po prvotnem načrtu. Radi odpovedi tvrdke Brunner vlada v Gorici velika razburjenost. Goriški mestni krogi so razdeljeni v dva nasprotna si tabora. V' enem iz njih je bila sprejela odpoved tvrdke Brunner, ako že ne z veseljem, pa vsaij z veliko ravnodušnostjo. V drugem taboru pa je . •-i . .. , » i- j u i i bila spiš eta odooved z velikim obžalovanjem, goriško mesto ter njega bi zn,o m dahno oko- i - - j . i * - -i . • i • »•*■ t ' 1 ces da ni znalo gor;ško mesto izkoristiti zelo tekmovalci strogjL zdravniški preiskavi, pri ka-Spcrtne prireditve članic: članice, ki teri so bili pa vsi potrjeni. Nato sta imela oba prirejajo 9portne prireditve kot so: med-klubske kolesarske dirke, tekme nogometa aH hazene za razna darila, kupe itd-, lahkoatletične medklubske dneve itd., jih morajo javiti najkasneje 14 dm poprej SU. ter priložiti tozadevne pravilnike, katere mora S. U. odobriti. Športno Udruženje bo strogo izvajalo ta sklep ter ne bo* dovolilo nobeni članici prireditve, ako se ni ravnala po gornjem sklepu. Sodniki tečaj sa nogoneft. V nedeljo dne IZ julija se bodo vršili teoretični izpiti, krni bo objavljen r četrtkopri •Edinosti*. lico ter porajajočo se goriško industrijo. V lo svrho je bila ustanovljena akcijska družba, katere glavna delničarja sta goriško mesto in nekdanja goriška dežela. Goriško mesto ie dalo na razpolago Lenassijevo premoženje v Solkanu skupno z njemu pripadajočimi vodnimi pravicami ter njemu pritikajočo vojno odškodnino v približnem znesku dveh milijonov lir, medtem ko je nekdanja goriška dežela prispevala s tremi milijoni lir, vzetimi iz njenega aprovizacijskega fonda. Pa dolg:h tru-dih in težavah se je posrečilo družbi izposlo-kompetentnih ministrstvih v R>mu vati pri Kompetentnin mimsirsivin v pravico do izkoriščanja soških vodnih sil. Ko-;; • , ... . . . . . . . - i., j , - ' . . . , i ta za razvoi goriškega mesta dalekosežna po- maj je bila odstranjena ta ovira, pa je nastal L . _ , ugodne prilike, ki mu ;'e nudila možnost veii-kanskih prihrankov in dobi&Lov, saj potrosi goriško mesto letno za električni tok, katerega b4 lahko imelo brezplačno, nič manj kakor 800.000 lir. Ta razburjenost jc prešla tudi v goriški mestni svet, kjer je privedla tako daleč, da je p«t precej vplivnih članov podalo ostavko. Iz mestnega sveta so izstopili inž, Barich, trgovec Orzan, dr. Franzoni, Morassi in Malner, češ da ne morejo prevzeti odgovornosti za nemarno postopanje občinskega odbora pri pogajanjih s tvrdko Brunner, radi česar so se spor radi onih treh milijonov, katere je prispevala neposredno pred svojo smrtjo ran/ka goriška dežela. Sedaj namreč zahteva rimska vlada od kraljeita komisije za izredno upravo furlanske pokrajine, katere del tvori sedaj nekdanja goriška dežela, povračilo onih treh milijonov lir, ker so bili vzeti iz aprovizacijskega fonda, ki pripada državi. Furlanska kraljeva komisija je prepustila Gorici, da naj se ona sama pobota z rimsko vlado v tem pogledu. Radi teh in še mnogih drugih ovir je izvedba zamišljenega podjetja vedno bolj zastajala in po vsej verjetnosti bi poteklo še mnogo neizkoriščane vode po Soči, predno bi se to podjetje ustvarilo. V poslednjem času je prišla kakor nalašč ponudba tvrdke Brunner, da zgradi ono zamišljeno podjetje, ako ji akcijska družba odstopi vse