Št. 29. V (üorici, v soboto due 12. aprila 1902. Letnik IV. I/.liaja vsak torck in Noltoto v Icihiu oh II. mi pri'dpoldiH1 /a iiicslo tiT oi, it. uri |)ii|hi|iIiii' za ilcžclii. Ako pad<> n.'tta iJnt'Vii pra/.nik i/i«lc dan prcj nl> (i. /.veiVr. Sliuii1 |>o |>cšli pn'ji'inaii ;ili v (iorii'i ria duin pošiljan cololclno H K., jiolli'liio {¦ K. in cVIrl li'lno "i K. I'nidi'ljii sc V (innri v loliakarnali Schwarz v $ K vin. GORICA (Zjutraiije i/ilaiij«».) Irfduištvo in upr;n nišlvo se nahajata v «\ a r o d ri i Imkarn i», ulica Wttunni li. 5t. y. Oitpiüf j»1 nasloviti na urodniätvo, '»(.'las»* in narofriino pa iia upravništvo «(ionii.'». Oglasi s»; račumjo po pKit- vrstah in sicer ako s<: tiskajo 1-krat po 12 vin. 2-krat po 10 vin. 3-krat po 8 vin. Ako se vfčkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodLi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" todgov. J. Marusič). Velika napaka pri Slovanih. Vr splošnom se zatrjuje, da sc Slo- vani lie znajo sami vladali. In to jo žnlibog resnica, katoro polrjujejo dogodki. Vse drago čodnosli iiahajaino pri Slovanih, ali jedne in /a njo najpotrobiiejso čednosli pogrešanio, nainroč lo, da l>i sc znali vladati sami in hi ne ostajali Ic podložniki tujeev. Vsi slovanski i.arodi: Pv Ijaki, 0<*hi, Srbi, Jlrvatjo. Bolgari, da in tiui: S I o- v e i) c i imajo za seboj zgodovino velikih in slavnih del, s katorimi se sniojo po- našati prod vscm svelom ; — in Ac oolo Janes že poiiemčeni Slovani Poznanske, Srbi, Obodriti in drugi so hc držali tako hrabro, da jc le cudo, kako so mogli podloci, a podlegli so in dancs jih tlaei pruski jarem, - zakaj? Ivm- sc niso znali vladali sami! Hili junak a no sc znali vladali, — to so I'udno strinja. Ali ni zmagovaloo guspod. zapovodnik, vladar? Pokojni Iiis- mark !>• rckcl: ne ! Kajti on jc irdil o mogoeni Ktisiji, da zna pridobili v vojni velikih zmag, a izkoristiti teh zmag nc razunio, ker sc no zna vladaf. V com pa obstoji zmožnost vladanja, vpra.ša morebiti cenjeni citatelj. Zniožnost vladanja sc no da priučiti, maiveč istaje prirojena uniotnost. In tcj umoJnosti jc imc — ,.politika"'. Poli- tika je jodina uniotnost, katera prodstavlja zmožnosl vladanja in s to mnetnostjo niso razpolagali Slovani minulih easov in no razpolagajo ž njo tudi sedaj nc! Slovani so kot prijatelji miru v državrih rečeh dokaj popustljivi, politika pa pozna le ,,r i' v (.> I u c i j o n a r n o'' lilozolijo. Politika kol i'ilozofija no pozna nobenih dru^ih nioj in zakonov ncgo rcsnico in sicor rosnico pravice in s p I o š n eg a b I a # v a. Slovani so živeli oil pamtivekov na posaineznih dvorili ali poseslvih, vsaki za so, no inonee se za svojoga soseda; o sknpnosli niso imeli pojina in h U^a položaja izvira njihova nozmožnost za vladanjo. Kar so tičo skupnosti, stoji .slubo pri Slovanih, v teni nas prekosijo skoro vso drug« narodnosti, a v prvi vrsti Nenici. Slovani prrijšnjib časov so niso bri^ali za spl(..šnc korisli in vcOinonia j(( so dunes tako. Kakor jc bilo za dolx; slovanskftga kralja Svatopluka, tako jo s Slovani tudi dancs: vsaki vlcčc za so in so no briga za drug«;. Ta velika napaka j(; zakrivila poraz todanjih Slovanov, a prmizroca tic- srcčo ludi v dana.snjih dnob. Kajti ta naša slabosl jo kriva, da nas pritiska nasprotniki, katori zaostaja tako v kreposti kakor tudi v mnogih ziuožnostib daloč za nami ! V Slovanih jo ljudij, ki s količkaj zrnožnosti, hočcjo takoj i^rati prvo vlo^o. pri teni gloiiajo lo na sc in na sv• >jo korist, ne monijo sc pa za to, ali bo njihovo znanje splošno.sti korislik) ali škodovalo. In rt.'s! Navadtio ludi Ic škodujo. 0 torn imamo slabc izkuAnjc ravno mi goriški Slovonci. Slovani so potrobni avtoritotc. a nc dajo iz sobo za t<> dokazov. Navadno Slovan slopo uboga. kor rail uboga. Prc- govor pravi: kdor no zna ubo^ati. tudi nc zna ukazovati. 1'ri Slovanih (»a to lie vel.ja. Slovan zna |»aO ubogati [a no to- liko svojca ko tuji:ai, no vc sc [»a. jo li (ft pokorščino sinatrati za miroljubivost ali za Icfiobo in nerazsodnost. Hos j(», da SI ivan Ijubi pravico in so za ta svoj ideal tudi žrtvuje ali s tcm idoalom no zna tudi zdni/.ovali pojina o avtoritcti. ki jc potrclxMi pri Ijudstvii, ki nočc biti odvisno od trinogov. Mi Slovani nirnaino mo/,, ki bi bili rojeni za vladanjc v pravcm ponicnu tc bosodc. Vsc pri nas boi-c biti odlično. uzorno in tudi — pravično, no vpraša sc pa po iiačinu, kako dosoči vspehov v boju proti onim, ki so nevarni našcinu iiai'odnoinu obslanku. Naravnost rcčcno: Slovani niniamo lilozolijo nc politiono in no drugaene in lo Iilo7(ilija bi nas privcdla iz zincsnjavc na pravo pot. Krivico pa bi dolali sami sobi, ako bi trdili, da v Slova.tih ni prav nič tilo- zol'ov, tudi političnih. Takih imamo, ali v svoji noztnisolnosti in samoljubivosti jih prcziramo ali colo zatiramo, — in i*ajsi božimo pod stopalo tujcev. In to je nasa nozgoda, do kalere spoznanja žal se vodno nismo prisili. Morobiti to vrstico dovedejo toga in onoga, da razmislja, skodovalo ne bode. Državni zbor. Iz raznih govorov, ki so jib imeli ncmški po.-lanci mod velikonocnimi po- čitnicami na raznih shodih. skb'pali so oni, ki no vodo. da se juha ne je tako vroea, kakor jo kuhana, da bodo Nemci vže v prvi Heji po velikonočnih praznikih t. j. protekli torok začeli z obstrukcijo. Ali torkova seja je pokazala, da je vse to žuganjo N'omcev le gola komedija. kajti Ncmcom. o torn so sami prepriOani, se ne bodo n'kdar tako dobro godiio. kakor so jim goju hebske obrtne zborniee neni- Ua obrtna sola. Foslanec Bareulher pa je predlagal, naj se posebej glasuje o ustanovitvi česke obrlne sole v Budjejevicah in posebej o , ustanovitvi nemske obrtne sole v okrožju hebske obrtne zborniee. Ker je pred- sednik Vetter izjavil, da tej želji ne more ugoditi in je tudi poslanska zbor- inca odklonila to Bareuterjevo zahtevo, nastal je v zbornici velikansk Skandal. Vsenemci so plan'li po kouci in zatvli obstrukeijo po stan svoji navadi. Začeli so razbijati s palicarni, katere so b i I i že prinesli seboj, grozovito po klopeh. Nekateri so bili s peslmi po pultih in kričali: ,.Abzug Koerber! Pfui Začek! Proe z ministerstvom! Piskali so tudi na pištalke in se drli na vse grlo. Vsi mi- nistri so zapustili zbornico. Koj na to se je sesel ministerski svet. V zbornici je vladala nepopisna razburjenost. Krsčanski socijalisti so se uprli VTsenemcem in upili: j „Ven z izdujalei in ničvredneži ! Pred- sednik mora narediti mir!"' Najbolj divji so bili Vsunemci Berger, Iro in Malik Naskočili so predsednistvo bosno ter vpili: „Ven z Abrahainowiczeiii II.! Vren s pred- sednikom! Vren z ritmojstrorn! Proč s Velterjeni!'4 Predsednik zvoni in kliče k redu, zdaj pa mu izlrga Vsenemec Jro zvonec iz rok in udari z njim po mizi da je zazvenelo. Predsednik Vetter stoji rnirno, ne da bi se premaknil in zahteva rniru. Iro pa udriha z zvoncem poleg predsednika po mizi in se dere na ves glas; potem vrže zvonec nanj, a ga ne zadene v glavo kamor je ineril, ampak za njim stoječega pod predsednika Začeka v ramo. Zvonec se je razpoeil. To pa je bilo preveč Mladočehom in razburjeni planejo nad Vsenemce Pacäk, Vaclav in drugi ter jih drze da se ne morejo ga- niti. Vsenomci so se strasno drli in po- slaiu'i so brrz reda vpiii drug na drugega. KoneOno se je morala seja pretrgati. Med tern rasom so se sešli naeelniki raznih si rank pri predsodniku Vetterju na posvetovanje. Med tem se je posrecilo nekateriin nomškim poslancem nekoliko pomiriti razjjrajajoee Vsemenee ter jim dovoliti neko izjavo, katero je v nijh imenu precital Bareuther v seji, ki se je potem nadaljevala. Bareutber je namree v tej izjavi opravieeval postopanje nje- govib somišljenikov ter izjavil. da njih nastopanjeni veljalo predsedniku Vetterju, na kar je bila seja zakljucena. -— V čelrtkovi seji presla je zhornica takoj k glasovanju po imenih. Pri tetn glasovanjn bil je sprejet dr. Plojev po- sredovalni predlog z '222 proti 09 glasovi. Glasovali so zanj poleg Slovanov tudi Italijani in socijalni domokratje. Scln'i- niM'erijanci so pri glasovanju oslavili zbornico, Wolf pa in njegovi privrženci ostali so v zborniei in je posebno Wolf med glasovanjem strašansko razsajal in tulil. Sprejeta je bila tudi resolucija posl. Hanicba gledo ustanovitve nemške obrtne sole za severozabodni del Češke. Potem se je nadaljevala praraeunska razprava o Ijudskern šolstvu. D o p i s i. Iz Cerkna. (Ucitelju Fl r a s t u v odhodnico.) — Učitelj Hrast ko- nečno vendar zapusti Cerkno ! Ž» kmalu ko je došel k nam, je pravil, daje prišel v Cerkno prcti svoji volji in le vsled pritiska okrajnega šolskega sveta. Mi si- cor ne vemo, koliko je na tem resnice, a zdi se nam, da se za njega še nikjer niso pulili. Noben c'ovek ne more niko- mur kratiti njegovega prepričanja, tako bi ga tudi Hrastu mi ne kralili, a od značajnih ljudij se sme zabtevati, da nastopajo povsod z odprtim vizirjem; skrajno grdo je pa od vsakega. ki spre- daj liže, zadej striže. Naj nikar ne misli, da smo Cerkljani takt bebci. za kakoršne nas morebiti on ima! Mi sodimo elo- veka po njegovih delih, lastnoslih in ob- našanju! Kje so tisti čusi, ko so naši otroci irneli svoje učitelje za vzgled, in jih spoštovali. In danes! Otroci razuzdani, nimajo pravega veselja do učenja in komu se imamo za to zabvaliti? Dobro je š(» vendar, da niso vsi učitelji jednaki?! 0 učitelju mislimo, da je v prvi vrsti za kaj druzega plačan, a ne za politiko! Vaše delovanje mod nami pa je kazalo, kakor da bi bili Vi drugega mnenja. Po- sebno nam mora vsakdo priznati, da ni naloga vestnega učitelja netiti prepir z zahrbtno agitacijo. Ob Vašern odbodu iz Cerkna iineli bi se marsikaj povedati, a z ozirom na Važo družino zdi se nam umestno, da to opustimo. „Hordär, tis szam, vignje a holrniiriat ä kočig!" To je: „Uslužbenec, ätev. 10! Prinesite inoje reči v kupe!" Potem inu stisnem nagrado v roko (40 vinarjev je pristojbina za to malenkost radi tarnoš- njega obitaja,) rekoö: „Jöl van itt a borra- valoja!'1 To je: Dobro, tu ij je Vasa na- grada! Ker me je moj prijütelj priporočil tudi sprevodniku vlaka me je tudi ta spodobno pozdravil po mažarski rekoč: „Jö reggelt kivänok, nadšagoš uram !