k 24.
sobota 2(i. februarja.
III. tečaj. 1870.
Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru hrez pošiljanja na tlom r.% vse leto 3 g. — k, pol   leta 4 „ —
četrt
M
|>o po»tl:
■a vse loto 10 g. —k. n   pol leta
četrt
go
SLOVENSKI NAROD.
7ax navadno tristopno
vrsto sa plačuje : r> kr. če se tiska lkrat, ■' •• u ii >» '2krat, 4 „ „ „ „ 3kra1. vece pismenko so pln-čujejo po prostoru.
'/.» vsak tisek jo plačati kolek (»tempelj) za 30 kr.
VredniitTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) his. it. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo.
Kje je bila sodnija ?
V Gradcu je zdaj vse na nogah, kar je količkaj v zvezi s kazensko sodnijo in s policijo: graško časnikarstvo in po njem zunanje lotilo se jo kazenskega preiskavaoja in svetovanja. Prof. dra. Ungerjn so našli neko jutro mrtvega v postelji in nastala je sumnja, da Unger ni umrl naravne smrti.   V preiskavanji Unger-jeve smrti se je s početka marsikaj opustilo, marsikaj napak v roke vzelo.   Zdaj na vse kriplje popravljajo. Prav jo tako.   Na Velčem so slovenskega fanta o belem  dnevu ubili,   sedem  smrtonosnih ran jo končalo mlado slovensko  življenje.   Klic nevolje in opravičene razdraženosti se jo zaslišal po deželi in po slovenskih časnikih. Fanta Rode ta so pokopali, nihče ni videl zapisnika o raziskavanji njegove smrti, nihče se ni brigal, da bi potolažil razdraženo javno mnenje; nihče ni skrbel, da bi se Rodetovi morilci kaznovali kot morilci, ali pa da bi se jim po vseli oblikah pravice izbrisalo Kajnovo znamenje morilstva z obraza ; nihče ni skrbel, da bi se odstranila  tudi najmanja sumnja proti nepristranosti sodnije. Dvakrat smo že stali zarad Rodetovo smrti pred krvavo sodnijo, postavite nas šo tretje ; radi in veseli se bomo podvrgli  vsaki kazni, ako nam do kažete, da dvomljivi umor nemškega profesorja avstrij skim pravnikom in sodnikom no velja više kakor umor slovenskega kmeta.   Veselila nas bo vsaka kazen, kajt ako nam zaželeni  dokaz prinesete,  je tudi najhujša kazen nič proti zavesti, da v Avstriji pravica velja za vse  in po isti meri.   To vsaj, učeni gg. sodniki in državni pravdniki ! nam bote priznali, daje Rode kot ka zensko-pravntški „slučaj"  vsaj tolike imenitnosti, kakor dr. Unger, če ne mnogo veče.
Lepa in povzdigujoča je zavest.jda človek živi v pravni državi.   Zavest, da vsaj prav oso d jo no pozna raz
ločka med narodi, ined strankami, med revežem in bo*|«fno bili poklicani kot priče k sodniji v Gornoradgono ; gatinom, med učenjakom in prostakom. Ta zavest sicer »n »daj poslušajte, dragi sobrati Slovtnci krivico, ktero ne more odškodovp.ti za krivice v političnih  zade-     nam je pri sodniji godila.   Med nami štirimi pričami ali, a državljana vsaj varuje,  da ne obupa nad seboj,\™»> namreč samo Jas neke besede tumfki rastopi/, drugi nd državo, nad človečanstvom.   Ta zavest pa se nam\*V'i pa nobeden ne,    Uradovanje M  MaSne   in sicer
nad državo, nad človečanstvom.   Ta zavest pa se nami"'./' i'" """""""        1 ».««"..,«,.   « — bolj in bolj /Rublja in vso našo prošnje in pritožbo »ol««*™ nmlko, in čeravno smo trdili,  da  ne nastopimo zastonj,  k'večerna postavijo nas pred sodnika,  zamašč nemOcih   vprašanj  in prosili uradnika,   naj slovenski
nam usta, ker nam no morejo potolažiti srca. Ne pi Šemo i^h besejj/tjo v en dan. Momo postregli i novim škandalom, fteregu pa smo mi ravno tako malo krivi, kakor drugih, ki smo jim po svoji vesti morali odpirati prostore našega lista. V zadnjem „ Gospodarji" jo priobčil nek Audrej Šturru pod svojim imenom iz Ivanec tak pravosodoji skandal, kterega hrez oklišajev imenujemo državen greh v nebo vpijoč. Poslušajte, kako slovensk Jvančan pripoveduje to stvar in kakor jo je „Gosp." prinesel v vsej zavesti svojo odgovornosti. Tam beremo od besede do besede
Ker ne nikdo ne oglasi iz naše okolice, moram jaz oznaniti strašno hudodelstvo, ktero se je zgodilo v občini logetinski. Dne 12. grudna pretepenega leta pride nam reč k meni moj sosed in mi pritoži, da potrebuje denar, ker mora plačati davo, in me prosit naj kupim od njega polovnjak vina; smilil se mi je,  in zato sem mu rekel, da hočem vino kupiti,  samo da, bi ga rad skusil, da zvem, koliko je vredno.   Sosedu je bi/o celo to prav, in zato se podava na pot v njegov vinograd.   Pa kaj naj deva tamo:   duri so bile tise  odprte in v hiši je bilo strašno vse razdjano. Hudodelci so namreč po noči pod kopali kuhinjo  in  tako  prišli v hišo.    Ko prideva t sobo, najdeva strašno jirikazen, okolo 70let stara vinee rica je ležala mrtva na obrazu   na peči,   in kar j naju še bolj strašilo, bila je celo gola ; hudobneži so j namreč slekli, potem  ko so jo umorili.   Ta hudobija se je, kakor je zapove dano, oznanila gosposki, in mi Štirje ki smo najprej prišli k hiši in   vse to naj prvi videli
uradttje. vendar tega ni hotel, temuč na vse naše, prošnje vsikdar rekel: ,,No, so viel teerdeus schon kennen." klgornrjnli smo %uto, kolikor je bilo motjoče, pp/at ali ne prav, »iiitai ne vemo; in zato, li«»r n«» vemo, Kar nmo odgovarjali, nam to največ lase beli, «1|% mimo morali priseg-notl, «la smo roMiiioo govorili. Tako ravna jo z nami strašni neniškutarski nradniki,u
Za božjo, Kriščcvo voljo, k jo pa živimo, da se more kaj tacega goditi pod krinko pravosodja ? Dvojo najhujih hudodelstev, kar jih je v državi mogoče, ostalo bo bržkone brez državne kazni in bo zaspalo v gor^nje-radgonskih ali kakili drugih aktih, ker je bil preiskovalni sodnik tako brezvesten, nezmožen in utrngljiv, da od štirih prič ni mogel, ni hotel dobiti zapisnika, kterega bi pričo moglo potrditi ! Ali tako proti vsem pozitivnim postavam kričečo malomarno preiska-vanje ni toliko kakor potulm, kakor „freibrief", kterega je sodnijski uradnik dal vsem tatom in razbojnikom in šo onim, ki hočejo tatovi in razbojniki postati! In sod-nijskemu hlapcu, ki jo na sodnjem stolu gorčnje-ratl-gonskem „v imenu cesarja" brezpostavjo inaugurira!, ni še zadostovalo dvojo hudodelstev in demoralizato-rična potuha! Njegova diaholična zanikornost jo hrepenela šo po tretjem hudodelstvu, po krivi prisegi, zarad ktero zdaj vest peče one štiri može, ki so po postavi prisiljeni morali pričati o dvojnem hudodelstvu ! Čemu hodite za drago denarje sodnijo inspicirat, čo niste ovohali niti tega pokrivalca in omovatelja hudodelstev ?