pravice, za katere bi tvrd-ka dajala vsako leto goriškemu mestu znatno količino električnega toka popolnoma brezplačno. Na ponudbo tvrdke Brunner so sledila dolgotrajna pogajanja v goriškem mestnem svetu in v upravnem odboru akcijske družbe. V svoji ponudbi je stavila tvrd-ka rok, tekom katerega morajo biti pogajanja zaključena, ker se bo drugače po preteku tega roka smatrala za prosto vsake obveznosti, izvirajoče iz ponudbe. Goriški mestni in upravni svetniki so se tako dolgo pogajali in posvetovali, da je sedaj ta rok zapadel, vsled česar je tvrdka izjavila, da odstopa od svoje ponudbe in go riški župan sen. Bombig je prejel od dr. A. Brunnerja v imenu podgorske predilnice sledeči dopis: Z ozirom na Vaš dopis od 21. junija t. 1. Vam sporočam, da so umaknjene ponudbe, katere sem svoječasno stavil v imenu Brun-nerjevih predilnic soškemu hidroelektričnemu podjetju in goriški občini, kateri Vi zastopate; to pa radi tega, ker .je pretekel rok, na .katerega so bile vezane». Po dostavitvi Brunnerjeve odpovedi se je ▼rSila seja upravnega sveta soškega hidroelek-tričnega podjetja, na kateri je predsednik (pravnega sveta, sen. Bombig, .prečital pismeno odpoved tvrdke Brunner. Po prečitanju odpovedi so navzoči sklenili, da se mora čim prej pričeti z gradnjo podjetja po prvotnem načrtu, ki je bil izdelan že v preteklem letu, pred pričetkom pogajanj s tvrdko Brunner. V to svrho naj se pospeši odobritev načrta s strani pristojne oblasti ter obnove pogodba z onimi podjetniki m zalagatelji strojev, ki so se izrazili pripravljene pristopiti k podjetju tet delničarji v višini štirih desetin akcijskega capitala, ki se po pravilih podjetja lahko odstopijo privatnim osebam. Ta sklep pomeni vsekakor, da so pogajanja tvrdko Brunner o zgradbi grandijoznega hidroelektričnega podjetja po že izdelanem gaanja razoita. Radi razbitih pogajanj s tvrdko Brupner in odstavke petorice občinskih svetnikov se je vršila v petek zaupna seja goriškega mastnega sveta, na kateri je župan sen. Bombig poročal o ostavki petorice ter podal natančno in izčrpno poročilo o razveju in poteku pogajanj s tvrdko Brunner. Po obširni debati je bila sprejeta od mestnega svetnika Viktorja Grazianija predlagana resolucija, s katero se odobrava postopanje župana in mestnega odbora pri pogajarjih s tvrdko Brunner o zgradbi hidroalektričnega podjetja v Solkanu. ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI — Ozeljan. Pevsko in bralno društvo v Ozeljanu izreka tem potom zahvalo vsem onim; goriškim trgovcem, kateri so s svojimi darovi' ob priliki zadnje veselice pripomogli do ta,ko sijajno uspelega srečkanja. GOSTOVANJE GORICE> navadne pluge m obračalnike, grozdne mline in stiskalnice, gnojnične sesalke zvepalmke, skropiinike, kose „Merkur" itd. itd. otrobe, oves, koruzo: j * laj no apno, laneno seme, bisulin itd. j KiPlJJE drva za kurjavo, oglje, med, ovčji sir, maslo, mleko in druge kmetijske pridelke. I Sl*l^EJEiHA v shrambo in v komisijsko razprodajo vsakovrstno blago. I POSREDUJE po zelo ugodnih pogojih posojila in denarne vloge kakor tudi zavarovana proti toči, ognju in za slučaj smrti na podlagi prvovrstnih j garancij. ' j Ugodna prilika za poljedelce, preprodajalce in trgovce l romrE^Fs^Tc^rTRin | ^ Via S. Caterina 7, vogal Via Mazzini \ Veliki dohodi blaga za možke in ženske obleke najlepših in § najzadnjih novosti po konkurenčnih cenah. 