•' To je: „Voščim dobro jutro, milostivi gospod!'1 Na lo mi pokaže proti namenjenem ini kupeju rekoö: „Jobbra, edjenešen!"1 T. j. Na desno, naravnost! Potem odkaže že ostalim potnikom zadevne kupeje. Tii je še omeniti, da naglič („dzorävonat', maz.,j vozi le po 6—8 vagonov in to samo I. in II. razreda. Zdajci se začne naglič — vlak gibati ter se spusti kmali v redni tek. Sprevodnik vstopi na to v moj kupö, — kjer sein imel elegantnega Žida in njegovega sina za sopotnika do Siu-Foka, kopališča ob blatnem jezeru, — ter rece: „Jegyeiket, ha szabad kernem!" T. j. Vaše listke, ako srnem prositi! Da je omenjeni sopotnik Žid, sein spoznal tudi iz tega, ker je z menoj govoril židovsko nem- äcino! Sprevodnik ga je tudi spoatljivo pozdravil po mazarskn rekoč: „Örvendek, hodj Önt latätorn!" To je, veseli me zlo, da Vas vidirn ! Poklonil se mu je spošt- Ijivo, ter šel „ščipat"' vožnje karte naprej. Na to vzameta iz žepa oče in sin sveže rnažarske liste; prvi razgrne dnevnik „Magyarorsäg", drugi pa „Pesti Naplo*'. (peštanski dnevnik, „nap" porneni dan.j Vozeči se skoz nektere budimske ulict?, potem tik pod Blocksbergom in tudi solnce (235 m) in Olorvim gričem (259 m) mi pokaže Žid solne toplice s krasnim ogromnim palatinovim vitom, blizo kte- rega stoji kolodvor: Budapest-Kelenfold, od koder gre proga nad otolrom Čepelj čez most na Donavi v Budapest na vz- hodni kolodvor. Čepelj*) je precej dolg otok, ki ga obdajate dve panogi Donave. Dulg je kribližno tako, kolikor je od Ljubljane do Vipave, pa bolj ozek. Se • verna stran njegova je obljudena od Ma- žarov, južna polovica pa od Švabov in Srbov. po kterih imenuje tudi en trg Hacz-Keve ali Mali Srb. *) «Copelj» je gotovo tue stranki sta se sicer pri- zadevali, da se dosežc^ mir. ali dosedaj še niso dosegle uspeba. Buri so za mir jedino pod pogojem. i\n jim Angleži ne kralijo popolne neodvisnosti v ol)eh re- publikab, kakoršno so irneli pred vojno, poleg tega pa da povrnejo vojne stroške j in poplačajo vse škode, ki jo je na- redila angležka vojska na burskih po- sest\ib. Le pod takirni pogoji so za mir lako predsednik Krüger kakor i vsi na- celniki burske vojske in zastopniki bur- skih vlad. — Kakor pa &e da sklepati iz najnovejših poročil, bo iz pogajanj za mir težko kaj, kajli liuri organizujejo še nove čete. Jedna teh čet, seslavljena iz najkrepkojših mož, se bo imenovala „že- lez'ia vojska". Možtvo te čete nti bo smelo uživati nobenih opojnih pijač. Buri izjavljajo, da oni ne potrebujejo od Angležev ničesar druzega, nego da se (Angleži) pobero iz južne Al'rike. Buri imajo toliko sveta, da so lahko ponosni. Imajo dosti inožtva, orožja, streljiva in inunicije in provijanta ter neugasno naudušenje, Angleži pa so od mnogih porazov in drugih nezgod polrti in utru- jeni. — Botha prodira s svojimi četarni v Natal, Dewet pa je zopet izginil, da prej ali slej iznenadi Angleže z novimi nastopi. Botha ima naineii, del angležke vojske zvabiti iz Transvaala v Natal, da tako naredi prostor v Transvaalu. An- gleži nimajo drug(; [»osesti, nego želez- nice in nekatera mesta, za zavarovanje katerih porabijo silno veliko, Burom pa sliši še vedno skoro v(;s svet v obeh republikah in vsi zlali rudniki, še tisti, ki so jih imeli prej Angleži. Buri so tudi zaplenili 207.178 funtov zlata po pošlah, železnicah, bankah in v jamah, kar pred- stavlja ogromno premozenje v denarjib. Burom tocej ne manjka n iti denarja in se lahko smejejo zatlolženim Angle- žem v pest. Domače in razne novice. /enska podruznica sv. ('. in M. pripravlja za dan 20. t. m. veliko besedo z imenitnim programom, na katero pri- jat(;lje podružnice in podpiratelje rodo- 1Jiit>nili sinolrov že danes opozarjarmo. Imenovanje. — Za pomožnega taj- nika in denarničarja pri tuk. c. kr. kmet. družbi je imenovan g. Jožef Furlani iz Bili(!inberga, ki je bil dosedaj v službi pri južni železnici. Prior bolnisnice iismiljenili bra- j tov Kruluos Mayer zapusti Gorico 15. t. rn. ter se poda na Dunaj. Za „Solski Dom" je do.šlo na- Se-mii upravnislvu: „l-judska opekarna v ßiljah'' 10 K; preoslanek .,eohe" pri Krjavcn K 2-00. llvala! 2000 krön za itd., itd., itd. — V zadnji stevilki svojega lista smo po- vedali, da sta „Goriška ljudska posojil- nica" in pa ,.Trgovska obrlna zadruga" naklonili vsaka po 1U00 K „Narodneniu skladu'1. Povedali snio ludi, da se bode ten 2000 krön skoraj golovo porabilo za one naslovo „Narodnega sklada", ki so imenujejo „itd., ild., ild." Pod temi ,,itd., itd., itd." rckli siim, raziime so laliko ludi podpora za vzdržovanje ra/dor in domoralizacijo raz.širjajočih listov „Soča" in ,.Primorec", kakor tu ei i za plačanje kakega „naprednoga" kroka. Ta naša nolica jo soveda razl'urila gospodo okoli „Sore". V zadnji slevilki njili lista so jo zaradi toga nekdo hudo zakadil v nas. l'roli naši opa/ki, da sc pod tistirni „ild., ild., ild." razmno laliko tudi podpoca za kak „naprodoir krok, niina „Sočin*1 ("-lankar nie ka.j omonili, pad1 pa Irdi, da „SoOa" iu „Primorec" so ne sinota nikakor ustevati mod tisto „itd., itd., itd.", in sicor zaradi loga ne, kor so raspošiljata v lolikili iztisili in posebno —- zadnji list, kalorega g r o n a k a k o pošto celo po ¦- sto iztisov. Se- veda je pozabil „Sociir clankar dosta- viti, da od teh .,10() iztisov" so jih raz- deli hrezplaö o najnianj 85. In ko je temu tako, l>o pac rajo vsakdo prilr- dil nain, ko pravimo, da jo mod tislimi ,.;td., itd., itd. „Narodnega sklada" laliko umeti tudi podpora za izdavanjo „Soce" in „Primorca", — nego pa, ho vorjel „Soči", da to ni res. Pa pustinio to! V isli sapi so pa zaganja clankar, kakor ne more biti dru- gače, v „Contralno posojilnico' tor so haha s 6 odsto dele/.nine „Gorisko Ijud- ske posojilnice'1. Kaj liočo s torn roči, ne vemo ; verno pa, da so so nahajale pred letom 187 3 banke, ki so ponu- jale in nekaj časa ludi dajale svojini elanorn deleznine po — 2 0, 30, celo po f) 0 odsto, pa so isle marsikateremu še danes v najslabsem spoininu in bi so marsikateri dandanos nahajal v boljšem stanju, ko hi tiste deleznine tie bil spre- jemal ter so zadovoljil z 2 ali 3 odstotki, ali pa ko bi bil eolo denar obdržal do- ma v svoji skrinji. Volitvt» v tr^ovinsko in obrtno zbornico. — \r ponedi'ljek so se vršile volitve v oddelku za trgovino. V oddolku „Velika trgovina'1 so izvoljoni : Mozzini Alfred, Jona Samuel, Venuti Jožol". V od- delku „Mala trgovina": Rombig Jurij, Lo- vison Alojzij iz Cervinjana, Sepponhofer Anton in Vernig Ernest iz Tržiča. V oddolku obrt kategorija A so izvoljoni: Chiozza Ant., l)t linestri grof Eg., Lenassi Alfred, Hitler bar. Kvg, Mu- litseh Jos., Hölzer Km., v kategoriji B Kürner Rug., Paternolli Jos., Finolli pl. 1)., Nagios Jos.. v kalogoriji V Dürlles A, Marzini Fr., Mighclti L, Salvaterra F., Perco in Zoll". Tatvini'. — V nedeljo popoludne so neznani uzmoviči vkradli za Gradom Francetu Oblaku iz škrinje 42 krön. — Ürugi praznik so tatje odnesli Jožoli U I a ž i Č', stanujoči v ulici Kočevija st, 38. 200 krön, dve uri in zaetavni listek od zlate ure. Ixtiranih iz goriškega mesta je bilo v tneseeu marcu 31 oseb, v toku prvega četrtletja letošnjega leta pa 127 oseb. Pomno/ifev razsvitljave v nasein niestu. — Na Solkanski cesti se na- pravijo plinove svotilke in sicer v raz- tlalji 60 rnetrov jedna od druge. Tudi v ulici Barzellini se napravijo plinove svetilke. Mrzlck. — Te dni se je mudil tukaj montanistični nadzornik Čebul in si je ogledal z inžonerjem Ralističem dela pri zasledovanju izvirka Mrzleka. Predor ineri do zdaj 44-70 melrov. Dolo baje dobro napreduje in se je nadojati, da se pride do izvirka, ker bi bilo jako želeti, d& bi se enkrat odpomoglo veliki bedi s pitno vodo v Gorici. Najdene stvari. — Pred cerkvijo sv. Ignacija se je našla te dni zlata ve- rizica, na njej so bile zlate svetinje. Na- hajJi se pri policiji. izpiUMl sodlst-a. — To dni sta bila obsojena zaradi žaljenja Nj. Volicanstva pred tuk. okrožnim kot kazenskim so- diäcem in sicer neki Quattrin 37 lot star iz Gervijijana, na 0 mescov in neki Alojzij Comisso, kl je ital. podanik, na 7 mesecev jeee. Zadnjega izženo po preatani kazni iz naše države. Vojaški nabor. Včeraj in danes sevrši vojaški nabor v Ajdovsčini. Vroraj so se predstavili novinci iz občin Sv. Križ, Crniče, Gabrje, GojaOe in Kainnje. Danes pa oni iz občin Skrilje, Örnarje, Lokavec, Vrtovin in Rihemberk. V pondeljek priCne vo.ja^ki nabor za gori.sko okolico in si<;er se vrši isti kakor druga lela na GoriSčeku, ki bo trajal do polka. V pondeljek pridejo k naboru mladeniči iz občin Šolkan, Grgar, Trnovo, (.iopovan, Goronja Trohu^a. V torok oni iz občin Št. Peter, Miren, Milje, Prvaeina in Dorn berg. V sredo 10. iz občin Šl. Andrei, Vrtojba, Vogrsko, Renče in Opatjosolo. V tielrlek 17. iz občin Podgora, Stverjan in Kojsko. V petek 18. iz Loč.nika, Sovodenj, Šempasa in oni iz driigili okrajev. («radnjo ii()vcp;a inostu cez Soco pri IJarki jo prevzola neka tvrdka (ia(;r- tnor. Obcinskc volitve v Knninii h<> razv(;ljavljono. Za skrotiilo/ne otrokc. — Pred- sodslvo kopališča v Gradežu naznanja, da bo tudi l(;tos 50 brezplačnib most v gradožkoni ko[)ulišču za otroke od (i do !\ lola. Prošnj«; za sprojein jo vložiti do la. rnaja pri lukajšnem niugistralu. Ncsrcra pH delili Vlpavsk«» /e- l«'Ziiici'. — 43 l<'tni Jožc Skort iz Dorn- berga, dolavoc p»"i Vipavski žolozniei, jo dolal z 8 drugiini tovari.si pri uckem za- soku ob [irogi. Svet, kateroga so izpod- kopavali v svrbo podzidavanja, jo bil sicer podprt z moOninii gredami, vondar jo ho- tela nesreča, da so jo svet udrl in zusul pod se Jožofa Škerta. Nesrečnega so hitro odkopali, vendar ga je po vsern ži- votu tako po.