Enakopravnost v Iliriji pod IVan-<*o«k<> vi »do.
Pod tem napisom priobčuje v »Politiki" znani naš rojak — (Peter v. Kadi )-cs spis, ki hode tudi naše bralce zanimal.   Glasi se:
Vedno večo zanimljivost imajo zdaj tiste dežele avstrijskega cesarstva,, ki so s skupnim imenom imenujejo primorske dežele (kiištenlande), in o kterih je že cesar Franc rekel, „da so poklicane zarad svojega po-ložja in marljivosti njih prebivalcev celo državo v odprtem občenji in prometi s svetom obdržati, notranjo blagostanje celote oživljati z lastnim blagostanjem.
Morda ni odveč, ako pogledamo, kako jo francoska vlada ob času „medvladanja v Iliriji 1600— 1KJ3" važnost teh dežel razumela in kako je njih posebnostim pravična bila.
Navodna načela , ktera si je visi guvernčr ilirski, maršal Marmont, dubrovniški vojvoda, svojo mesto na stopi vsi postavil, razjasnijo se  najbolj iz njegovih spo minov (memoar).   Dne Id. novembra meseca je prišel Marmont v Ljubljano ,  ktera jo  bila zavoljo bližino avstrijskih mej in kot dober prostor za opazovanje iz voljena  za   sedež   vlado   novo   osnovanoga ilirskega kraljestva.   (Ilirija je imela šest civilnih in eno vojaško provincijo; civilne provincijo so bile : Kranjsko, Koroško, Istra,  civilno Hrvaško,  Dalmacija,  in Dubrovnik; vojaška  provincija jo bila vojnička  Hrvaška.)   „V tem
času — pravi Marmont — sem se posebno pečal z interesi provincij. Moralo so jo gledati na posebnosti njih prebivalcev, kajti ilirsko provincije so imelo v sebi po podnebji, jeziku in naravi prebivalcev različne deželne dele. Bilo jo ravno toliko različnih navad kakor provincij, in ravno tako različni so bili običaji v življenji prebivalcev, (Nemci, Slovanjo, Italijanje), ki med sabo niso imeli nobene zveze. Osnovno postavo t o r o j niso mogle enake biti, kajti tisto, kar je hrvaškim graničarjern po volji in koristi bilo, ni bilo za tržaško trgovce in za gospodo na Kranjskem, v Idriji in Pliberku, ni bilo za rabo mornarjem dalmatinskim in albanijskim (Bokeljem)."
Pred vsem so si Frnnrozje prizadevali posebnim vlastitostim narodov v teh deželah ustreči kar se j c-zi ka tiče; oni so bili jeziku najuaprvo tam pravični, kjer je najbolj treba in kjer največ koristi — v šoli. Začeli so z ljudsko šolo. Abbč Zolli , kterega jo Marmont imenoval za glavnega nadzornika nauka* na Ilirskem (inspccteur gčnčral des čtudes d' Illvrie, kteri je imel 18.000'frankov letnega plačilu.}, jc organiziral normalno (primarne) šolo iti je iz njih odpravil n\c m š k i j e z i k , ob enem pa vpeljal slovenski kot učni jezik in izrekoma zapovedal učiti slovnico deželnega jezika. Posebno slovensko slovnico spisati je bilo naloženo prvemu slov. pesniku V. Vodniku, kterega jo francoska vlada postavila za vodja na gimnaziji, na umetnijskih, obrtnijskih in primarnih šolali, in za učitelja zgodovine in italijanskega jezika na  ljubljanskem liceji.
Ta slovnica jo na svitlo prišla 1. 1811 v Ljubljani, in je na svojem čelu prinesla visokolotečo pesem v hvalo francoskega vladanja: „Ilirija oživljena." Ta pasem jo za domovino zaslužnemu rodoljubu prinesla to, da je učiteljsko službo izgubil, ko jo Kranjsko prišlo zopet v oblast A v s t r i j e. Vodnik jo poslovenil francoski katekizem in je spisal tudi slovensko-francosko slovnico.