8 Specijaliteta angleShego in čeSliega blosa l Dežni plasti, Jopiči iz olpogoso, telovniki fantazija | —I—H——»— Il—IIMIIM—IIMi.IJ i nedeljo il milic OELIKA UBTHfl VESELICA v it. Petru na Krasu __ P^O D L I S T E K V. J. KRIŽANOVSKA: , * .(94) Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Minila je morda ura v smrtnem molčanju, ko je duhovnik vstal m stopil k Paolu. — Sin moj, — je rekel tiho. — Ali ne želite olajšati svoje vesti z izpovedjo in se izpovedati svojih grehov pred obličjem vaše žrtve. Morda se bo odpustiSrCe °me Spričo vaše£a kesanja in vam PaoLa se je vzkloniL — Da, hočem se izpovedati in želim, da bi oče z vašim dovoljenjem poslušal priznanje mojih zločinov. Samo moram prej zbrati misli, in prosim kozarec go-rkega vina, da se segrejem m okrepim. Popol-nema sem ©drevenel in zdi se, da se mi bliža smrt «Na moj ukaz je Zeno stekel po gorkega vina, a Paolo je izpraznil čašo in prišel zares nekoliko k moči. Zatem so vsi navzoči odšli in vrata v kapelo so se zaprla. Zvesti Martin ie prinesel stoL ker so se mi noge šibile, za Paola pa blazino. — Paolo je z naporom pokleknil na blazino pred duhovnika, ki se je vsedel na stol. Oče Frančišek je bil spoštovan in pobožen služabnik oltarja; on je krstil Paola, od nje ga je deček prejel prvo sveto obhajilo in sploh ga je Frančišek zelo ljubil. Zdaj je dai gorečo voščeno svečo skesancu in rekel: — Sin moj, pomni, da boš pred Bogom in njegovim Božanskim Sinom izpovedal svoje zločine in odpri svojo vest. Zato ne prikrij ničesar in govori brez utajitve. Gospod je usmiljen, On odpusti resničnemu skesancu in Jezus je rekel: «Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanj.» Grešiti je človeško in edina poslušalca tvojih pregreh bo6ta tvoja očeta: rodni in duhovni. ^ ^ «Paolo je poljubil Razpelo, potem je začel govoriti tiho, toda razločno in vsaka beseda strašne izpovedi je prebodla moje srce kakor bodalo. Na ukaz gospoda Felicia navajam, kolikor se spominjam, strašna priznanja mojega nesrečnega sina. «Spočetka je govoril o Marietti, ker sem pa že povedal to žalostno zgodbo, dostavljam samo to, da je Paolovo pozornost vzbudila sveža lepota mlade* deklice, njeno naivno navdušenje zanj ga je pa samo zabavalo, ko pa jo je videl pri prijateljici, se je razvila med niima liubezen. ki se ie tako nesrečno kon- čala. Kmalu pa se je naveličal tega razmerja in ko je zvedel, da bo mati, jo je hotel omožiti. Zeno je našel ženina, celo sam bi jo bil vzel, toda odločno je odbila. Tedaj je odšel Paolo v Benetke in je sploh pozabil na gostilničarjevo hčerko. Sicer pa je imel kakor vsi mladi ljudje več ljubezenskih spletk z lepimi deklicami iz priproste ga ljudstva, ki so rade izrabljale naklonjenost lepega plemiča, ne da bi uganjale kakšnih sitnosti, in njemu ni niti v glavo prišio, da bi se mogla ta stvar končati tako tragično. Benetkah je nekega praznika zagledal v Velikem kanalu Lukrecijo Bertolini ip pjena izredna lepota ga je očarala. Pri imenu Lukrecije Bertolini f®" « stresel. Vsemogočni Bog! Ali je mogoče, da ie bil Paolo vpleten v temno zgodbo o deklici, ki je izginila? — Zaljubil sem se v Lukrecijo, — je nadaljeval Paolo, — in kmalu sem zvedel, kdo je ona; toda ta m hodila v