škodovalo, da so ga morali prenesti v tukajšnjo bolnišnico iisniilj(?nili bratov, kjer se nahaja v precej nevarneni slauju. Nesrera na jnžiii želcznici. — V nedeljo popoludne okolu 1 ure in pol je ponesreeil na progi južne žuleznice čuvaj Ivan Vičič. Isti čas j<> tekel tovorni vlak od Postojne <\o Preslranka. Ker je vlak prehilro vozil. jo Vičič. začuv.ši. da pribaja vlak, skočil iz svoje hišice na progo, da bi izdrl signalno plo.Ščo. A vlak je bil že tu iu lokoinotiva je pahnila uho- gega niožH (i motrov daleč v stran v neko skalo. Poskodov-iii je bil tako hudo. da jo eno uro polen» umrl. N<».sr«»čnež .je bil ravno pri kosilu in je prav od inize tekel v — smrt. Kazpis službe postneffa odprav- nika, — C kr. |"»štno in brzo.javno rav- naloljstvo razpisuje inesto postnega od- pravnika (okspedit >rj;i) za c. kr. poštni urad v Hocinju Kavcija i-00 K; letna plaöa töO K, letni pavial za dostavljanje pošlnib pošiljatev v področju to pošte 2Ö2 K ; uradni pavšal znaša 120 K. l'rosilci se iniajo oglasiti do 29. t. in. pri o. kr. post, in brzojavnem ravnaleljstvu v Trslu. Nov list. — V Gradiški je začel izbajati nov |jst ,.La Patria1'. Napoveduje brezobziren boj dosodaj gospodujoci kliki v Gorici ter obljnhlja pravienost vsem. Vedoremo! Doinat'a iimctnost. — Na Ve- ükonoc bili sta v farni ceikvi pri iSv. LiK'iji slovesno blagosljovljeni dve altarni sliki: a) Sv. Roka in Sv. Sebasljana. b) Malere Rožje z Deh'lom. übe sliki jo iz- golovila slavnoznana slov. umetniea g.Ona Henrika Šantelj, ki je za imenovano cerkev že prej naslikala tudi Sv. Valentina. Vse tri slike vošcaki bvalijo. Kdor potrebuje lepib siik za cerkev, naj izroči delo hval- jeni naši slikarici, ki izvräuje taka dela z vso vnenio in umetno roko. — Novi tržaski skoi'. — ,.SIovenec" poroča po „Reichspost", da je vendarle imenovan tržaškin» skofom monsgr. dr. Fr. Ks. Nagl, dosedanji rektor „Aniinae" v Riinu. Msgr. Nagl je rodom Nižeav- strijec, dubovnik St. hipolitske škotije. Rojen je bil na Dunaju 1. 1855. L. 1878 je bil posvecen v tnasnika, pozneje pa je postal c. kr. dvorni kaplan, lö. dec. ga je cesar imenoval za ravnatelja Avgušti- neja na Dunaju. Leta 1889 je prisel za reldorja v „Animae" kot naslednik zdaj linškega škofa dr. Doppolbauerja. Kor msgr. dr, Nagl ne zna ne slo- venski in ne hrvaski, nm bod(v prideljon generalni vikar z^ slovenske in brvaske vernike te skoli,,e. Stanovanj prinianjknje vedno bolj v Trstu. Sedaj naineravajo denarni zavodi, obeina in bogatejši zasebniki s skupnim veejim podjetjein zidati ljudska stanovanja. Zaradi mznuw na Halkanu baje se oilpeljela dva oddelka vojakov iz Trsta v Kotor. \r Trst je prišel te dni balaljon jednega češkega pespolka. l>r. Šiajnier operator v Ljubljani, je nastopil 10 t- ni. svoj štirit^denski dopusl. Srnjak v Ljubljani.' — Ljubljano je prišel poglodat nek srnjak iz katnniSkih gozdov. Prišel je prav v mesto. A zdelo se mu je čudno, tor j<> začel bežati. \r : begu se je zaletel v zid, da je na niestu iurtev obležal. „illatica Slovenska" je razposlala ravnokar svoje književno d.trilo za leto 1901, ki obstoji iz sledeöib b' knjig : I. Zbornik III zvezek. Ilrodil L l^ntar, na- tisnila ,.Narodna Tiskarna". Vsebina : 1. Dr. K. Sirekelj : Proš(*ren in narodna pesein. 2. Fr. Orožen : Nekoliko o zem- ijevidu slovenskib pfjkrajin v prejsnjem in sedanjem času. 3. Ivan Prijatelj: Pu- skin v slovenskib prevodib. 4. Ivan Sle- klasa: Herbard X. Turjaški, karlovski general. 5. .]. Šlebinger: Književrii dro- biž iz leta 1839. 0. Ivan Vrbovec : Ü UHlanovilvi ^entjakob>ko, franciäkanske iu trnovske fare v Ljubljani. 7. Ivan Vrr- bovec : Dve prtdavanji o Ijubljanskih pokopališčih. 8. Dr. K.Glaser: Bibliogra- lija slovenska. II. Letopis zi leto 1901. Üredil Kvg. Lab. Natisnila Blasnikova ti- skarna. III. Knozova knjižnioa. VIII. zve- zek. L'redil Fr. L«iv<'c. Natisnila ,.Narodna Tiskarna". Vsebina: 1. Ivan Cankar: Tujci. 2. Fr. Ks. Meško : Črtice : Fiosedo olo/nosti. Slika Razne poti. Son polelne noci. C. F. J. Doljan : Lajnar. Slika iz življcnja. IV. Zabavna knjiz'ca. Tiskala Blasnikova tiskarna. Vsebina: 1. Štiri bajke Sältikova-Scedrina. (Prevöl Ivan Prijat(;lj.) 2. Peter Bobinjec: Za staro pravilo. tPovest iz Iota 1515.) V. Vojvo- dina Kran,ska. iSlov. zemlje IV. del.i Prirodoznanski, politični in kulturni opis i33 podobj. Spisal Fr. Orožen. Natisnila Blasnikova tiskarna. VI. Slovenske na- rodne pesrni. (3. snopič. L'redil dr. K. Štrekelj. Natiünila Zadružna tiskarnica. V/pored IV. shoda slovauskih t'a.snikarjev, ki se bo vršil v Ljubljani 0 biiikostnih praznikib, je določen tako- le: Due 17. niaja (v sobotoi: ob 8. zvecer korners v „Narodnen» domu". Dne 18. inaja (binkostno nedeljoj: ob 7. zjutraj na Kožniku sv. nia.ša in skupni zajutrek: — ob 9. dopoldne zborovanje v „Mestnem domu"; — popoldne ogledovanje Ljubljano in okolico: — ob 7. z»-ecor banket v „Narodnom doimi'. Duo 19. maja (bin- koštni ponedoljeki: ob 8. zjutraj izlet na Gorenjsko: Sum, Vintgar in Bled. Ob 3. popoldne obed v jezerskem salonu ,Top- lice" na Blodu. Ob i/i8. zvečer povratek v Ljubljano. Z\eOor sestanek v „Narodnem doimr'. Dno 20. maja: ob 3 46. zjutraj izlet v Postojno, obisk jame in ob 2. po- poldne odbod v Trst. — Udeležniki naj blagovolijo do 25. aprila t. 1. pripravljal- neniu oiJboi'ii IV. shoda slovanskih časni- karjev v Ljubljani ^gg. dru. Karolu Tril- lerju ali dru. L'vj;enu Lampetu) svojo udeležbo prijaviti. V pokrilje stroškov za izdajo bro.sure biagovoli vsak udeleženec doposlati 10 K. Samostojni predlogi se morajo naznaniti pripravljalnemu odboru v Ljubljani vsaj osein dni pred shodom. Zaupni shod stajerskih Sloven- cev. — V čelrtek 10. t. in. ae je vršil v Celju zaupni shod stajerskih Slovencev, katerega se je udoležilo 2CK) zborovalcev iz cele Spodnje Stajerske; na shodu je bilo veliko šlevilo duhovsčine. Shod je otvoril dr. Srnec in razložil stanje celj- skega vprašanja. Poročevalec dr. Dečko je omenjal kornpromisne predloge zad- njega časa. Rekel je: v ten» trenotku, ko snio zmagali v drž. zboru, seje našel voditelj Slovencev, ki je predlagal kom- proinis. ^Fej klici.) To je predlog, ki ni slaven za narodnega voditelja. Na vsak način mi vzdržujemo eeljske vsporednice, 1 z (! e I j a n e g r e in o ! Naposled je bila soglasno sprejeta resolueija, ki zahteva : Izpopolnitev celj- ikili slovonskih paralelk v celo gimna- zijo, ki mora ostati v Celju. Ako bi drž. zborniea hotela odpraviti slov. paralelke ali jih premakniti iz Celja, naj stopijo poslanci v obstrukeijo. lzreka se zahvala vsem slovenskim in drugini slovanskim poslancem za to ker so se borili za Celje ; shod se pridružujeogorčenju Slo- vencev, izraženeni na zadnjem nianife- staeijskem shodu. Und iiasprotuik Slovencev umrl. -- V Graden je umrl te dni Egon pl. Pistor,znani straslninasprotnikSlovencev in hud pangei'iiianski agitator. Spirittzi'in na HrvašktMii. — llr- vatje so postali špiritisti. Začel je iz- bajati spiritistieni list „Tajništveni svijet", ki pozna vse „supernormalne", „nad- naravne", „duhovne", „medijamistiene" in bogve kakšne tajnosti še in občuje z vsenii duhovi kakor z brati. Napoleon in Aleksander nista inogla najti boljsib pri- slasev po smrti. V zadnji številki toga lista Pino zvedeli, da so Hrvatje poklicali v neki tajni spiritistieni sednici našega oceta dr. Janeza R 1 ü i w e i sa iz groba in mu motili mrtvaško spanje. Resno trdijo spiritisli, da je dub ranjkega ges- poda, ki je v svojem življenju iinel paö pamelnejšega opravka, prijel za pero in svoj lastnoroeni, ali boljo lastnodušni podpis zubeležil na papir. Seveda sta poteni tudi Stanko Vrraz in Peter Pre- radovič niorala ubogati zapoved. ßicikli«ta prcnia^alft br/nvlak. — Na Kfki sta stavila dva biciklistj«, da pridota hitreje v Ljubljano, kakor brzovlak. Stava se je sklenila na KXX) K. Bicikliäta sla stavo dobila. Z brzovlakom se je pri- peljalo tudi več radovf Jnežev, ki so price tega bicikliAkega junaAtva. Svoji k svoj im v Kusiji. — Iz Petrogruda se poroča, da je ruska vlada izdala naredbo, d;t morajo vsa ruska že- lozniška dru.štva nabavljati si potreben materijal sanio pri domačih tvrdkah. Med domace tvrdke pa se ne računa raztiib (ilijalnih tvornic tujih podjetnikov. Pre- stopki proti tej naredbi se kaznujejo z v iikimi globami. Zlato v Rusiji. — V okraju Ner- činska v Husiji so zasledili hogate zlate žile. Preracunjeno je, da se bode iz teh zakladov dobilo okoli KXJ.OOO pudov či- stegd zlata. Xovo /vcxdo je na^el v ozvezdju l'erseja neki petošolec z imenoin Borisč-ak v Kijevu in sicer s prostim oce.som. Gar mu je poJaril velik daljnogled, ki se mu je izročil v soli na slovesen način. Zasaeen anarhbt. — V Düssel- dorfu na Nemskem -o aretiruli anarbista Italijana Bernardini Fratteldi-ja. ki jo baje v zvezi z umorom cesarice Elizabete. Anarhisti. — Poroča se. da bodo hinkönne praznike imeli anarhisti velik shod, ni pa še znano, v katerem kraju. — Newyorski guverner Oddel je podpisal za državo Newyork novo postavo. Po tej postavi bo vsakdo. ki siri anarhistiške na- zore, kaznovan z 10 letnim zaporom ali pa ä 5(X)0 dolarji globe. Tako bo kaznovan tudi vsakdo, ki bi dajal anarhistom pri- bežaližče. Jajčje lupine. — Navadno se misli, da jajcje lupine nimajo nobene vrednosti ter se jih pomeče proč. Toda te lupine imajo v sebi veliko apna in fosfora in se jih baš zaradi tega more dobro vporabiti. Stolči drobno jajčje lupine in jih pomesaj mej brano živini in videl boš, da so po- sebno mladi živali v veliko korist. Po- sebno koristne so te lupine za teleta, žrebeta itd. Svila iz pajoevine. — V Afriki se nahaja pajek. Oegar pajčevina je močneja nego surova neizpredena svila. Iz te paj- čevine so začeli zdaj presti svilo, ki je lepša in boljäa od navadne svile. X Ame- riki pa so ustanovili že več izgojevalnic pravih afriških svilenih pajkov. Ondi so tudi v modi rokavice iz te pajčevine. ki pa so jako drage. Par takih rokavic stane namrec 250—500 kron. Naroduo gospodarstvo. Mlekarstvo na Tolminskem. Iz poročila podanega c. kr. kinetij- skemu ministerstvu posnsmemo sledeče številke, zadevajoče mlekarstvo v tolmin- skem in kanalskem okraju: Leta l%\% 1 mleka' VrC'dl)0St ;2| '—=--= =--.