Omeniti jc , da so so na pomnoženih kranjskih učiliščih - - bilo jih jc razen ljubljanske gimnazijo šo trojo v deželi: v Postojni, Kranj i in Novem mestu — nastavljali sam6 domači njo kot učitelji, in če jo eden ali drugi Francoz kako mesto dobil, pokazal je takoj živo zanimanje za deželo in njeno prebivalec. Tako, da le enega imenujemo, Charles Nodier, mož ovropskega slovesa, ki jo bil predstojnik ljuhlj. licenlno knjižnico in ob enem vrednik ljubljanskega časopisa „Telegraphe ollicicl," kteri jo nekaj časa izhajal tudi v slovanski prestavi. V tem uradnem časniku nahajamo iz Nodier-ovega peresa temeljito študije o deželi in prebivalstvu na Kranjskem.
Mlado narodno življenje, ktero jo zdaj v šolah po deželi cvelo, prehajalo je tudi v drugo društvo in kronika zaznauilja slovensko glediščne predstavo v teh letih, ko jc Linhartova JMatiček se ženi" na oder prišla v veselje polnega gledišča. To giban jo jo celo seglo črez kranjsko mojo, kajti vidimo, da je že 1. 1810 štajerski Slovenec Primi c v Gradcu slove n s k o družbo  osnovni ,   ktero  udje so željno
gledali preko  kranjskih mejnikov .v  „Ilirijo oživljeno," Đeiiasiiji liwt i m;t pol pole y>iM 1 o^o.
1513
K<lo nam jc porok, da ta sodnji lilapcc kje dnigjo ne »krtini vzvišenega pravosodja in ne podkopuje .stebrov, na kterih sloni človečan-tvo ? Kdo nam jo porok, ila jo to osamljen slučaj ? Ali je ni oblasti, ki bi skidala to Avgijovo hlevo V Ali Vam ne zadostuje politično ntzdknnje lepo naše države, ali jo hočcto mar tudi s pomot jo  ta roga  pravosodja  počasi   a gotovo  uničiti V
Kdo nas reli bojazni, da nam danas morifec v srce zapodi smrtonosni nož. da pa bo pri vsem tem le lahko starost dela), samo zato, ker se jo preiskovalnemu sodniku gabil slovenski jezik?   Kje je sodnik'
I) opis i.
Iz Planine, 24. svečana. [Itv. dop.] Ne le po drugih krajih naše Slovenije, ampak tudi v našem z nemškimi razglas! in dopisi okrajnega glavnrstva prav po pa)kove preprcženom okraji nahajajo so še župani, ki izdolbljeni po starem kopitu nekdanjih okrajnih vsemo-goteov ^e vedno mislijo, da morajo vsaknko trobiti v rog svojih bivših in žalibog še dennšnjih našemu materinomu jeziku sovražnih uradniških velikaŠev, v kterih se birokratska duša demonsko nasueji, ko vidi, da je seme sejano kulture švabskega Mihelna lepo dozorelo v marsikterem srcu ošabnega purgermajstra, — Ne davno, ko sem imel priložnost prepričati se, da so Še sem ter tjc župani, ki komaj deset besedi nemški se naučivši že mislijo, da bo pravi odgojenci in pooblaščenci nemških trobentačev. Bilo je namreč pri našem glavarji hclcaj županov in druzih mož, ki so imeli neko posvetovanje. Ko jc bilo to dokončano, hotel se jo župan Logaški našemu glavarju posebno prikupiti, hotel so jc jako odrezati, rekši: „g. glavar, zdaj bom pa prosil, da nam bodo nemški dopisovali, ne pa slovenski." Mogoče, da jo ljuboznjivemu glavarju srce veselja zaigralo vidši, da ima še vendar enega zvestega učonca, da vendar ne pošilja brozuspeŠuo nemških razglasov in dopisov. Ali nazočim možem, ki no trobijo v rog našega glavarja, je pa pri teh besedah županovih vendar zavrelo, kakor en mož so vsi dobro okarali župana in zahtevali, da se jim dopisuje slovenski, ker nemški ne /najo in tudi nočejo nemških dopisov. Da je glavar tej določno izrečeni želji in oziroma pravični zahtevi vestno ustregel, so vsak lahko prepriča, kajti kakor po-pred, tako tudi zdaj iz njegove pisarne dohajajo na beli dan nemški razglasi in dopisi, in vrh tega ima še g. Ogrinec to lepo navado, da občinam, ki zahtevajo slovenske dopise,  nalašč pošilja le nemške,   med tem
kor štajerski bratje Slovenci niso bili deležni „enako-pravnosti," ktere so se Kranjci veselili.
L. 1814. je bilo konec francoskega vladanja in deželo ilirske so zopet postale avstrijske. Cesar Franc je l. 18U> rekel neki deputaciji, kl je prišla pred njegov prestol, rda bode imel te dežele kot eden izmed naj važnoj i delov cesarstva in da bode posebno skrbel za nje." — Kako je b i r o k r a t i č n o uradniŠtvo te česa r j e v o besede razi a-g a l o .   to je iz zgodovino znan o.
11 u i* a m U is m a.
(Zgodovin ko romantičen obraz,  češki spisu! IV Cuocbolouitk, poslovenil Podgorifian.)
(Dalje.)
Ilurambašinja je \c. ponosno prikimala v. glavo, kakov se vedo kraljice, odgrnila svoj dolgi zavoj, s kieritn Bi je bila zagrnila obličje, ko je stopila od svojega moža, ozrla. so okrog in nasmijala, potlej pa je zopet lico skrila v zavoj.
A to nij bila navadna žena hajduku : vajena je bila vsem nadlogam dobrodružnega (abentheuerlich) življenja, ki roso ženskosti vspešno otira s čela, in krasoto urno sesa i/, obličja, na povračilo pak čelo po-siplje z. nabori, ter obrazu in oku vsaja neprirojeno moško zunajnost. So zmerom jej je cela ženska krasota, jedva se je poznalo, da so jej oči oslabele vsled
ko se v ktero drugo občino rajo zgubi kak slovensk razglas; to se vendar pravi svetu osle kazati, in deželno predsedništvo, ktero to ve in se tega lehko prepriča, pa vse to s svojim molčanjem še odobrujo in tako sovražniku slovenstva še daje pogum. — Omenil sem v svojem zadnjem dopisu, da bo naš glavar nas zapustil in sc podal v Ljubljano; ali žalibog moram danes poročati, da ga je ljubljanski glavar <r. pajek spodrinil in da nam tedaj g. Ogrinec ostano v Planini, in da bo še vedno iz slovenskih iger odpravljal „kei-uen vrrniinftigen Sinu hietouden Oesang."