našo družbo in težko mi je bilo se ji pri-bližatL Tedaj sem podkupil njeno njanjo in izvedel, da jo je oče namenil za ženo njenemu bratrancu, s katerim je bila že zaročena. Ta vest je že bolj raz-dr&žila mojo strast Ker sta pa bila stari in njen brat odsotna iz Benetk, mi je btlo lahko peti podoknice pod njenim oknom, ji s pomočjo n janje poslati kako pisemce in cvetlice in jo srečati v cerkvi. Stara Laura ie omorfočila, da sva hodila na izprehode. Maskiran, sedeč v gondoli, ki jo ie vodil moj zvesti Zeno, sem priplul do vhoda v dvorec od strani temne ulice. Lukrezia, tudi maskirana, je skočila v gondolo m dolgo sva se ivozila ter govorila o ljubezni Njena strast je bila tako močna kakor moja; toda pri njej je trajala dalje in bila upornejša. Kakor je bila Lu-krecija zaljubljena vame, vendar se mi ni hotela udati m njen odpor me je še bolj razvnemal Biia je ponosna da si je pokorila enega izmed najlepših beneških ^tezov, vendar se je bala očeta in zahtevala, da ohranim tajno najino ljubezen. Nekoč mi je pnznala, da bi odpovedala gospodu Baptistu svojo Sl™.čc Petane moja zakonska žena. Ta' potek stvari me je silil k razmišljanju. Jaz sem bil uverjen, da ne bi ta nikoli dovolil v ta zakon; in Zeno me je od svoje strani skušal odvrniti od takega nespametnega koraka. Toda Lukrecija me je imeli tako močno v svoji oblasti, a strast je polila v meni, da se mi je zdelo nemogoče brez nje živeti, in sklenila sva, da se poročiva tajno. Sklepala sva, da če bo enkrat stvar storjena nam bodo roditelji odpustili a-Bertolini bi po mojem mnenju moral hvaliti Boga, da dobi za zeta grofa Di Montignoso. Z zlatom sem podkupil duhovnika neke male cerkve v predmestju Benetk in ta naju je poročil ponoči. Nihče ni zvedel mč o tem razen dveh prič: Zena in njanje. V Trst«, dne 5. julija 1925. — Smrten padec s kofcaa. Pred dnevi je jpadel 52-letni gostilničar Alojz Sfiligoj na poti iz Ločnika s svojega kolesa, prš čemer .je za-dobil težke notranje poškodbe. Sfiligoja so prepeljali v sanatorij sv. Justa, kjer je nesrečnik podlegal zadobljenim poškodbam. I — Brez konca. V goriško bolnico je bil prepeljan 26-letni mizar Alojz Plesničar iz Trnovega, katerega je precej težko ranila granata na desni roki, ko je odkrival streho neke še od vojne preostale barake. — Anulirani natečaji. Po nalogu furlanskega prefekta so bili anulirani že razpisani natečaji na tri mesta zdravniškega konsorcija v Idriji in na mesto zdravnika in živinozdravnika v Tolminu. — Zaplemba «Rudečih knpj»». Po nalogu gor skega podprefekta je l>ila zaplenjena druga izdaja od Janka Kralja spisane knjige «Boji malega naroda« iz zbirke «Rudeče knjige*, katero je pričela izdajati kmečko-de- lavska zveza v Goric.. _ Sela na Krasu. Poglavje brez konca posebno pri nas v Selih noče imeti nikdar svojega konca; se vleče naprej bolj kot vsak še tako dolg roman v podlistku. Od komaj 400 prebivalcev naše občin» smo imeli dosedaj že 3 mrtvece ter 6 ranjenih vsled eksplozij zapuščenih nerazstreljenih izstrelkov po naših zemljiščih. Zadnje dneve je zopet odtrgalo mlademu fantiču I. Perdicu tri prste na roki. Ker je bilo naše ozemlja silno malomarno očiščeno od zato pooblaščene tvrdke, se upravičeno bojimo, da bo še marsikateri izmed naših otro.k padel kot žrtev vladne brezbrižnosti v tem