—— 1898 45 ! 10 1351 2,208.875 I 206.230 i 93 — j — _________1________________J_ _ : j ¦" I ------- — 1899 55 18 1725 2,606.562 i 250.530 9-6 38 300 18.979 ; i 1901 10 8 374 397.687 44.300 | 0*3 — — več I I lznied teh 55 društev je 23 plan- sarskih, ki se peeajo zgolj z izdelovanjem sira; ined njimi je nekaj najstarejših, ustanovljenih že pred 120 leti n. pr. planina „Pod Kukom", „Na Lomu", „Do- brenjšicu". V novejšem času nastajajo in 1 e k a r s k e zadruge, ki se peeajo z izdelovanjem rnasla, ker se ta kupčija čim bolj obnaša. Od leta 1898 naprej nastale to mlekarske zadruge v Planini, Dreženci, Ročinju, Čezsoči, Kal-Koritnici, v poslednjem času v Ajbi in na Sred- njem (na Kanalskem), v Breginju, Sta- remsolu in Sedlu. Na Kanalskem jo usta- novljenih samo troje zndrug, priOakovali pa je, da se bode oh tamošnjib u^odnib razmernb mlekarstvo bolj ^irilo. čim pri- dejo iivinorejei do spoznunju, dajopro- dajanje sena iz, kmetijt» poglaviten greh umnega kmetovanja, ki demoralizes^ kme- tije in kmeta. To, kar priporoiamo stokrat vsem zHdrugam, ki boiVjo uspešno kupCwati z maslom,je „posnemalnik" (i:entril'uLa\ ki je najglavnejSi predpogoj bujnoga raz- ! cvita mleknrstva po naSib dolinab. In naj ' se zaposlavijo upeljavi tega prevažnegu slroja pnsamu'no zadrugo v lastno Skoilo j kolikor lioiVjo, ni enkr;it ne odnobamo povdarjati njega korist in dobuVk, kor ; hi bil-zgoraj oznaiVn napredok zdatno : veeji, ko bi no bilo troba borili so za stvar, ki jo vpoljana po Sirnem svotu v prospeh mlekarstva. I V To 1 in i n u. 7. aprila 1902 ' M. I v a n L' i 0. I Tužnini srcein javljaino vst'in prijatoljoni. znancom in J sorodnikom prežalostno vest, da je nasa nepozahna lu-erka in setitra JVCarija J^Fast ; i Livka, ' vceraj predpoludne due 10. aprila 1902 v 19 letu svoje starosti j previdena se sv. sakranienti za umirajoce, mi mo v liospodu zuspala. Zemeljski ostanki blage pokojnice se vzdignejo v soboto , ob 3. uri populudne iz hiše žalosti Via Vogel st. 10 v lioriri ter se popeljejo v cerkev sv. Kuka in potein na pokopališče v St. Peter pri Gorici. i V Gorici, dne 11. aprila 1902. Zalujooi ostuli: Ivan | Ivanka vd. Hrast, Jo&efa \ . Simon mati. Jiiiaaoeta J Dniol/|| Spoininjajte so o vsaki nUJdlM. priiiki „Solskejfa doma". Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, pievzenia vsa zidarska dela po naj- i nizji ceni. — Naročena dela se ličnc | izvršujejo. Ivan Bednarik priporoeti svojo knjigoveznico v (jorici ulica Vetturini St. 3. „Krojaska zadruga\ vpisana zadruga z omejeno zavezo v (liorici, (Josposka ulica his. stev. 7. VELIKA ZAL0GA vsakovrslnega mauufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v največji i/beri, kakor: sukno, platno, prte- niiio, Chiffon, oksfort, srovico, vsa- kovrslne preproge, zavese, namizne pile; nadalje vsakovrslnoperilo,srajce. Jäger itd. itd. Vwe po najiiižjili ceiiali. (Viif ho Mtitlne lire/ puKajauja. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hi.^ij priporoča časliti dubov.ščini in slavnemu občinstvu v niestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandominj,'O, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, Kort'Ci istersko in duimatinsko. Petroloj v zaboju Sladkor razn«; vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsvoče prve in drugc vrstc, nanireč po V« kila in od 1 tunta. Teslonine iz tvornice Žnideršič & Valencia v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Girila in Motoda. Moka iz Majdičovga inlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po požti se razpošilja v zabojčkib „Wralna posujiliiiif v Gorici, registrov na zadruga z omojeno zavezo. spivjeniM hranilne vloge, kuliTc <>- brt'sLnjc po 4'/;, p o In in iv s t1 Č* n o: Mi'V/.iliiiiuMi»' obrt>sli pripisujc koiicc Ida li ^l;iviiii'i. Kt'iilni (Ijivck |ilaOuj<' poso- jilnii'a sama. 1 >;i | (¦ posojila uiloüi na Dsclmi kitnlit po 6" 0 in na vknjižbo po 51/..- Spn'jt'ina člane /. ,i;l;i v ni mi il t>- le/. i po L'OO K in / o p r a v i I ii i m i il c 1 t> /. i po 2 K. Olvarja clanoin I c k o č »• racunc, katrrt» olji'i'sliijc po doaovoni. Za nala- jjanjt' in viaOanjc so n;i ia/.polaj!;o po- ' i ložiiuv e. kr. postiu» liianilnict», tako tla jo inoiroi*»1 poslati dcnai1 bn>/. pošlnili stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8 12. ure zjutraj v ulici Vetturini St. 9. Peter Drašček, trgovec jedilnega blaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. PriporoeM se p. n. oIkmu- slvu v (iorici in z iltwlo. Prodnja kavino primeso, sladkor. niilo. slaniuo. riž. maslo snrovo in kuhaiio. olje. moko iz j\lajdi(v'(?vili mliuov in vse j<\stviiu>. Zaloo-a zveplenk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drasöek, | zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prodaja ! slrojo tudi | ) n;i tod(Mi- bke iili ii:ckti.o ' ohroko. S I roj i i^o iz prvih lovarn toi1 najboljše kakovosti Pi'iporoca se slav. ubčinstvu. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (.OKU V Via (iianlino 8 nrinorocii pristna neia in črna vina iz tfipavskih, furlanskili, briskih, dal- matinskih in isterskih v i ¦ nogradov. nosiavija na ikiiii in ra/.posiija po zeitv.- nici na vsc kraji' avslro-cficrskc nioiiarbijt* v soiiili oil f>() lilrov naprcj. Na zalilcvo posilja tmli ii/.oi\hi. Cene zmerne. Postrežba poitena. hr|j Blag-, g-osp. ' C^'' ^illi »Ivonii založnik i\j.sv«t. papežn ^^":!| v Ljubljaiii. h!;: c^^oMi lN>trjtij»Mn sprcjcm stc- !'• A/ <*$5;|jl kl(Miic \raso tinkture za J/V^jjPI Bvlodec, katero niorair: ^---------3**' najloplo.jo vsakoninr pri- | |)oi"O(v';ili. kajti rabim jo 7a*. od lct;i | 1S7H. in zmiraj mi \e. kol. izbornc I iH'inkiijoce zdravilo slu/ila pri žolo- Idičnib in crcvosnih boloznih. | Kniiin. Ii). majii 1897. I i>Iiroslav LcitiUT < i'. kr. (iavcni bhiiiajnik, 1 Z uporabo Vast; izborne tinktun ?sflr aelodec sein rošon skoro dvt lloti trajajoco žoloih-no bolezni tei I son popolnonia ozdravol, karz lakhc I vestjo polrjujem in to tinkluro z; czelodcc lo priporočam vseM, ki trpc | na želodčni bolezni. 1 Sliasoblo (I'rimorsko) (!. maiva IS!)8. f Karol ^I'of Strnsolilo. 1 Se prodaja v lekarnah v Gorici. Tolminu V Trstu. Istri in Dalmaciji po 30 viti. steklenica Jakob Miklus, trgovec z lesoin in opeko, zalo^u vsakovrstnega Irdi^a. in inehke^a koroskofja in kranjskcija lesa t(ir pobištva, rakcv (tni";). vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadjr vsakc volilosli. kakor Indi kral- kočasnib i^cr sluvrnskib ,. Mari- janii1" I. j. licnib in Irpc/nili miz i/. ti'tlcj^a Icsu, ki iniajc znolraj lijo- ali sti ridel no \u\g- l.jišče z vrlcnci in ke^ljavniOno bla^ajno po najnnvc-jsi scstavi. zn krčinarje, zasobnik« ikl. v Pevmi, la. Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. obc-instvu svojr i)0^alo zalotfo, za«,'otav!ja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizkc cene. ^^m^*. .^^H^. ^^^^. ¦«. ^mm^*. ^m^^. ^mm „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado",„Tri igre" za slov. mladino in „Zgodovino tolminske sole" TISKA brošurc, 6B diploiiic, tr^ovski* račiiiic, ® pisina in /avitke s firino, © ceuike, S valiila na karton in % >±t ii a papir $ $ „NARODNA TISKARNA" zi== v Gorici, ulica Vetturini St. 9--------- jo prcski'bljma z povscni noviini rikaini. okniski in tinim papirj(kin, Wv more prc- v/eti vsa v tiskarsko slroko spjulajoča dela. © © © © Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenau, da se ne boji nikake konkurence. posctnire rsizne vc- likosti in oltlike /. zavitki,® zaročnicc in poročnire v clo- ^aiitnili tci'osiiirtni- <•<" v I'a/.nili olilikali „Narodna Tiskarnau ------tiska----------------: „G0RIC0" # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismena naročila tiskovin se izvrše z onratno posto; vsa druga v icijkrajšom o o o o 6a8U o o o o „Narodna Tiskarna" --------tiska —— # „PRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na loto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K Št. 29. V fioriei, v solioio due 12. ;i|>rila 1902. Letnik IV. l/.haja vs;ik lorrk in soholo v Icdnii dIi ||. mi |nvil|mililnr /.-,[ iui'sId li'l' oi. .'>. HIM popolillii1 /a ili'/.Hn. Akii [i.'iilr ii.'ila ilni'VM pra/.nik i/.iili! dan prcjoli (i./.\ crcr. Slaue |»o pošli pn'jt'iiuiii ;iii v (ii)iici na iIdiii |><>s11 j;111 cHoli'lno H K.. pollHno !• K . in irch I li'l im 2 \\. I'luilaja. SI' V (ionci v li)li;lk;irii;ili Sell w;ir/. v ttolskili iilirali in .Icl- lersil/. v Nmiskili ulii'iili po cS vin. ' \ (\;¦/ Tiska „Narodna tiskarna" todgov. J. Marusici. Velika napaka Qri Hvanih. V splnsnem se zalrjuj", to"*so Slo- vani lit1 znajo ^anii vladali. In lo je ; /.alihog resniea. katcro potrjnjejo dogodki. i Vso drage e.ednosl i nahajaine pri Slovanili, i ali jedno in /a nje n;ijpi:liM'hncjsc j cednosti pogrošanio. iiainroc It', «la In .