Od hrvaško meje 20. febr. [Itv, dop. j V Rima bili pa papeža ne videti, to ni nič nemogoče, celo nemogoče jo pa iz Hrvaškega denes dopisovati pa barona Raucha ne oinenjevati. Oj ta ubogi Rauch. koliko so ga /e po časopisih mencali in maudrali ! O njem se moro reči: črnilo v „Zatočniku" in „Zukunfti" za Raucha prelito napolnilo bi jezoro ! Ni je bolj nestalne itvaH na svetu, nego je ljudska privrženost. Resničnost teh besedi Rauch denes z vso grenkobo vživa. Od njegovo sijajne inštalacije lanske jeseni pa do denes, to še celega pol leta ni, pa kaka razlika javnega mnenja med onda iu denes ! Veliki broj tistih, ki so ga tačas častili r slavoloki, I razsvetljavami, z bakljadami in z drugimi servilističnimi ropotijami in priprogrami našega stoletja, so mu denes začeli hrbet obračati. Oni brž ko no slutijo, ka se začenja njegova ladija potapljati in blišč njegove „presvetlosti" tamneti. Potrjena je prikazen, da noben terorizem dolgo no trpi, svet so s časom te pošasti privadi in nazadnje se je no boji več. Tudi Rauchov terorizem se je že pretegnil. Vajeti, ki jih jo s prva kakor strune napete držal, so odvognile. Će Rauch ne bi bil aristokrat, moglo bi se o njem reči, da ima nekaj francoskih septombrizćrov v sebi, kajti on je vedel čisto neodvisnim, čisto samostalnim ljudem brzdo svojega strahovanja čez vrat vreči, denes se pa že celo na svoje uradnike več zanašati no more. Izdajstvo ga obdaja od vseh strani, odkodi bi drugače „Zatočnik" najveće skrivnosti zvedel! — Vsakdo denes spoznava, da so dnevi Rauchovega banovanja zbrojeni. Lonjskopolje, limito-sol in legijon drugih lopovščin so mu osodepolen „mene-tekel-fures" nnpisali. Pa kaj je Raucbu zato, on ima denes saj za en milijon premoženja več, nego ga je imel pred svojim banovanjem. On je svoje dosegel. — Razbojnik Udmanič si je dal volčje srce speči, in ga je v ta namen pojedel, da je prav po volčjo brez vsmiljenja ljudi davil in moril. O Raucbu se sicer ne ve, ali je tudi on kdaj volčje srce jedel, to pa jo gotovo, da on kakor v privatnem tako
toliko zimskih in pomladanjskih uiin v mnogo letih, njih blagodejnega leska pa nijso šo zatrle, torej so rezki vetrovi šo zmerom brili jej v nežna lica. Kako krasna je bila gotovo ob razcvitu svoje mladosti! Dolga obleka :n draga, lepša, nego jo nosijo beglerbeji, pristovala bi prvej „knduni" V haremu — segala jej je prav do pet, robje se jo napajalo z roso, rudeče obu-talo pa kopalo v mokrej travi in po orošenem listji.
rTomič!u — izpregovori naposled in roko na ramo položi enemu navzočnih hajdukov, čegar obraz je pričal mnogo krvavih ruvnnk s Turkom in potur-čencem, „n tudi vi drugi," — pokimnla je hajdukom, „vnrujte mi v okoliščini Marjanka — skrbite za Kratica in Marjanka: pomnite, da nijsem le harambaši soproga, temuč — da sem tudi mati !" — pristavila je s prošnji m glasom.
Marjanko — nje drugorojeni sin, ta je bil njen ljubček.
„ Dokler  mi  glava  hnjduško  stoji  na trupi," potjoši jo Tomič, „tako dolgo so ne zagrize jatagan v tvojega fiinn glavo,  vladi ca  moja,  krogli pa so človek no more tako  lehko  vbraniti, če uide iz razgovetne puške."
„Rcs-da ne, prav lako!" — poluglasno potrdo hajduci okrog in okrog.
„Hvala!" —■ oglasi se hajdukinja, pozdravi hajduke, kakor prvič, ko jih je bila zapustila, potlej pa so še enkrat tako urno polnstč gorke sl.iuine in žgoče slivovico v čutari, da so nadomestili to, kar so bili zamudili v tem, ko je harambašinja bila pri njih.
v javnem življenji no samo vsmiljenja nego tudi pravice ne pozna. On le nikoli nobenemu revežu krajcarja ni dal. Ce bi vsi ljudje taki bili kakoršen je baron Rauch, bi sc že zdavnej med seboj klali, če bi vsi tako pravne nazore imeli, kakoršne on ima, bi žo zdavnej vsi stebri javnega reda in človeškega društva razvaljeni na tleh ležali. Pa res ! če do njega kazenski zakonik oblasti nima, če njega no veže, zakaj bi druge vezal? Kdor sani i lastnimi očmi ne vidi, in z lastnimi ušesi ne čujo, kaj se vse na Hrvaškem godi, ta si prave slike o vsem tem narediti ne more. Hvala bogu, da je hrvaški narod bolji, nego njegov ban. Ce je hotel baron Rauch s hrvaškim narodom komedijo igrati, je čas, da odstopi, kajti on jo svojo ulogo do konca do-igral. naj ne ostane dalje na odru javnosti, drugače ga bo narod sam iz odra sunil. Sicer se čuje vsaki dan, da se hoče svojemu dostojanstvu odpovedati, pa vendar še zmerom ne gre. Vso javno življenje jo na Hrvaškem tako napeto, tako pretegneno, da so jo bati, ka so stvari ne bodo šiloma lomiti in trgati začele. Odsihmal bo vsaki dan kaj posebnega iz Hrvaškega slišati. Kakor so je leta 1848/9. sodbina Avstrijo na Hrvaškem odločila, tako se zna ne mara še enkrat odločiti. Faktom je, da sc jc narodna masa gibati začela ! — Kolika mora lična zaslomba bila bi samostalna neodvisna Hrvaška za Slovence in njih narodne težnje!