vprašanju. Groza spreleta človeka, ko po zapadnem delu našega Krasa vedno pogosteje srečuje grozno onakažene (razmesarjene) ljudi. Posebno pri doraščajoči mlad ni se opazi pri vsakem petem otroku ali odstreljene prste, z brazgotinami posejan obraz, okrnjeno reko, nogo itd. Neprestano preži tam smrt nad našim narodom. Ko čitaš »dnevna poročila o nezgodah, se ti zdi, da si pomaknjen r.azaj v leto 1915. in 1916., ko smo čitali dan za dnem: Na Doberdobu običajne praske, topovski boj itd Kda; se bo našel poveljnik, k; bo razorožil cb»-;VI10Stnega sovražni ka?! London. Ob nedeljah se je vozil izvrševat svoja duhovna opravila v svojo cerkev, tekom tedna - je bil pa od slednje povsem ločen; te dneve je prebil kot pisatelj, krčmar, prodajalec obuval — skratka bil je mnogovrsten obrtnik. Svoje stanovanje je imel v kleti pod metodi-stovsko kapelo, kjer je pisal svojo zbirko lako-nizmov na vsakovrstnem papirju, če ni bil ravno zaposlen s svojiipi drugimi podjetji. ' Neki njegov prijatelj, ki ga je obiskal, je bil , neusmiljeno presenečen, ko ga je našel v taki j podzemski luknji. Ni se potolažil niti potem, • ko je Colton izgrebel iz kupa žaganja pod ' posteljo par buteljk finega francoskega vina. Leta 1824. je Colton izginil. Videl je namreč, da je brezupno zadolžen, pa je odnesel šila in kopita v neznane kraje. Pojavil se je v Gotten-burgu na Švedskem, potem celo v Newportu v Ameriki, kjer si je nadel drugo ime, V Ameriki je ostal dve leti in mnogo pisal za različne liste. Ko se je vrnil v Evropo se je trudil zaman, da bi zopet dobil svojo faro, in zaio je odpotoval v Pariz, kjer je postal časnikarski poročevalec, barantač s konji in trgovec s slikami. Napisal je ognjevito razpravo proti igralski strasti in ko je neizpodbitno dokazal, da je na poti v neizogibno pogubo tisti, ki se vda ha-zardnim igram, je sam odšel v igralnico in vrgel na kolo sreče ves svoj denar, kar ga je imel. Dobil je, podvojil stavo in zopet dobil in zopet podvojil dokler ni končno zlomil «banko». V taku kratkega Časa je priigral 625.000 frankov, kar je bilo za liste dni naravnost velikanska svota. Po tej sreči se je Colton brž naselil v luksurjoznem stanovanju, ki ga je najel v hotelu Palais Royal. V železni omarici je hran 1 svoje bogastvo in spal s pištolo pod blazino. Oblečen^je bil prav tako zanikrno kot prej, toda ves nališpan z dragulji. In tako je polagoma s svojo lahkomiselnostjo in deloma s ponesrečenimi kupčijami zafrčkal vse imetje in postal zopet suh kot cerkvena miš. Tedaj se je začela oglašati v njem zastarana bolezen, ki je bila ozdravljiva samo z operacijo. Colton se je preselil v Foniainebleau, napisal oporoko in se potem dolgo razgovar-jal s svojim prijateljem če je li kaj upania na ozdravitev. isti večer {28. aprila, 1832) si je pognal kroglo v možgane in tako zaključil svoje abnormalno življenje z abnormalno smrtjo. Tu je nekaj njegovih aforizmov, ki bi veljali tudi danes: Množica je pošast - zelo močna za ubijanje, toda slepa za presojanje.' Dve stvari sta, o katerih se mnogo govori, a se zelo redko vidita — krepost in tisočaki. Vpraševalcev se moramo vedno bati, kajti najbolj pripravljenega lahtko vpraša vsak tepec več kot more odgovarjati najmodrejši je eno najveličastnejših del ameriškega slovstva in je vzbudil velikansko