-i1 . znali vladali saini in hi nc o I'azpola^ajo /. njo tndi scdaj nc! Slovani so kot pi'ijalcl|i iniiu v div.avndi rcrch doka.i poplisll |i \ i. ptijitika pa pd/.na Ic „i" c v o I u c i j o n a r n o" lilo/.oli|n. I'oli! ika kol I' 11 o z o I' i | a nc po/.na noliciiili di'ii^ili im1! in /.akonov iicu'o iT-siiico in >icor rc^nicn p r a v i c c in s |i I (is n c ^ a I» I a ,u r a Slovani so živeli ml panilivckov na posaiiM'/.nih dvorili ali posc-lvih. vsaki /a so, nc nicnoč so za svop'^a so-cda; o sknpnosli niso inudi pojina in i/, Ic^a poln/.aja i/.vira njiliova nozmo/.nost /.a vladan.jo. Kar so lic'-o sknpnosli, stoji slalio pri Slovanih, v toni nas pi-okosijo skoro vsc dnitfo. narodnosti, a v pi-vi vrsti Ncim'i. Slovani projšiijili rasov so niso Ini.L'ali /,a splošnc knrisli in vocinoina jc so daii(;s tako. K;ikiii jo hilo za doln; slovan-kc^a i kralja Svalopluka, tako jo y Slovani Indi I dancs: v-aki vlccc za so in so ii<- hriya I za drille. Ta vdika napaka jc zakiivila ! poraz Icdanjili Slovanov. a proii/.i-sica mo- | srocii ludi v današnjili dnoli. Kajti ta nasa j claims | jc kliva. da na^ prili>ka na>pro|iiiki. kalori /.aoslaja tako v kroposti kakor tndi v innoMJIi /iiio/.nostih daloc za nanii ! \' Slovanih jc l|iidij. ki s količkaj zino/nusti. liooojo takoj i^'rali pivo vlo-ji". pri Inn 'jlodajo Ic na so in na -vnjo kori-t. in1 incnijo sc |>a za to. iJi Im njiliovo zn.uijo splošnosii kori-liln all -kodovalo. In r»*s! Navadno ludi Ic >k(hIiijc. () (fin iinani'» i slain* izkiHiijc ravno mi nori-ki SI¦»\-<• 11<• i. I Slovani so potiM'litii avloiitctc. a no dajo i/. sehe /;i to dokazov. .Navadii'i Slovan >lc|io iiin»L/a. kcr rad iilx'u'a. I'ro- jjnvni1 pravi : kdor m* zna nlio;t to nc volja. Slovan zna pac uh<».uati >a no l<>- liko svojea ko tii|ca . no vo sc pa. jc li to pokor>ciiio snialrati /a niiroljiihivo-t ali za Iciiohu in iicraz-odiinst. lies jc. da SI van l|iihi pravico in 1 sc /.a ta svoj ideal tndi žrlvuje ali stem idcaloin nc /na Indi zdru/.e\ati pojma o avtoriteti. ki je pnticlicn pri IjUd.-tvii. ki , iiocc lull i.d\i-no hocc hiti odlieiin. nzonio in Indi - pravicno. nc vpia-a so pa po načiini. kako duscri vspchov v I>(*111 |ii-,iii (iniiu. ki so novami na>eani narodneinii *11 » |)c politirlio ill lie dllluarllC ill lo lilo/olija hi na- pi-ivedla iz znicšnja\o na pravo pol. Krivieo pa hi dolali saini >ehi. ak<> hi Irdili. da v Sluva.iih ni prav nič til«» - I zol'ov. ludi političnili. Takih inianio, ali v svoji nc/.iniseliio>li m samoljiihivosli jili preziraino ali eclo zatiramo. ¦- in ia;ši ho/.iino pol slopah) tiijccv. In to jc na>a nc/.'4i)da. do kalcrc spoznanja žal šo vedno nisino prišli. Morchiti te vrsticc dovedejo toija in oncua, da razinišlja. skodovalo no hodo. Državni zbor. Iz ra/.nili '_rov"i"ov. ki so jih inieii ii'Mn-'ki p'l-lanci mod vclikonnčnimi po- Oitmeaini na raznih shodili. skl.*pali sf» oni, ki ne vedo. da so jiiha no jč. lako vroea. k;,Uor jc knliana. Ma hodo Nmici vže v prvi seji |io vclikonoriiih praznikih t. j. |irclckli Iore4t zaöeli z oh-trnkcipi. Ah Inrkova seja je poka/aia. da je v-c to žn^anje N'enieev lo jjola koinedija. kajti Ncniceni. o tem s.ri saini propričani. so no hodo nikdar tako dohro j»odilo. kakor s" jim L'odi has sedaj. in kor hi ohstrnk- eija skoraj «jolovo innda za poslodico razpnst državnoi.'a zhora tor oktroiranje novc'ja volilneija reda. ki hi pa hi! Nomcein lo v kvar. -o \cinci niodro opn-liii vsako o!i-trukei|o. in torkova soja vrsila se je iiiirno. Na diievnein n-du je hilo nada- i.jovanje razpravc o proraC'iinn naueno^ra ministerstva in siccr sc jc oluavnavaio o po-tavki ..ohitnc sole". - - iMcdno pa >c jc prcšlo k diievnemu redu. jo od^ro- j va;-jal iihin-ler-ki pred-cdink na razne intcrpclaoijo. mod njimi na ono ^'lodo iz_'oua slovati-kih vseiu'-ili^Onikov iz I'ni- >ijo in pa na ono ^ledi^ ¦*!>.).(M>> mark, kah'ie hi hila duvolila dr/.ava lh-.-sen- harni-tadi v t.i nanion. da se v Avstriji širi L.rihair,c ..Hoc od llinia!" lilede ji've rckcl jo min. pred-cd- nik. la in re-, d.i hi sc hili slovanski dijaki iz l'ni-i|e zato i/.tirali. kcr so Slo- vani. lies d;r jo siccr. da jo hilo od- pra\ljenili iz Hckdina "! i vi-okošolcev. mod ii]iini pa 1' t» Slovano\. a z^odilo so jc to zaradi to'ja. kor so hili ti dijaki Olani nekih društcv. ki so v l'rusiji pro- pi »vedatia. (ih'vlo driiiro intcrpclaoijo pa jc ministcrski |tiedsodnik naravnost za- nikal. da hi hiia dižava llcsscn-Darinstadt di'Volila u'oii oini'iijcMio ail spjoh kako svulo v rečeiie naincno. l\'tcin je jiro^la /hornica k dnev- ncinu rodn. l'ruola jo namroO razprava o ohrtadi šolah. 1'oročcvaK'c dr. KI vert. Kor so imeli projsnji dan naOolniki nt'in- ških kiuhov posvotovanjt». v katerem so sklenili. da hodo vsi člani ncinško ljudsko strankc. ki so poroOevak-i o kaki postavki dr/avncLra proračuna. oilložili svoja inesla kot poroi/ovaU'i. jzjavil jo baron d'Elvort, da iz toua, kor -o ni odložil reserala, '>e> :c ne da -klcpati. kako stališče ho zavzcl on ozironia njo^ova stranka proti vladi. I'o-lancc lirdlik jo fjovoril za ustanovitev Ooško ohrtno solo v Ikidjojovicah. Noinški nacijonalci no zahtovajo samo odprave coljskih -lov L'imnazijskih vs|)Orednic, marveO zahtevajo tndi iiom^ko^a niinislra, ro.-itev jcziko\ nei/a vprašanja z urodo- iijoin noniš.kojiu državne^a jozika, odpravo -lovan-kih uradnikov iz krajev, kjer se vr.ši narodni boj. ugoditev neniškim i5ol- -kim uosp. polrebam in 50 milij kron za (Jradec. Colovec, Inomost. Solnograd, Line itd. Oulasil se jo k heto nünj vodcčo oh obojnom ohro/.ju, hilo so so neilovr.šene ravno radi vršečoga se porušoiija hli/.njih his. Ta oddolok niosta so ho v kratkem tako s[ireinonil, da ga ne bo vec poznati. I'otcin sc ho tain raz- vijal |)rav niogočon promol ; stari Olon t^Muda) ho zginil in stal na istcm inostu novi o.viMo'i niostni del. Juzni kolodvor (A-Döli paljandvar, mažarski) stoji holj v srodi južne slrani ini^sta Hudiina, no- kako v sredi v dolini mod Švahonhergom 2i")S in. in Ulorksbergom '2'.)b m. I'olog drugih stavb se nahajajo v toj raztezajoii se dolini mnogotera. poslopja, postajna, uradna in proinotna. i^iia kterih coin slojö dolič.ni samo inazarski napisi) to ju?,ne železnice, polcin holnišnica ,, rudoOega križa", velika vojaska holnišniea, kakor ludi drzavno uo.ililjisüe; kar sem vse \o inimogrcdč videl in na kar me j(^ moj prisi'ö.ni prijatclj opozoril! — Kor sva se s prijatoljem pripeljal-i se o(de pol ure pred odhodom nagliča [ii navodila glede potovanja. Potem je po- klical enega tržnega uslužhenea poslrež- i-eka. (Ilordär. nia/J kterih je čakalo vse polno prod kolodvorom za služho poto- valccin. ga nagovori po mažarski. — imel je številko H) tiz iroci ..tis!") na rudeči i-epiei na inali kositrovi tahlid. — tor inn }o izroOil moj mali kovčeg, reksi mu. da naj mi ga po.la, ko vstopim v kupe! ;in:iz.-,.reszere".) Fotem si sh\lnjie prija- teljsko podava roko in se prisreno po- sloviva. l'i'i slovesu u.iju je tako prevzela ginonost. da je zastajala ohema v grlu beseda. Sprenul sem ga še par korakov i\o kočije, ki ga je oakala prod pragom lega krasnega velikega kolodvora. Kor jc so nianjkah skoraj ' , ure do odhoda. sem se sproliajal po hodniku tor phu'-al za vožnjo <\o I'ragersUt'ga v 11. razredu 28 kron. 'IV jo hlagajnik govoril tudi nemsko z nionoj in drugimi ma/.arščinc noveščiini pot ni ki. Potem sem se podal v dotično eakalnieo, ali kaj zagledam nad vralmi isle iakalnice? To jo hil napis v pelerih jezikih z volikhni crkami in sicer najprej v inažarskem, potem v nemškein, IVancoskom, hrvaškem in eeskeni ali slo- ......-.i...... :_.-.:!... vr____:.^ ____ ..]...,: i.>i.^ l,v . gewarnt!" ^v nemšeinii potem pa v hr- vašOini tako le: „C.uvajte se žepokradioca i varulica!" V 3 ostalih jezikih pa si nisem zapomnil besedila, ker sta mi bila ta dva dovolj razumljiva. A h;\! Sem si mislil, kako prav je imel moj premili prijatel.j, da me je že preje na to opozoril tor mi dal tudi so zadnja uatanena navodila glede opreznosti pred vzmoviOi! Da. ali ni ta moj prijatelj res zlata vreden?! Da, niti z zlatom se ga ne more plaeati. ker je hrez vse sehienosti ter vkljuh svojonui zlatemu zavratniku z (»criiiii zlatimi zvezdami tako skromen, da se je tenia tudi moj sopotnik-tovariš cudil. To j e p o po In tip p r i s t n e ga . p a z n a i; a j n e g a S I o v a n a! — Hog ga živi in povrni mu vse dobro, kar je men! taeas dobrega Oinil! Sieer bi hil javoljne niogel kda,i videti Budapest. in ta spis v torn sinislu sestavili! ,. l'osloviv.si .se od tega toli dobrega prijatidja, kakoršnih ima svet prav nialo, ¦ sen» cakal v takalnici, kdaj da odprejo, vrata na peron. Ko odbije 8. ura, 2j.a-., zvoni sprevodnik (kaluuž, muz.,) poteni..... zakliue. „Clengetnok!'1 =Zvouil „Besal.ni", beti in razmiäljati da se celjsko vpra-ianje gpravi s sveta. S slovenske atrani je prišel gia8okoinpromi.su. In ta kompromis hoie vlada izvesti tako, da bodo Nemci zado- voljni in da Slovencev ne bode bolelo. V srodo je hi la na dnevnom rod ti zadeva ustanovitve eeške drž. obrlne sole v Hudjejevioah, ki je bila v proračun- skem odsekti vsprejeta, proti kateri pa so se namenili Nemei vsled izida glaso- vanja o Stiirghovi resoluciji, postaviti se v odločno opozieijo ter so žugali z naj- skrajnejšimi konsekveneijami, ako bi bil sprejet odsekov predlog. V seji govoril je prvi posl. Lecher, ki je izjavil, da bodo Nemci nastopili strogo proti vladi ter je pozdravljal izjavo posl. Hufmana glede skupnega poslopanja alpukih z osta- linr Nemci. — Naučni minister Haiti govoroč p obrtnem šolstvu, je obžaloval, da ni mogoOe vstreci vsem zahtevam. — Poslanec dr. Ploj je stavil glcde usta- novitve obrtne sole v Budjejevicah po- sredovalni predlog, namreč, da naj bi se ustanovila v okrožju Inuljejeviškc obrtne zbornice ceška obrtna sola, a v okrožju hebske obrtne zbornice nem- ž k a obrtna sola. Poslanec Bareulhor pa je predlagal, naj se posebej glasuj^ o ustanovitvi česke obrtne Sole v Budjejevicah in posebej o ustanovitvi nemške obrtne sole v okrožju hebske obrtne zbornice. Ker je pred- seduik Vetter izjavil, da tej želji ne more ugoditi in je tudi poslanska 2bor- nica