Značajno za denašnje zadevo na Hrvaškem je, da Zagrebčani se niso upali adreso na Strossmajerja v Zagrebu na pošto dati. ampak poslali so ž njo enega povzdanega človeka v Brežice, ki jo jo tam na pošto dal. Isto tako značajno je, da policija po Zagrebu lovi pole s podpisi, namenjenimi vrlim Karlovčanom kot čestitanje zavolj njih na Nj. veličanstvo proti baronu Raucbu zaključenih predstnvkov.
Politični razgled.
V poslanski zbornici so zdaj že en teden v posvetovanji o neki novi davknvski postavi, ktero imenujejo „ervverbsteuer". Telegram vsak dan priuaša v provincije znamenito vest, da so gg. poslanci zopet kaka dva ali tri paragrafe to postave zgotovili. Vsi pametni časniki in celo nekteri ustavoverni novo postavo absolutno zaroeiujejo. Nekteri poslanci so hoteli vso postav«) podkopati ali vsaj zadržati. Ali tako imenovana opozicija, t. j. Poljaki, Slovenci itd. so se pridružili ministerskim mamelukom in tako je padel predlog, ki  je tirjnl  naj sc posvetovanje preloži.   Kdo jim bo
„Tako, a tako! tako tedaj —hohoho!" — glasno se posmehne Mladen, ki je v tem natihoma menil se se. sinom. „Aj, bogme, da bogme da, vendar-le iz tvojega vbajanja izvira nekov vspeh ; ali — hudič vendar! kaj mi jo do tega!" — sam sebi segne v besedo. „Le Bog sam, drug nihče ne more znati — ni oče, ni mati ne včsto, kde je ljubezen piknila hajduka. Nu, iu Krstić —" posmehne so zopet — „ne, tak dozdevek se nobenemu čestitelju pasjo Mohamedove vere ne porodi v možganih ; saj vsak zapijo svojo pamet. — Ali ste že použili, junaci 7* — obrne se k hajdukom.
, „Kaj pa to, harambaša?" — oglasi so Tomič, ki je bil načel kos slanine j a nj bil šo odrezal si je, pa je že zbasal jo v torbo, „saj imamo zmerom ob boci torbo, tovarišice čutaro pa tudi no ponesem prazno s seboj !"
„1, kaj pak, Tomič!" — potrdi Mladen, „prazna čutara — saj šo nij vredna, da bi jo v skalo treščil. No, junaci, idimo sedaj !" — rekel je, potlej pa sklonil se k ženi, ki je bila stopila k njemu; odgrne jej zavoj, poljubi jo na čelo in nežno, skoro razžaloščen omeni : „I)a se bodeva zopet videla, angelj moj, majka naša, denes no sme nobena — no ti, no tvojih postrežnic ktera goniti se iz te palačo - • hm palača ;" — nasmehne se in ozre. v skalovje — „bogme-da, saj še sultan so no more pohabati s tako palačo. Ni enega svojih junakov ti denes ne morem pustiti na hrambo, ^10 odvali kamena, da, svetujem ti: nikar no idi na cimburo svoje palače. Tako, majka!" — opomni jo še .enkrat.
za to hvalo vedel? V predzadnji seji pa so se gg. poslanci tako malomarno zbrali, da jo moral predsednik iVi ur0 čakati, predno je mogel zborovanje pričeti. Izmed Slovencev je piišcl v sejo samo g. Lipold. Mi smo proti temu, da sede naši poslanci v državnem zboru, ali dokler so udje tega zbora, zdi se nam neodpustlijvo, da zanemarjajo seje, kjer so davki množ«'-. Klun je enkrat eno pametno zadel in tirjnl glasovanje po ime-nib : tako so se vsi oni pokazali, ki brez opravieenja po 10 gold. na dan potegujejo iz državne blagajnice, to je iz žepov avstrijskih davkoplačevalcev. Žalostno, a resnično!
Grof Be ustje, kakor pišejo, kupil poslednji veljavni časopis, ki mu je zadrego delal in ki jc strastno pisal in še pišo proti poravnanju z narodnostimi, „Neue freie Prcsso."
Ali pojdeta povabljena češka voditelja na Dunaj na dogovore ali ne. ni še gotovo. Oeski zaupni možje se zarad tega posvetujejo.
Ogri, ki so med dalmatinskim u poro m še trdili, da bodor s Cislajtanijo vred morali plačati stroške za ta upor, zdaj trde, da jo to celo cislaj-tanska zadeva in da ne plačajo krajcarja. Stroškov je menda 7% milijonov.
Magjari se bojč za Hrvaško, kjer narodna opozicija z vspehom spodžaguje trhlo stebro Rauchovega posilstva. Andraši je baje že začel misliti, kako bi se s koncesijami z narodno stranko pogodil na podlogi ogersko-hrvaško pogodbe. A narodni Hrvatje to podloge, ktera jim je oktroirana, posiljena, no bodo nikdar priznali. Njih glavna podloga jo samostalnost Hrvaške (član 42. postave 1. 1861).
Pišejo, daje Srbija sklenila s Crnogoro zvezo, po kteri se boste skupaj branili iu skupaj bojevali. (Irski in Rumuniji je odprto pristopiti k tej zvezi. To se je zgodilo zarad tega, ker so veže Avstrija s Turčijo.
Iz Berolina se brzojavlja Hismarkov odgovor na Lasker-jev nasvet, naj se Radensko sprejme v seve-ronomško zvezo. Bismark je govoril proti temu nasvetu in rekel: Badensko bode mnogo več koristilo nemški narodni politiki, ako je v južnonemških državah. t'c se Badensko sklene s Prusijo, rabilo bi se to napak \ bavarskih volilnih gibanjih. Bismark sicer ne veruje da bf na Bavarskem kedaj stranka do vlade prišla, ki hoče besedo prelomili in tujo pomoč iskati, vendar je treba, da so takim prizadevanjem z napačno politiko no pripomore. Poznojo bode pač trenotek za zazna movati, kedaj bode pravi čas, da Badensko stopi v se-
veroneniško zvezo. Na dalje razjasnuje Bismark, koliko je nemška edinost že dosežena iu koliko moči že ima pruski kralj tudi v jugu. — l.asker vsled tega sam svoj nasvet nazaj vzame.