senzacijo. Preveden je bil takoj akoro v vse civilizirane jje-zike in je -povsod imel nenavaden uspeh. To je živalski roman, a pusti daleč za seboj živalske pripovedke Angleža Se tona Thompsona ali pa Ruyard Kipplingove povesti iz indijske džungle. Kazan ni samo povest iz življenja volkov in lovcev v severnih kanadskih pustinjah, temveč je obenem tako napet roman, da ga oni, ki ga je začel čitati, ne more odložiti, predno ga ni prečital do konca. Kar se tiče napetosti, se more kosati z vsakim modernim detektivskim romanom. Opozarjamo bralce na izredni užitek, ki .jim ga bo nudil ta roman. c*7JO Lofarilske številke izžrebane dne 4. julija 1925. Bari 89 55 40 6 74 Firenze 90 46 41 39 74 Milana ' 74 56 80 16 4S Napoli 58 66 57 48 38 Palermo 63 51 89 6 82 Roma 6 5 78 12 2 Torino 9 39 78 28 82 Venezia 81 38 5 2 80 moz. Glede stanov lahko rečemo, da vojaki postajajo preveč priljubljeni, duhovniki preleni, zdravniki preveč trgovski in pravniki premočni. Na svetu so tudi taki ljudje, da moramo njihove sovražnike zelo pomilovati, njihove prijatelje pa še bolj. Zakon in pravica sta dve stvari, 'ki ju je Bog združil, človek pa razdružil. F. 'M. — Princez&nja s« poroči s socijalistom. Nižje-avstrijski socialistični poslanec Leopold Peznek *se bo poroči^ kakor pišejo dunajski listi, s princezinjo Elizabeto Win-dischgraetz, vnukinjo cesarja Franca Jožefa. Elizabeta je bila rojena 1. 1883 kot hči prestolonaslednika Rudolfa in knegi-nje Lonyai. Leta 1902 se je omožila z Otonom Windischgraetz. Ta zakon, iz katerega je izšlo četvero otrok, ni bil srečen-Oba zakonca sta se hotela ponovna ločiti, toda avtoriteta cesarja Franca Jožefa je zabranila ločitei/. Šele po cesarjevi smrti sta se princezinja Elizabeta in Oton Windischgraetz končnovel javno ločila. Sodnija je odločila, da se poveri vzgoja otrok prmcezmji Elizabeti. Po ločitvi sta se imenovana sprla radi posesti grajščme Schonau. V tem sporu je posredoval na korist princezinji Elizabeti poslanec Peznek, ki je pristaš socialistične stranke in uživa v okraju Schonau mero-dajen ugled. Elizabeta Windischgraetz simpatizira že dolgo s socijalistično stranko in političnimi naziranji poslanca Pezne-ka, s katerim se je zaročila pred enim tednom. — Avtomobil s 30 otroci ponesrečil V Burbachu (Nemčija) je ponesrečil avtomobil, ki je peljal na izlet 30 Ijudsko-šolskih otrok. Na neki strmini je odpovedala zavora in avtomobil je zdrknil v globok obcestni jarek. Šofer in trije učenci so zadobili pri tej nezgodi težke telesne poškodbe- — Tovarna lokomotiv zgorela. V Satul-mare na Sedmograškem je izbruhnil včeraj v toivarni lokomotiv požar in uničil vse delavnice, ki so last romunske države. Škoda znaša nad 10 milijonov le je v. V mestu vlada velika potrtost, ker je tovarna donašala mestu Satulmare velike dohodke. DAROVI Za svetoivansko podružnico Šol. društva so darovali: Vednodarežljiva dvojica Gradišar običajnih 50 lir in naš dobri Babič Franc 10 lir, ker se ni mogel udeležiti zadnje veselice v prid domačega vrtca. Skupno 60 lir. Srčna hvala in Bog plati! Denar hrani blagajnik. Gospod Štefan Bavdaž iz Podgrada daruje 25 lir za «Šolsko društvo*. Mesto cvetja na grob dragi teti Frančiški vd. Martelanc darujejo: ga. Luci Šmuc 20 L, Justina Pertot 15 L, Gabrijel 10 L, Rudolf 10 L in Rafaela 20 L; skupno 75 lir za «Šol. 