odklonila to Bareuterjevo zahtevo, naslal je v zbornici velikansk Skandal. Vsenemci so planili po konci in začili obstrukcijo po stari svoji navadi. Zaceli so razbijali s palicami, katere so bili že prinesli seboj, grozovito po kiopeh. Ni'kuteri so bili s pestmi po pultih in kričali: „Abzug Koerber! Pfui Začek! Proe z ministerstvom ! Piskali so tudi na piščalke in se drli na vse grlo. Vsi mi- nistri so zapustili zbornico. Koj na to se je scšel ininisterski svet. V zbornici je vladala nepopisna razburjenost. Krščanski socijalisti so se uprli V7seiiemcein in upili: „Ven z izdajalci in ničvredneži ! Pred- j sednik mora naredili niir!" Najbolj divji so bili Vsunemci Beiger, Iro in Malik Naskočili so predscdništvo bosno ter vpili: „Ven z Abrahamowiczem II.! Ven s pred- sednikom! Ven z ritmojstrom! Proč s Velterjem!" Piedsednik zvoui in kliče k redu, zdaj pa nm iztrga Vsenemec Jro zvonec iz rok in udari z njim po mizi da je zazvenelo. Predsednik Vetter stoji mi mo, ne da bi so premakuil in zahteva miru. Iro pa udriha z zvoncetn poleg predsednika po mizi in se dere ua ves glas; potem vrže zvonec nanj, a ga ne zadene v glavo kamor je merit, ampak za njim stojecega podpredsednika Začeka v ramo. Zvonec se je razpocil. To pa je bilo preveč Mladočehom in razburjeni planejo nad Vsenemoe Pacäk, Vaclav in drugi ter jib drze da se ne morejo ga- nili. Vsenoinci so se straäno drli in po- slani'i so lirez reda vpili drug na drugega. Knneeno seje morala seja pretrgati. Mod torn časom so se sošli načelniki raznih st rank pri predsodniku Velterju na posvetovanje. Med ten» se je posrečilo nekatorim nomAkim poslancom nekoliko pomiriti razgrajajoče Vsemence tor jirn dovoliti neko izjavo, katero je v nijh imenu preeital Bareuther v seji, ki se je potem nadaljevala. Baieuthor je nan ret' v tej izjavi opraviceval postopanje nje- govih somišljenikov ter izjavil. da njih nastopanjeni veljalo predsedniku Vetterju, na kar je bila seja zakljucena. — Vr čelrtkovi seji pre.šla je zbornica takoj k glasovanju po imtMiih. Pri tein glasovanju bil je sprejet dr. Plojev po- sredovalni predlog z 222 proti 69 glasovi. Glasovali so zanj poleg Slovanov tudi ltalijani in socijalni demokratjo. Schö- norerijanci so pri glasovanju ostavili zbornico, Wolf pa in njegovi privrženei ostali so v zbornici in je j»osebno Wolf med glasovanjem slrasansko razsajal in till 11. Sprejela jo bila tudi resolucija posl. llanicha glede ustanovitve nemške obrtne sole za severozahodni del Čoške. Potem se je nadaljevala praracunska razprava o ljudskem šolstvu. D o p i s i. Iz Cerknn. (Uči te 1 j u Hraslu v od hod ni co.) — Učitelj Hrast ko- neeno vendar zapusti Gerkno ! Že kiiialu ko je došel k nam, je pravil, daje prišel v Cerkno prcti svoji volji in le vsled pritiska okrajnega šolskega sveta. Mi si- cor ne vemo, koliko je na tein resnice, a zdi se nam, da se za njega se nikjer niso pulili. Noben človek ne more niko- mur kratiti njegovega prepričanja, tako bi ga tudi Hrastu mi ne kratili, a od značajnih ljudij se sine zahtevali, da nastopajo povsod z odprlim vizirjem ; skrajno grdo je pa od vsakega, ki spre- daj liže, zadoj striže. Naj nikar ne misli, da smo Gerkljani taki bebci, za kakoršne nas morebiti on ima! Mi sodimo člo- veka po njegovili delih, laslnostih in ob- našanju! Kje so tisli časi, ko so nasi otroci imeli svoje učitelje za vzgled, in jih spoštovali. In danes ! Olroci razuzdani, nimajo pravega veselja do učenja in komu se imamo za to zahvaliti ? Dobro je so vendar, da niso vsi učitelji jednaki?! 0 ucilelju mislimo, da je v prvi vrsli za kaj druzoga plačan, a ne za poliliko! Vaše delovanje mod nami pa je kazalo, kakor da bi bili Vi drugega mnenja. Po- sebno nam mora vsakdo priznati, da ni naloga vesmega učitelja netiti prepir z zahrbtno agitacijo. Ob Vasem odhodu iz Cerkna imeli bi še rnarsikaj povedali, a z ozirom na Vašo družino zdi se nam umestno, da to opustimo. „Hordär, tis szam, vignje a holmimat ä kočig!" To je: „Usiužbenec, štev. 10! Prinesite inoje reči v kupe!" Potem uiu slisnem nagrado v roko (40 vinarjev je pristojbina za to malen kost radi tamoš- njega običaja,) rekoč: „J61 van itta borra- valöja!" To je: Dobro, tukaj je Vaša na- grada! Ker me je rnoj prijalelj priporočil tudi sprevodniku vlaka, ine je tudi la spodobno pozdravil po mažar9ki rekoč: „Jö reggelt kivänok, nadšagoš uram!"' To je: „VoäOim dobro jutro, nnlostivi gospod!" Na to mi pokaže proti namenjenem mi kupeju rekoč: „Jobbra, edjenešen!1' T. j. Na desno, naravnost! Potem odkaže že ostalim potnikom zadevne kupeje. Tu je še omaniti, da naglič („džoršvonat', maž.,) vözi le po 6—8 vagonov in to sarno I. in II. razreda. Zdajci se začne naglič — vlak gibali ter se spusti kmali v redni tek. bprevodnik vatopi na to v moj kupe, — kjer gern imel elegantnega Žida in njegovega sina za sopotnika do Sio-Foka, kopaliäca ob blatnem jezeru, — ter reče: „Jegyeiket, ha szabad kerneml" T. j. Vaše listke, ako sniem prositi! Du je omenjeni Äcino! Sprevodaik ga je tudi spoštljivo pozdravil po mažarsko rekoč: „Örvendek, hodj Önt latätom!" 'l'o je, veseli me zlo, da Vas vidim! Poklonil se niu je spošt- ljivo, ter sei „äcipat1' »o/.nje karte naprej. Na to vzameta iz žepa oče in sin sveže mažarske liste; prvi razgrne dnevnik „Magyarorsäg", drugi pa „Pesti Naplo'. (pestanski dnevnik, „nap" pomeni dan in tudi solnce). Vozeči se skoz nektere budimske ulice, potem tik pod Blocks- bergom (259 m) in Orlovim (235 m) gričem mi poka/.e Žid solne toplice s krasnim ogrornnim palatinovirn vrtom, blizo kle- rega stoji kolodvor: Budapest-Kelenföld, od koder gre proga nad otokorn Čepelj čez most na Donavi v Budapest na vz- hodni kolodvor. Čepelj*) i°> precej dolg olok, ki ga obdajate dv -ogi Donave. Dolg je približno takt lolikor je od Ljubljane do Vipave, pi oolj ozek. Se- verna stran njegova je obljudena od Ma- žarov, južna polovica pa od Švabov in Srbov. po kterih se imennje tudi en trg Hacz-Keve ali Mali Srb. *) «Čepelj» je gotovo tudi slovanska beseda nave! ris. j (Dalje pride.) Mi spoStujmno uöilelje, naj že bodo toga ali oiu'ga |>ropričanja. samo da spol- nujpjo svojo dol/nost in se zavedajo svo- jega vzvisVnoga poklica. Moceno naj bo le se po vorjom. da z Vami (ierkljani nismo bili /.adovoljni in storili ste nam v«»liko uslugo, da otlhajate. Želimo Vam vso srec'O, a poboljsajte se in bodile pridni ! Iz Šcbrelj. — Gospodje okoli go- riske „Soče"' so baje vzoli v zakup ob- rekovanje. Sedaj obdelujejo po ,.Soč*i" naso posojilnico, ces: ta je tudi „kleri- kalna", le po njoj! Tako visoko je že Vam zrastel greben, gospodje okoli „So- ee" ! Vi mislito, da ima ljudstvo vse za sveto, kar pade pod Vašo puhlo kritiko. Gospodje, le potolažite se radi naSe po- sojilnice in skrbile bolj za Vašo ,,pro- slavljeno"' „Gorisko ljudsko posojilnico", da pride še kedaj ^težko!) v isli tir, ka- kor je bila nekdaj. Tako! Vi skrbite in se brigajte za svojo posojilnico, — mi pa za svojo in konecni obracuu zc c'as pokažc! — Bahate se vedno z re- dom v Vaši „Goriški posojilnici1'. — Ver- jamemo ! Saj imate uradnikov, da so drug drugemu na poti ; kaj ne, saj Vaša posojilnica jih pa tudi lallko plača in rabite jih vedno — za Vaše „dobre*1 namene. Čas pa tudi pokaže, kdo je potre- ben krilike, čas bo sodnik! Ali nas razumele?! Sedaj pa le naprej lajajte, saj prazen sod ima mocan glas ! — — Iznad levepi bre^a Baoe dne 6. aprila 1902. — V hribih je znana vas, v kaleri bi imeli nekdaj zobati turški I konji oves raz ailarja sv. Lenaiia. Tur- Skih konj sicor ni sedaj, a zato se dobe ,.naprednjaske1( kravo itd. Ena se hvali v vrhu, druga muli v žrelu, tretja — koder si bodi. Ena je „cika" na več strani, druga „Iblka1', katera ne more trpeli več toga ,.klerikalnega" folka. Mloko pa imajo take krave le slabo, ker je vse — ,.crno". Morda je tudi to znak „naprednjaštva"? Častilcov „napredka1' je tukaj še precej ; usmiljeni so, ker ti pomagajo, če si „klerikalec"' do zanjke, v kateri bi te radi udusili, ko bi mogli. Vse pa iz gole ljubezni do „napredka1', kat(*rega srkajo iz znane „Toce*' in nje pankrta, pardon sina „Prinorca". Evo dokaza ! A in B sta imela predrznost dolziti „naprednjaku" recimo C svoto! I/. <-ame ljubezni zahteval je G, da mo- ra ta dolžnika A in B plačali dolžni zne- sek v 8 dneh. Enemu je celo radi tega napel tožbo, brez obvestila. Dä ! Vse to je prav ! A prav ni bilo za G, da je do- bil dolžni znesek še pred dolocenim (če ga je bil določil) casoin, zato so pa hu-, duje ! Bog ustrozi tein „naprednjakom !" Ako mu dolžujoš, iiiu ni prav, ako mu plačaš, mu tudi ni prav ! Najbrže bi rad molzel krave, pa no boš Miha, ne! Zgo- dilo se je to samo radi tetja, 'ter A ni volil kakor G, B sploh pa ni volil ! G ima sedaj svoje „srebrnike", A in B sta pa vese.la, da sta se znebila „vroče" „naprednjaške" ljubezni. — Sv. pisiro nam pravi od sv. Štefana, da so ga kam- njali. Tod je pa neki znani Štef, kateri bi rad druge kamnjal in storil je to z jezikom — ubil sicer ni nobenega, kor se uihče no, pusti ! Da pridojo „napred- njaki1' do takega sočutja do svojega bližnjega, ho ni čuditi, ako pomislimo, da zajemajo svojo učenost iz omenjenih listov, katere dobivajo, pa ne vem ali za denar ali — „tako", vse je še „skrivno razodenje". Razlagati je pa mogoče, ako se kolickaj pomisli. da aeje nekdo („na- prednjak") izrazil, da je „naprednjaška" banda ofrala za volitve po Gerkljanskern 600 kron ! — Globoka je jama — Baz- trgan je žep — v glavi pa slaina — „naprednjaški" rep! — Sedaj ae solnčijo te baže Ijudje ob „Sočini' modrosti, in laterne jim gredo gor, ko sliSijo nov bojni krik „proč od Rima" ; živio novi zoleni papež GabrSček in njegov prerok Tuma ! — 0 zlati vek „naprednjaškirn" nouiljlli ne uuuc vcrjei — ua man. „ua- j prednjak" je — možgane imel! Politični pregled. Bülow