V M onako vem na Bavarskem so v drugi volitvi zmagali liberalni kandidati.
Znano jo, da pomenja novo t'iancosk o mini-sterstvo z Ollivierom na čelu, novo liberalnejo dobo. Z njim so se zvezali tudi zmerneji opozicijonalti. ter. zavrgli nasvet, naj so zbornica razpusti, češ, da ni zanesljivo liberalna. Ollivicr je obljubil, da bodo vlada pri prihodnjih volitvah nevtralna, ker joj ne bode tistih pripomočkov treba, kterih so sc prejšnje proveč centralistične Irancoske vlade posluževale. Sicer zaznamuje minister novo francosko notranjo politiko kot tako, ki so noče ločiti od onih, kteri so 18 let cesarjevo vlado podpirali, pa tudi noče zatajiti liberalno in parlamentarne ideje,   kteie so imeli zmerom  udje zdanjo vlade.
Spanj ski ponudnik za kraljevski stol don Karlos je od francosko vlade odpravljen iz Francoskega in se je podal v (ienevo. Francoska vlada jo namreč zvedela, da jo s pomočjo francoskih legitimistov (privržencev burbonske kraljevske dinastije) pripravljal v Španiji upor.
Razne stvari.
* (Opomin.) V kratkem sc začno po sloven skem Štajerskem volitve za okrajno zastopo (bozirks-vertretungen.) Do zdaj še nič ne vemo, ali se jo kje od narodno strani začela agitacija. Torej resno poživljamo vse slovenske rodoljube, da v vsacem okraji stopijo med seboj v odbore, da kandidate postavijo iu agitacijo organizirajo. Naj sc tu nobeden no zanaša na druzega. Vsak rodoljuben Slovenec jo domovinski reči dolžen, da dela, da začne, in sicer brez pomude precej. —
* (Razpisana si u ž ba.) Pri c. kr. okrajni sodniji v Slovenskem Gradcu je razpisana služba sod nijskega pristava z letno plačo 800 f. „Znanjo slovenskega jezika se tirja kot bistvena potrebščina." Dokler bc nam no- pore, kako se to znanje legalno dokaže in kdo ima te dokaze preiskavati, toliko časa se nam dozdeva omenjena tirjatev jako ^nebistvena."
* (Nova slovenska igra.)   Dunnjsk list, pravi, da zastopa tudi  slovonsko koristi, pripoveduje da se jo v neki slov. čitalnici igrala igra: „bobio Kravja." Ubogi „Bob iz Kranja!"   Ogrinec ti jo natvozel nkei
„Ne, ne, nikar se ne boj !" — potoži žena, a Mladen čuti, kako se mu trese v naročji, „dan na dan umiram, trikrat umiram s teboj i se svojima sinoma I" „llin !" — pootoži se Mladen, „ali sem jaz kriv, ko bi bil poturčenoc svojej obljubi veren le toliko časa, kolikor ga je treba slini, da iz njegovih ust kane na tla ! — Ne bilo bi hajdukov, ko bi no bilo bisurmanov." A otaro si obraz z dlanjo, vskloni glavo in zopet omeni : „Bodi-si tako ali tako, ker nij drugače ; Turek bi ml bil rad zdrobil glavo, a —" stopil je od žene, in obe roci položil jej na rami, „a čest moja!" — divje vsklikne, „a jaz pa zdaj Turkom robim glavo !u — hladno pristavi in od žene obrne se.
Zena se stresne in obe roci pritisne na srce, kakor bi bila hotela zadušiti bolest, ki jo ta tronotja stiskala jej srce. (ilava se jo poobesila jej in težek vzdihljaj se jo privil jej iz. bridke dušo. — Vzdihuila je barambaiina žena iu zdramila se j mladenič — nje sin je klečal pred njo in poljubljal jej roko — ta se je bil izbudil iz trpko zamišljenosti.
„Sin, sin !"   —  vsklikno  in  strastno k srcu pri tisne njegovo glavo, „oh, kde je tvoj brat Krsti e ?" — „Na poti   so snidemo z njim," — odgovori Mar-janko, „ali majka — ■
V tem žvižgno harambaša Mladen; od kraja je grčuv bil žvižg in počasen, poznejo pak presunljiv in prodek; a le minota, pa se je zdelo, kakor bi drevesa kraj globeli bile oživele tako hitro; po holmastein sveti oroženi moški jemo na vseh straneh hiteti naravnost v dolino.
Marjanko  vstane:   „Kog te varuj, majka!" — obrne se od njo;  ali mati  mu  omahne na prsi, sinu glavo  stisne v svoji roci iu jame obraz in usta posi pati mu s poljubci.
„Prav tako se mi dozdcvlje, da te nikoli več ne bodem videla," — vsklikne; solze se jej začno vdirati po licih in močiti sinu obraz. „Krstič jo odšel, kakor bi še no poznal svojo matere I41 — oponesla je in malo pomolčala. — „Ali kaj, oča zahteva to, a tudi drugače no moro biti," — omeni, toda tako, kakor lo sebi morebiti se je spomnila minolih let. „Idi, sin, idi, Mat janko !" — ojači se. „Bog to varuj, tebe in Krstića -in očeta: moja zavčtoica, nebeški varuhi no dopuste, da bi kedaj jokala na vaših groheh — oh!" •— stresne 6e, „pa hajduci — saj ne počivajo po grobčli v bla-goslovljenej zemlji; saj ptiči kljujo njih meso, volčje rujti se za kosti hajduške, njih glave palc turškim namestnikom nad vrati spira dež, posuša pa solncc jih." Tako jo hladno potožila, a vendar jo ta hladnost trgala jej srce, kakor so blaznu razlezuje takrat, kader si vlastno rone razkopujo v svojej bolezni (parovistnus), razhujeno krvi kaplje pak objestno, radostno, kakor bi igral —; razkraplja okrog se.