'društvo«. Na skupni seji «Zrakoplovnega kluba» je g. f.nančni minister predlagal, da se daruje 100 lir za šentjakobsko podružnico «Šol. društva*. Predlog je bil enoglasno sprejet in denar izročen blagajniku podružnice. G. Ivan Jajčič je med svojimi prijatelji nabral 103 lire za obdarovanje najpridnejšega učenca šentjakobske šole; prej objavljeno 39 fcr; skupno 142 lir. Gosp. Viktor Blažič, Ljubljana, daruje 10 lir šentjakobski podružnici «Š. D.». Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala! Borzno poročilo Kljub temu, da ni bilo danes oficijelne borze, so se sklenile mnoge kupčije izven borze. Okoli 12. ure so plačevali za funt š ter lin g 133.50 do 134 lir, za dolar 27.50 do 27.80. za dinar 47.50. Trg je bil vobče zelo živahen. M žiulfenla po svetu Mož, ki bil moder za druge. Nekako sto let od tedaj, ko je izšla na Angleškem ena najbolj nenavadnih knjig pod imenom Lacon; bila je to zbirka najostrejših in povsem originalnih aforizmov ali odstavkov, v katerih je avtor s kratkimi besedami mnogo povedal in to na izredno zbadljfiv način. Kakor njegovi aforizmi tako izreden je bil tudi njegov avtor, .ki je bil v eni osebi duhovnik ; krčmar, trgovec, izsiljevalec in pisatelj. Svojo knjigo Lacon sam označuje kot zbirko ^mnogih stvari v malih besedah za one, ki mislijo . Njegovo ime j-a Charles Caleb Colton. Colton je bil proteslantovski kurat v Tiver-tonu. Študiral je na vseučilišču v Cambridgeu in b i na glasu kot učenjak. Sicer pa je bil radi svojih športnih navad dekaj na slabem glasu. Lovu in ribolovu je posvečal mnogo več gorečnosti kot pa svojim duhovniškim dolžnostim. Potem se je neusmiljeno osmešil z nekim lokaln m bavbavom. V Stampfordu se je prikazoval nekak - Svoje nove fare Kew, ki je bila zunaj na, deželi, sa je Colton kmalu nasiti!. Vzel je svoje i pse, konje, puške in knjige ter se preselil v Ako kvarilo ml obraz mozoltki madeži pege trdnlce effelfs bule tvori eczeml in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vrtečih mesecih vsled močnega solne a, se zdravijo uspešno z aritfeHdično vodo «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 66 Trisoda POČIVAJTE in glejte kako dela TRI za Vas % Zadostuje da omehčate umazano perilo z vodo TRI In imeli bodete svetlo in dišeče perilo zraven pa roke vedno mehke in čiste. Nikak trud, Nikaka nadloga TRI je naravnost čudotvoren. A. FEliBERL i C - Trst Pravimo Vam samo to: Predno kupite ( Mlelts si riiieUt izbero ri M. STEINER Ho Geppo 15 ia 17 Vir fieppa 15 Id 17 ZOBIZBRMHHtaflfNLAlIRlJ Trti, Wi Settc Mae. št. 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. sas Ljudske cene. Na predal Lepo seoske posestvo s stanovanjem 6 sob-, veliko vežo, opremljeno', z mnogimi gospodarskimi poslopji, 26 oralov zemlje, med tem 4V2 orala vinograda, 8 oralov sadovnjaka, polja, gozd, travniki, vse »v najboljšem stanju pri izbor-nem donosu za Din 650.000. Pojasnila daje Peitler, Limbuš pri Mariboru. (52«) ZtMTEHIttttl ANBULATMU Dr. S. SAKLEK E. CULIAT untv. amL zobotdmik TRST — Via Isti tato 21 — TRST od 9 do 12 in o* 15 do 18 (511) OPČINE — Restavracija Simonlč V nedeljah od »>18. V Četrtkih od 9-14 — ZADNJI MODERNI SISTEM - LUIGI GREGORICH TRST — VIA OINMASTICA ŠT. 15. Znanost in umetnut — Kazan, volčji pea. Spisal James OHver Curwood. Poslovenil P. V. B. Ljudska knjižnica, 19. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. iz v. 18 Din, trdo vezanemu v platno 30 Din. Ta kanadski roman JVDRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Magdalen zgartfa 2 Bivia. Ta). 774 Mđ»u Via Cua i M (ftpl Iti Mmm fcl Mre) prodaja na debelo in drobno. 63 Barve, laVI, čopiči, Sipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (stampov) - Velika izbera cepBnih potrebščin - Zaloga mazila .MIRBONA" za čevlje Najboljii Šivalni stroji so Hoihellšl materijal. Največje Jamstva. 1. R. I. Brezplačen pouk v vezenju. P ose lini stroji za šivanje in vezenje Tj 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga šivainih strojev in potrebščin 24 Cervellinl, Trst Via 6. Carđuccl 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. 45 Srebrn denar, zlato, brilante kupuje po najvišjih cenah edino Alojzij Povh na Plazza Garibaldi Št. 2 prvo nadstropja m) Glavno zastopstvo za Italijo I. LEVI Reka-Fmme (:,r,) Hpoloiii zavrnil za zdavijenje in diagnostiko pri m arija 67 dr. Ude" v Gotici, Cono Viti. Em. lit. it. U Sprejema od 9-2 in od 2-4 L 8 Prodno kaj nakupfto, oblščlto 4 i Veliko skladišče pohištva ^^ tvrdko ALESSANDRO L EVI MINEŠ Via Retterl St. 1 — Via Malcanlon Si. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. [trgovsko obrtni zadruga v trstu ; regtstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERUHGI DA PALESTRINA 4, pritličje Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po ' S A 11 ===== - ** 2 - Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. S Davek na obresti plačuje zavod sam. B Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. s Spwjema tudi vloge m teKtfi rafcn v Dinarjih ter jih obrestuje najugodnejše. 1 I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ^ „ ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. ^ ■ M L Uradne ure od 9-1 in od JVt-5 V« pop. Poštno-hran. račun št 11 1327. Telefon 16-04. ■I luksozno in navadno TRST Via Carducd št. 20 Telefon 42-33 Specijaliteta masivnih sob iz i bukovega lesa, po zmernih cenah. (a??, i LJUBLJANSKA KREDITNU BANKA 1 MjOrM Jtrc Skuto, oMHia Hrenovic« oddeUK Vilko brdo (*") Dne 8. julija 1925. se ho vršila pri Finančnem nadzorništvu v Trsta javna dražba za prodajo gorinavedenega posestva, vpisanega v zemljiških knjigah štev. 1158 in 445 v skupnem obsegu 1,060.402 metra kvadratna. Dražba se odpre na podlagi urednosti L 263.000 za zemljišča in stavbe, ki se nahajajo na posestvu- Pogojna cena se bo plačala t detetih enakih obrokih od katerih se bo plačal prvi obrok tekom desetih dni po odobritvi pogodbenega zapisnika in drugih devet desetink v devetih enakih letnih obrokih z zakonitimi postopnimi obrestmi. Interesenti naj se obrnejo za natančnejša pojasnila, na finančno nedsocnUhro. - Članica 1b rezerve Snariev 60.018,000'- Telefon: 5—18, 22—98 ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI davni« li rezerve Mm 60.000.008*- TeUion: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 V* % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle* Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor ;::::::::: HnlprlKladnelžn zuein z Jugoslavijo Blagajna je odprte od 9l/t—12'/, In od I41/,—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;:::