na Dunaju. N(MnSki dr^.avni kancolar, vračajoo, so h Italijo, kjer jo imel znani dogovor s Prino.tlijem v Bonolkah, so je pripeljal predvčerajšnjem zvecer preko Inomosta na Dunaj in se je tnin dlje easa razgo- vaijal z našim ministrom za vnanje stvari Goluchowskirn. Ta razgovor, razume so, jo voljal trozvezi. V čotrtek bil je sprejet od cesarju v posebni avdijenci, ki jo trajala čez eno uro. Madjarl proti Nemcem. „Alldeutscher Vorband"' („Vsenem- ska zveza") v Berolinu namerava to jesen napraviti izlot v ogerske pokrajine Erdely in Banat. A Madjari jim ne pripravljajo posebno ljub(?znjivega sprejema. Casopisjo opozarja oblasti, da pazijo na ta izlet in ukažojo donmčiin Saksom, da se ne ude- ležujojo vsenemškega izleta; madjarsko (liuštvo za javno prosveto pa je poslalo minislru prošnjo, v kateri ga prosi, da sploh proproči izlet „Verbanda". Poroka črnogorskega prlnca Mirkota z gospodično Kostanlinovič bo 12. julija t. I. na Cetinju. Ruski car in ital. kralj odposljeta k poroki svojo zastopnike. Nevarnost vojne na Balkanu. Poroča se, da je bolgarska vlada zbrala na makedonski meji 15 bataljonov vojakov. Tudi na jugu Srbije se zbira vojaštvo. Sultan je sklical drugoletnike, katore koncentrujo v Garigradu, kjer je jako sumljivo gibanje. Rusija in Kitajsko. Listi vedo poročati, da se mej Rusijo in Kitajsko v kratkotn podpiše pogodba glede Maiulžurije. Ta pogodba bo take vsebine, da nobena velevlast ne bo mogla kaj ugovarjati. Anglija in Japonska sta si vse prizadejali, da bi prepročili ta važen dogovor, a nisejima [)osrečilo. In tako si je Rusija zagotoviln v kratkem stali.sče na daljnjem Vztoku in sicer ne- davno glede Koroje in zdaj glede Mand- žurijo. K pospesenju teh korakov so pa pripomogli nasprotniki Rusije največ sami Vojna v južnl Afriki. Poročali smo žt^, da so vršijo nied Buri in Angleži noka mirovna pogajanja, ker jo angležki kralj izrokel željo. da se vojna v južni Afriki konča še pred nje- govim kronanjern, ki bode menda me- soca junija. Obe stranki sta se sicer pri- zadovali, da se doseže mir, ali dosedaj so niso dosegle uspoha. Buri so za mir jedino pod pogojem. da jim Angleži ne kralijo popolne noodvisnosti v obeh re- publikah, kakorsno so imeli pred vojno, poleg toga pa da povrnejo vojne stroške in poplačajo vse škotle, ki jo je na- redila angležka vojska na burskih po- sest\ ih. Le pod takimi pogoji so za mir lako predsednik Krüger kakor i vsi na- čelniki burske vojske in zastopniki bur- skih vlad. — Kakor pa so da sklepati iz najnovejših poročil, bo iz pogajanj za mir težko kaj, kajli Buri organizujejo še nove čete. Jedna teh eet, sestavljena iz najkrepkejših mož, se bo imenovala „žo- lezna vojska". Možtvo te čete no bo smolo uživati nobenih opojnih pijač. Buri izjavljajo, da oni ne potrebujejo od Angležev ničesar druzega, nego da se (Angleži) pobero iz južne Afrike. Buri imajo loliko sveta, da so lahko ponosni. Imajo dosti možtva, orožja, streljiva in municiie in provijanta ter neugasno nauduženje, Angleži pa so od mnogih porazov in drugih nezgod potrti in utru- jeni. — Botha prodira s svoji mi četami v Natal, Do wet pa jo zopet izginil, da prej ali slej iznenadi Angleže z noviini nastopi. Botha ima namen, del angležke vojske zvabiti iz Transvaala v Natal, da tako r.aredi prostor v Transvaalu. An- gleži nimajo drugc posesli, nego želez- nioe in ne katera mesta, za zavarovanje katerih porabijo silno veliko, Burom pa sliši še vedno skoro vos svet v obeh republikah in vsi zlali rudniki, še tisti, ki so jih irnoli prej Angleži. Buri so tudi zaplenili 207.173 funlov zlata po postal«, železnicah, baiikah in v jamah, kar pred- stavlja ogroinno prernoženje v denarjih. Burom torej ne manjka niti denarja in se lahko smejejo zadolženim Angle- žem v pest. Domače in razne novice. ZciisUa podiii/nica sv. ( . in >I. pripravlja za dan 2(). t. in. veliko besedo z imonitnim programom, na katero pri- jatelje podružnice in podpiratelje rodo- Ijubnih smolrov že (lanes opozarjarmo. Iiiu'iiovaiije. — Za pomožnega taj- nika in denarničarja pri tuk. c. kr. kmot. družbi je irnenovan g. Jožef Furlani iz Rihomborga, ki je bil dosedaj v službi pri ju/Jii železnici. ;ov rruiuos iviayer zapusu urorico 10. t. m. ter se poda na Dunaj. Za „Solslvi Dom" jo došlo im- Semu upravništvu : „Ljudska opekarna v Biljah" 10 K; preostanek „cohe" pri Krjaveu K 200. Uvula! 2000 kron /a itd., itd., itd. — V zadnji iHevilki svojega lista sino po- vedab, da sta „(Joriška ljudska posojil- nica" in pa ,.Trgovska oiirlna zadruga" naklonili VHaka po 1000 K „Narodnemu skladu'". Povedali sum (udi. da so bode teh 2000 kron skoraj golnvn porabilo za one naslove „Narodnoga sklada"', ki se imenujejo „itd., itd., itd." Pod temi ,,ild., itd., itd." rekli smo, razume sc laliko tudi podpora za vzdrževanjo razdor in demoralizacijo razširjajocih listov „Soča" in „Primoree*', kakor ludi za placanje kakega „naprednega" kroka. Ta naša notica je seveda razhurila gospodo okoli „Soee". V zadnji slevilki njih lista so jo zaradi toga nekdo Imdo zakadil v nas. Proli naši opazki, da so pod tistirni „itd., ild., itd." razumo laliko tudi podpora za kak „napredeir krok, nima „Socin" člnnkar nič kaj omonili, pae pa trdi, da „Soca*' in „Piinioroc1 so no smeta nikakor ušlevati mod tisto „itd., itd., itd.", in sicer zaradi toga no, kor so raspošiljata v tolikih izlisih in p'osehno — zadnji list, katerega g r e n a kak o pošto celo po-------sto izlisov. Se- voda je pozabil „Sočin" člankar dosla- viti, da od toh ,,100 izlisov" so jili raz- deli brezplačo najnianj 85. In ko je lernu tako, bo pac rajo vsakdo prilr- dil narn, ko pravimo, da je mod tistirni ,.;td., itd., itd. „Narodnega sklada" lahko umoti tudi podpora za izdavanjo „Soce" in „Primorca", — nogo pa bo vorjol „Soči", da to ni res. Pa pustimo to! V isli sapi so pa zaganja člankar, kakor ne more biti dru- gače, v „Centralno posojilnicoa tor se baha s G odsto deležnine „Uori.ške Ijtid- ske posojilnico". Kaj hoče s torn rcei, ne verno ; veino pa, da ho so naliajalo pred letoin 1873 banko, ki so ponu- jalo in nekaj časa tudi dajale svojim članom deležnine po — 2 0, 30, celo po 5 0 odsto, pa so isle rnarsikateremu še danes v najslabšem spominu in bi so marsikateri dandanes nahajal v boljšem stanju, ko bi tiste deležnine ne bil spre- jemal ter se zadovoljil z 2 ali 3 odstotki, ali pa ko bi bil celo denar obdržal do- ma v svoji skrinji. Volitve v trgovinsko in obrtno zbornico. — V ponedoljek so se vr.šile volitve v oddelku za trgovino. V oddolku „Velika trgovina" so izvoljeni: Bnzzirii Alfred, Jona Samuel, Vonuti Jožof. V od- delku „Mala trgovina": Bombig Jurij, Lo- vison Alojzij iz Cervinjana, Seppenhofer Anton in Vernig Ernest iz Trziea. V oddelku obrt kategorija A so izvoljeni: Chiozza Ant., I)t Imostri grof Eg., Lenassi Alfred, Ritter bar. Evg, Mu- litsch Jos., Holzer Erri., v kategoriji B Kiirner Rug., Paternolli Jos., Finetli pi. Ü., Naglos Jos,, v kalegoriji (! üöriles A, Marzini Fr., Mighetti L., Salvaterra F., Perco in ZolT. Tatviiw». — V nedeljo popoludne so neznani uzmoviei vkradli za Gradotn Francetu Oblaku iz škrinje 42 kron. — Drugi praznik so tatje odnesli Jožoli B I a ž i č, stanujoči v ulici Kočevija št. 38. 200 kron, dve uri in zastavni listek od zlate ure. I/.tiraiiili iz goriškega mesta je bilo v mesecu marou 31 oseb, v toku prvega četrtletja letočnjega leta pa 127 oseb. Pomnožiiev razsvitljave v iiaäeni niestu. — Na Solkanski cesti se na- pravijo plinove svelilke in sicer v raz- dalji 60 metrov jedna od druge. Tudi v ulici Barzellini se napravijo plinove svetilke. Mrzlek. — Te dni se je mudil tukaj montanisticni nudzornik Čebul in si je ogledal z inžcnerjem Balističem dola pri zasledovanju izvirka Mrzleka. Predor rneri do zdaj 44*70 metrov. Delo baje dobro napreduje in se je nadejati, da so pride do izvirka, ker bi bilo jako želeti, da bi se enkrat odpomoglo veliki bedi s pitno vodo v Gorici. Nnjdene stvari. — Pred cerkvijo sv. Ignacija se jo našla te dni zlata ve- rižica, na njej so bile zlate svetinje. Na- haja se pri polieiji. Izprcd sodisi'a. — To dni sta bila obsojena zaradi žaljenja Nj. Velioanstva pred tuk. okrožnim kot kazenskim so- diščem in sicer neki Quattrin 37 let star iz Cervinjana, na 6 inescev in neki Alojzij Comisso, ki je ital. podanik, na 7 mesecev ječe. Zadnjoga izženo po prestani kazni iz naže države. Vojaški niibor. Včeraj in danes se vri5i vojaski nabor v Ajdovščini. Vr-eraj pä'bni iVÄU^^iyer'irn^afj^'Xo^ävec;1! Vrtovi« in Rihemberk. V pondeljek prične ; vojaSki nabor za goriško okolico in sioer .se vrši isti kakor druga Ida na Gorisiceku, ki bo t raja I do polka. V pondeljek pridejo k naborii inladonici iz obciii Solkan, (jirgar, Tinovo, (>povan, (Joronja Tr('buSa. V torok oni \/. oboin St. looter, Miren, Biljc, PrvMöina in Dornbcrg. V sredo 10. iz občin Št. Aiidn;/,, Vrtojba, Vogrsko, Renč(i in Opaljeselo. V cetrtek 17. h občin Podgora, Stverjan in Kojsko. V petek 18. iz Ločnika, Sovodenj, Surnpasa in oni iz drugib okraj«»v. liradnja nove^a inostu <<'/. Son» pi'l Harki jo prevzela neka tvrdka Gaor- tner. Ob^inskc volitve v Krininu so razv(}ljavlj(MHi. Za ski'ol'ulo/jie otroke. — Prod- sodstvo kopitlisöa v Grad(;žu naznanja, da bo tudi lotos :">() brezplaönib most v grade/.kom kopalisču za otroke od 6 do 14 leta. ProSnje za spn»j(Mn jo vložiti do If), maja pri lukajSnom magistratu. Ni'siTfa pri delila Vipavskc /e- I lr/nicf. — 43 lotni Jože Škort iz Dorn- bor^ji, (Ndavoc pri Vipavski /olo/nici, jo delal z 8 drugimi tovari^i pri uekern za- soku ob |»ro«i. Sv<'l, kateroga so izpod- kopavali v svrho podzidavanja, jc bil sicor podprt z močnimi grodami, vondar jo bo- tola nosroča, da so je svet udrl in zasul pod se Jožola Škorla. Nosrečnoga so bitro odkopali, vondar ga jo po vsom ži- votu lako |ioskodovalo, da so ga morali pr2 K; uradni pavšal znasa 120 K. Prosilci so imajo oglasiti do 2i*. t. in. pri c. kr. [>ošt. in brzojavnem ravnateljstvu v Trslu. Nov list. — V Gradiški je zaöol izbajali nov list „La Patria". Napovodujo brozobziren boj dosodaj gospoilujoči kliki v Gorici ter obljublja pravičnost vsoni. Vedoretno! Honiara uinctiiost. — Na Vo- likonoc bili sta v I'arni cojkvi pri Sv. Luciji slovesno blagosljovljeni dve altarni sliki : a) Sv. Roka in Sv. Seba^ijana. b) Matore Božje z Deletom. Obe sliki jo iz- gotovila slavnoznana slov. umetnica g.rna Ilenrika Šantolj, ki jo za imonovano cerkov že proj naslikala ludi Sv. Valentina. Vse tri slike veščaki bvalijo. Kilor polrobuje lepib slik za corkov, naj izroči delo bval- jeni naši slikanci, ki izvrsujo taka dela z vso vnenio in umetno roko. — Novi trzaski skof. — ,.SIovenec" poroca po „Reichspost", da je vendarle iinenovan tržaškim skofom monsgr. dr. Fr. Ks Nagl, dosodanji reklor „Animae1' v Bimu. Msgr. Nagl je rodoni Nižoav- strijec, diihovnik St. hipolitske skolijo. Rojen je bil na Dunaju I. 1855. L. 187S je bil posveöen v niašnika, poznejo pa je postal c. kr. dvorni kaplan, 10. dec. ga je cesar imenoval za ravnatolja Avgušti- neja na Dunaju. Leta 1889 je prišel za rektorja v „Animao" kot naslodnik zdaj linškega škola dr. Doppelbauerja. Kor msgr. dr. Nagl ne zna no slo- venski in no brvaski, urn bo do prideljon generalni vikar za slovonske in hrvaske vernike te skoli,,e. Stanovanj priinanjkuji' vedno bolj v Trslu. Sodaj namoravajo denarni zavodi, občina in bogatejši zasebniki s skupnim vecjini podjetjem zidali ljudska stanovanja. Zaradi ra/mttr na Halkanu bajo se odpeljela dva oddolka vojakov iz Trsta v Kotor. V Trst je prišel te dni bataljon jednega ceskega pešpolka. Dr. Sliijincr operater v Ljubijani, je naslopil 10 t. in. svoj Stiritedenski dooust. Srnjak v Ljubijani. — Ljubljano je prisol poglodat nek srnjak iz kamniSkih begü' še'jeL)žaleier visits, "da'je"ha mest'u'i inriev obležal. I „Matlea Sloveiwka" je razposlala ravnokar svoje književno dirilo za loto I'.Hll, ki obstoji iz slodocib 0 kii|ig : 1. ZbornikJIi. zvo/,ek. Drodil 1^. Pintar, na- tisnila ,.Narodna Tiskarna". Vsobina : 1. Dr. K Strokolj : Prošoren in narodna posotn. 2. Fr. (Jrožon : Nokoliko o zorn- Ijovidu slovonskih pokrajin v prejšnjom in sedanjeni öasu. )i. Ivan Prijatelj: Pu- skin v slovonskib provodib. 4. Ivan Sto- klasa: Herbard X. Turjanki, karlov.ški general. 5. J Šlobingor: Knjizevni dro- biz iz leta 1839. O.Ivan Vrboveo : 0 uslanovilvi Sentjakobsko, frančiškanske in trnovske fare v Ljubijani. 7. Ivan Vr- bovoc : Dve prtdavanji o ljubljan.skih pokopali^čih. H. I)r. K. Glas 7. zjutraj na Rozniku mv. niasa in skupni zajutrok: — ob '.). dopolduc zburovanjt* v ..Mealnoin dinnu"; — popoldnooglodovanjt' Ljubljano in okolico; — ob 7. zveOVr banket v ..Narodn-Mii tlunnr'. I)no \lJ. maja ibin- košliii [«iiicdi'ljcki: ob 8. zjutraj idol na (lorciijsko: Sum. Vintgar in Bled. (Jb 3. popoldn«' ol»od v jt'zerskom s:uonu .Top- lico" na Blcdu. (Jl) ' 48. zveOor povratek v Ljuliljafii». Z\oi>r sostanek v ^Nirodnem iloinu*'. hiif 2o. maja. ob 40. zjutraj izlot v P(i>l"jriu, obisk jam<* in ob 2. po- (toldno odlmd v Tr>t. — Udeložniki naj ldaj,'ov(dijo do 25 aprila t. 1. pripravljal- iit'iim (ulboru 1\'. slioda slovanskih Oasni- karjov v Liubljani igg. dm. Karolu Tril- lorju ali dm. fciv^pnu Lampctu) svojo udolc/.iKt prijaviti. V p*.'kriljo stroškov za izdajt) bro-uro bla^tvoli vsak udoležonoc dnposlati 1U K. Samoravih afriškib svilenih pajkov. Ondi so tudi v modi rokavice iz te pajcevine, ki pa so.jako drage. Par takih rokavic stane namreč 250—500 kron. Narotlno gospodarstvo. Mlekarstvo na Toiiniiiiskem. Iz poročila podanega c. kr. kmetij- skemu ministerstvu posnamemo sledeče stevilke. zadevajoee mlekarstvo v tohnin- skem in kanalskem okraju : ! I 'S *2 -s. j= ^ > ¦ t izdelküv \1 ~ ^, poalopja inv.-i.tarjiL 1898 45 10 1351 2,208.875 I 206.230 j 1)3 — — _________;_________;_ _ ________I__________________I_____________________ ______ ! ! "I 1899! 55 18 117251 2,606.562 250.530 9 6 38 300 18.979 _____!_______I______i____________!____________L....._____ 19(S 10 8 ! 374 397.687 44.300 0 3 — — več i lztned teh 55 družtev je 23 plan- šarskih, ki ie pecajo zgolj z izdelovanjem sira; med '.ljimi je nekaj najstarejših, ustanovljenih že pred 120 leti n. pr. planina „Pod Kukonr', „Na Lomu", „Do- brenjšiea". V novejšem času nastajajo m 1 e k a r s k e zadruge, ki se peeajo z izdelovanjem masla, ker se ta kupčija eim bolj obnaša. Od leta 1898 naprej nßöten]ftnrnMar^%öilfll;HL^.Ä Qmv'1- njem (na Kanalskem), v Breginju, Sta- remsrlu in Secllu. Na Knnalskom je usla- ; novl.jpnih samo Iroje zadruur. prirakovali pa jo, da so hode oh tamošnjih iiu'odnili razmerah mlokarstvo hoij širilo. urn pri- dejo živinoiejd do spo/.nanja, da je pro- dajanjo sena iz kmolije po^jiaviton ni-eh umneiia kmelovanja. ki demorali/.iije kme i tije in knu'ta. To, kar priporotamo stokrat vsimii zadrutiam. ki hocejo nspesnn knpčevati /. maslom. je ..posnemalnik" ic-entri('ni:a\ ki je najjjlavnojši pivdpo^oj hiijne^a raz- cvita mlekarstva po nasili dolinah. In naj se /aposlavijn iipeljavi le^a pi-eva/.neua slroja p«>irnein svolu v j prospeh mlekarstva. ¦ V To ! in i n u. 7. apiila \W2 M. I v a n i' i t-. i Tii/nini >tvtiin javljamo vscm prijalHjrin. znaiuvni in MH'oilnikuiii }>iv/alo>tim vo>|. da jo naši ncpozahna lu'vika in >t>tr;t JVtarija Jfaast z Lhkiu včeraj pretlpoliidiie dno 10. aprila MM)"2 v \\) loin svnjo slai'toli {»iwidiMKi so sv. >akrainoiiti /a iniiirajoro. mii'iio \ (iospntlii ya>pala. Zemolj>ki i»lanki Idaiio pokojnkv >o v/diüitojo v soludn id» l\. wri pupolLulne i/ hiso /alosli Via Yo^ol >l. ll> v (ioriei tor jie pupeljejo v cerkev sv. Koka in pulrm na pokupališčo v St. Vv\cv pri (loi'ici. r Gorki, dno 1 I. a pri la HK>2. Zaluj- X |i|r>!iijc |id 41 .. |> u I ii in c s i'i'1 IM>: c iii'v/.iii^iifiii1 oi'ivsii pn|iiMiji' kiint'i-li'|;i ~ Ii ui;i\ uii'i. lii-iiiiii il;i\i'k iilni'iijc jMiso- c jilnicii s:i!ii;i. 5 |);i|i' posojtla iiilnin n;i iisi'Lni X kn-tlil pH 6" „ ui na vkiiji/.lin [mi 5' ... x Sjitvjfitia člane .. ;• l;i v ni in i .1 c- 5 l''/.i pt> -00 K in ,-. (i |i |- ;i v i I ii i ni i § .li'l.'/. i p.» -2 K. r ni\;irj;i rMannm I cLiii't i';u''ti iic c k.'ili-ii1 oln'i'slu|c pi) ilif.in i'i'ii. /.;i iial;i- ~ ;;;iii|i' in \ r;u'';i ny >n i<;i ia/.|u>l;i!Mi |im- C lnž.iiii-f c. kr. |i;).-lni> hi a;iilhii r, laku d;i 5 Ji' lllir.'.iir-i' |ni-:|:ill i!n:,ir i'l.'/. [ •.) - L11 i it ^ sli'nskov. 5 Urailiu' tire 30 vsak ilolavnik oil8 12. 5 uro zjutraj v ulici Vtiiiirin! ši. U. - I i( 1(11 It 11 l(li n II 11 ) ( )l n)( 11 )( i| H |{ iMi 11 II 11 !i 11 Ii 11 11 ." ^ sf ^ ^ ^ <^ ^> ^ ft. Peter Drašček, I trgovec jedilnegablaga v Gorici, | Stolna ulica St. 2. j IYipnrorii sr j). II. ohMll- slvu v (iorici ii, L ili'/i'lc r j ProJjija knviim pri.nrso. i ¦ siiidkor. iniii). siaiiiii!). ri/. X 1 inaslo sih'ovu in kiiiiano. I oijr. lilüko I/ .\{ nj<1lc(kVi \\ lliiill<>\ ill \.>r jcsivilH1. I Zclloii-j} Zvrplcilk ! sv. Cirila in JVCetoda. | I Fani Drašček, [! zaloga sivaliiili strojev v Gorici, j Stolna ulica šf. 2. I Vndaja -Iroji' hull $ Iia li'd«in- ';i >\,v ; ii II I'M (' ! (" * ohn kr. S ! I'Uj i :-<> iz pi-\ ill li.Vi.i-ll ic s;iv. . L»|j(''ili>IVII. Anton Pečenko Vi'lna ulica S (-OKK A Via (iiardino H pripoHK-a pristnn ncin in črn;i vina iz vipiivskih, furlanskih, briskih, dal- ' tnatinskih ia isterskih v 1 nuaradov. huslavlja na ilom in 1:1 /,|>i>siIj,i po /.<'lc/.- nici na vsi' I.r.i) 1 • a v^li'n iv't'i'skc inonarliiji' v smlili ml ;"i(i hlrov iiaprrj. A.1 /,:ihliivo pošilja liiili ii/.nrt'i1. Cene imerne. Postrežba poštena. V I Blag', g-osp. I ^Mahrijcl l*iocoli, " M ":"V 'lekar, ,->•' '.'$: kli'iiir \'air tink'ttin' na 1 '^L-'f$L- &<'I<>Iii'Dsl;i\ licihirr $ r. kr. il;i\i'in lilai'ajnik. 1 / iipdi'ahi) \'a~c i/.lioi'iic tinUtiire I za zi'lmiec scni rcšcn skoro dvc Jlcli liajajtuc /.dodriic liolczni trr * scm 1M1110111011ia n/dravel. kai'Z lakho I vi'-ljn polrjnjtMii in h» linkliin> /.a r/.elodcc Ii' pri |ni|iiraiii v-eia,ki h'pi1 I na /.elodriii hidc/Jii. J Sira.xililo il'niiiur^Mh Ii. mana l.s'.IS. i Ivaidl ui'ol' SliasolWo. 1 Sc proilaja v U-xia-nah v Gorici, Tolniinu. S Trstu, Istri in Oalniaciji pn M) vin. stc'deniiM. ^¦¦i^ -^m^ •^m^f \w ^mm^ •^mtm -^mmm 1 Jakob Miklus, ' I t ruiivec/. lr-iiin in oprko. /,al'i'„';i ' \>akiivi -I iii'u'a Irde^a in melike^a I k'li'uskcua in kran.j.^ki'^a lesa tcr / ' puliiši v;i. nikfv Ji ni,r . viiiskili p<>- I >"d, 'Ii vdiku~li. kak-.r Indi kial | knra-nili Lit -I 'vea-kili .. .Ha ri- | janic" i. j. ii> mil in Irpi'/.nih 1 hii/. i/. trli'ua l"-u. ki im.ijo ' /. 11M! la j Irn- a!i ;l irideluo kcu'- I !.i-r" / \ rh-iici in keeljavnii'-iio I hl.i._';!.|iii 1 p1» naiiMvej^i M'-lavi. /.a j is ri liiarjf. /.a.x'hinke ;ld. I , v Pevmi, za Soškini mostom, p. Gorica, I pripiirora p. II. nlnill-l Vll ~V<>!o I p< 1'..'aI" /ali v'M». /.;iLr«• I; 1 \ I|a nnj ( iiitrejsü jiostrežho in jako nizke , I cene. I ..Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močneni papirju „Narodna tiskarna'' ima v zalogi in na prodaj knjigo: „llijado", ,,'l'ri /;'/'<"' za slov. mladino in „Zgotioviuo tolminshc sole" == TISKA — iM'OSIIl't', $ (lij)Ioill(', tr^(i\ skc riiciini', w pisina in xavitkr s fii'ini», 1* rcnikc, !*.' val.ila na Karton in '•'if Ü 11 a l»apii" ;+t f+: „NARODNA TISKARNA" -z v Corici, ulica Vetturini St. 9 ^zzzmz jc iMM'ski'Mjonn z povscm noviuii f-rkiiini, okraski in tittin: |);2|>h'j^čH, lt.rt. Inf.ii. 9. K Pismcna naročila tisküvin I sc izvršf 7 obr.'itiif) postn: „Narodna Tiskarna" #,,PRIM. LIST" ki i/haja vsuk c'jetrtek tor stane na loto 1 krone, pol lota 2 K, za manj pi'ono/no colo !oto 3 K