Zavzet Marjanko strmi v mater: nij znal, da bi bila že tako govorila kedaj, torej ni umel je.
„Ali jaz sem hajduku žena," — zopet omeni — čudovito razgreta, „hajdukom sem jaz mati, za tega dćlj ne more hiti drugače!" —
„Marjanko!" — oglasi se oče harambaša z na-Čelniškim glasom. (Dalje prih.)
nen verniinftigen Sinn bietenden Gesang" ; dunajski list ti jo dal še tako nepoetično ime.
• (Odbor učiteljskega društva) v Ljubljani bode 28. dne t. m. ob 10. uri dopoldne imel v 4. razredu mestne glavne šole (v reduti) v Ljubljani javno sejo, h kteri se vljudno vabijo vsi drušbeniki. Kdor pa no more, priti, naznani naj odboru pismeno svojo misli o kaki točki dnevnega reda, ki bode takile: 1. Društvena naznanila. 2. Pomenki o nauku v pisanji. 4. Nasveti o učiteljski knjigarnici. j. Kako bi so učiteljem korist boljo vravnala družba v pomoč vdovam in sirotam ljudskih učiteljev na Kranjskem. C. Nasveti posamnih družnikov.
A.  Praprotn ik, društva predsednik. (G. notar H S c h 11) nam  pišo , da so jo v Ljutomeru  res  razgovarjal  z nekterimi  gospodi zarad slovenskega jezika, da   pa je drugače govoril, nego je poročal naš  dopisnik.   G. Hochtl pravi , da jo takole razodeval svoje misli :    „.Jaz  so ne bom nikdar branil pisma v slovenščini spisavati . ako bodo to stranko že-ele ;  tako sem delal v Idriji in tako bom delal tudi v Ljutomeru , ker notarijatski red vsacemu notarju nalaga dolžnost,  da mora  pravna pisma spisavati v onem deželnem jeziku,  kterega stranka želi.   Izvrševaje svoj urad no morem  ravnati  po svojem  osebnem mišljenji, ampak moram so podvreči postavnim določilom." Tako Hochtl, čegar izrek vsled njegovo prošnjo priobčuje-mo z dostavkom, da nič: posebno no držimo na to njegovo besede, kajti to bo g. notar vendar vedel, daje vredništvo   „Slov. Nar.M  ena tistih strank, ki slovenski jezik najodločneje tirjajo, in vendar nam jo pisal nemški, kar je žo  proti  vsakdanji omiki.   Ce bo g. notar še kedaj od nas kaj želel in noče pismo nerabljeno na svoje stroške nazaj  dobiti ,   naj nam pišo slovenski; nam jo naš čas predrag, da bi ga hoteli tratiti s prestavljanjem njegovega neskritega sovraštva proti slovanstvu.
* (I z O r m u ž a) so nam pišo : Naši nemškutarji so izvrstni matematikarji in geometri, ker so ne dolgo nekje trdili, da je na Ormužkem taboru največ 2000 ljudi bilo; izmed njih eden povprašati, koliko ljudi zamore na enem štirjaškem sežnju stati, mož modro od-včrno „hiichstens achte." Brž ko no so ti modrijaši sami po sobi sodili, kajti vsak nemškutnr več prostora zavzima kakor narodnjak, ker so proti nam napihajo kakor žaba proti volu. Pravijo pa vendar, da še toliko ljudi v Ormužu niso videli kakor na taboru in velijo „do boben holt auch ano Hez gmoeht." Mož beseda so pa že: g. M vodja nemškutnrijo jo rekel, ko so vrlega narodnjaka gospoda Kukovca v okrajni šolski odbor zvolili : „ben di bindisehen noch anen solehtenen Schrajer biMeo , ber ich gleich austreten" — možak šo sicer svojo obljubo ni storil, akopram ima v omenjenem odboru večino takih „sehrajarov," in videli bomo, kako ostano mož beseda. Omeniti šo morem, da bi bilo hvalevredno, če bi na tukajšni pošti uradniki slovenski znali , da se ne bi časopisi na čitalnico namenjeni, poprej na Vinico v Hrvaško pošiljali.
* (Iz Rocolja pri Trstu 80 nam pišo :) Nadjamo se, da nas bo obilo rodoljubov tudi iz mesta blagovolilo zveseliti z nazočnostjo pri besedi v nedeljo 27. jan. Sledilo bodo govorom deklamacijo in tombola. Med tem bo pel naš pevski zbor, koji jo že večkrat pokazal, da je kos stopiti na oder. — Da so vsestransko prišliin domorodcem zadovoli, bo igrala glasba, dokler so bo plesalcem ljubilo. — Vstop bi bil prost ali stroški pripravo nam tega no pripuste. Sklenil je torej odbor, da dajo povabljeni vstopnino po lastni dobro volj i; za nepovabljene so pa ustanovi vstopnina tako nizka, da se bo lahko vsakdo z nami zveseljeval.
* (Vladika S t r o s s m ay o r.) Praški lepo-znanski ilustrirani list „Svetozor" prinese v prihodnji številki lepo sliko djakovaškega vladike. Vredništvo tega časopisa jo dalo sliko tudi še posebej tiskati iu jo prepustilo knjigotržcem na prodaj. Slika bo kinčala vsako sobo.
(Kralj V o n d r a XXVI. v deželnem gledišči ljubljanskem.) Popis lepo predstave te igro jo po združenih nesrečnih slučajih moral izostati iz denašnjega lista.
(Ministri in cesarski dvor.) Znano io, tla cctar vrati vil se od Nila ministra O iskra ni posebna prijazno sprejel, ter mu ni privoščil niti besede niti poglede. Zdaj so osebno rnzmorjo ministrov proti dvoru zboljšuje. Nedavno so bili vsi k cesarju v ^nste povabljeni in v dvornih kregih si pripovedujejo, da jim so je cesar kazal jako prijaznega in da ima to tudi v prihodnjo ostati. Slišati je, da je cesarica pospeševalo m želela to izboljšanj*.
d) on a č a i n d u s t r i j a.) Naš rojak gesp. Kandut |e v Gradca javno na glasiji dokazal, da se smejo njegove železno kase meriti z najboljšimi tujimi izdelki. Okolo železne Kandutovo kase, v ktero so bili zaprli srebernino , zlatino in vrednostne papirje, zažgali so gromado 5 seženj drv, tako da se jo kasa popolnoma razbelila. Ko so potem kaso odprli, bile so shranjene dragocenosti vso popolnoma ncoško-d ova ne. —
Ijifttfiiica v rod n i tU vil.
Q . . . . hl v Tr.: Hvala za poslano nam ljubljansko pismo, sicer pa nam stvar ni nova, enacih skrivnih ljubeznjivosti imamo nabranih cel koš in že davno vemo, kako nekteri Ij. gospodje ustno in pismeno z vso sebično potuhnenostjo agitirajo proti nam : to so „delalni" Slovenci, da se bog usmili. Nas to no moti in radi jim odpuščamo: saj nam nič ne morejo. Mi bomo hodili svojo naravno pot. in govorili pošteno besedo , da jo lahko vsakdo sliši ; ce drugi raje tihotapijo v »copatah" , naj no mislijo, da ne slišimo njih šaranja. —
Dunajska borsa 25. februarja
Enotni dr/, dolg v bankovcih . , •r)°/0 mctnliko 7. obresti v m»ji in r Enotni drž. dolg v srebru    . . 13G0 drž. posojilo.....
Cekini
	fl.	50	kr.
71	R n	«0	r n
OP	n	90	r
-•><!	it	—	n
1T2	n	70	ti
124	n	40	n
121	n	7"i	n
	»	85	n
i
J. Lacher-jeva
velika zaloga poliisne opravo
Imeublos)
priporoča bogato razvrstano zalogo omar, paštet/, miz, stolov, madracov na peresi/t, zintudstift madracov, zrcal, od naj-izvrstnejega blaga do najpriprostejega,
Cena je čudovito nizka.
Ravno tam dobivajo  praktični  iiiiziir.sk i
lisoeiilki
stalno delo služek.
Iio-
iu dober za-
(7)
2500 srebrnih rubeljnov
dobili smo iz Husije za podporo našega šaljivega lista ..Jurija s pušo", kterega se boji celi svet. — Le na tnkov način nam je mogoče novim naročnikom nn „.Ilirija s pušo" in „Jadransko Zarjo" poslati vse lanske številke
..Jurija s puso" brezplačno!
Naročnina za ta dva lista iznaša 2 gl. 40 kr. za celo leto.
„Juri s pušo", ki pride zadnjo nedeljo t. m. na svetlo, bode imel
9 kriiMis ih i I um I rii4» i j !
Naročnina naj sc pošilja izključiva pod naslovom : G. H. Martelanec, vrednik v Trstu."
v z a j e di n o - z a va r o v a I n a banka v Pragi
je prvo vseslavjansko društvo in prvi korak, da bi se dovršila slavjanska vzajemnost.
-=xx>o$g<;
Delovanje banke „Slavije" se razprostira na naslednje oddelke in sicer: I. oddelek na vse baze zavarovanja za življenje,
H«        n o      n       m »i it BlUrt,
III. ,,      vzajemno podedovanjako druStvo,
IV. „      zavarovanje zoper vsako škodo ognja.
Dol čistega dobička zavarovalnega oddelka za ogenj se za zelo dober namen obrne in se sklicujemo zarad tega na 4j. 5, pravil oddelka IV., v kterih se nahaja.
I
Razdeljen )e pripomočkov in  gasilno priprave, gasilnega dru&tva In
poprava poslopij.
r Pripomočki za napravo gasilnih priprav, za razdeljen je gasilne pripravo in društva in za popravo poslopij znesejo vsako leto gld. lOOO a. v., kijih dobijo tiste občine, od kterih je pri banki „Slaviji" najmanj 10 hiš z najmanjšim zneskom gld. 5000 zavarovanih." Razdeljen je zgorej omenjenih pripomočkov se zgodi skoz srečkanje, tako namreč, da se vse občine z omenjeno istino namreč gld. 5000 zapišejo na listeke in v žarico vržejo in se jih potem toliko ven vzame, kolikor pripomočkovih zneskov je.
Zavarovanje zoper škodo ognja sc zgodi na podlagi natančne cenilne vrednosti; zato se morajo izvoliti zaupni možju, namreč stavitelji, tesarski  ali tudi zidarski mojstri, ravno tako tudi  občinski predstojniki.
Sklicavši sc na pravila, ktera so brez plačo pri banki dado, paziti je treba, da „Slavija" ni akcij n s družba, ampak vzajemna, ktera ves dobiček med zavarovance razdeli. Stopnje v oskrbovanjskem posvetovanji so lo častno službo brez dohodkovega deleža. Vsak zavarovanec je ud in ima pravico v odbor voliti in drugo tehtno nasvete predlagati.
Čas je prišel, da tudi mi dospemo do tistega vrhunca, do kterega so najizobraženeji narodi dospeli in zedinjeni našo so v rage poteptamo in pokončamo. „Slavi j a" se je na boj napravila in upa podpore od Slavjanov !
»Živela slavjjanaka vzajemnost!"
J. V. Dr. Jože Frič, Dr. F. L. (Jhleborad, Adolf Noear,
čaltni vodju. generalui vodja. častni vodja.
J. M. Sary, Kami Židliekv,
pi «'ilBe«luik. podpredsednik.
Odborniki : M. Dr, Duh, - Rudolf Novak, — Alojzi Oliva,— Dr. Palackv, — J. S. Skrejšovskv, — Jože Slankovsk)',
J. Tućek, — Cenck Vavra.
Okrajni in potujoči zastopniki s potrobno polago so iščejo pri
(»lavnem zastopu /a slovenske dežele v Ljubljani.
Spisalsko ulice, hiš. št. 209.
Jan. Lad. Černy,
I. tajnik.
1485
0178
RV