Letnik n.	v lažnjivi obleki.	štev.is.
Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja. ■— Velji Čelo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr., Četrt, leta 60 kraje. Posamezne številke se dobivajo po i0 kr. v Klerr-ovi bukvamiei na vdlikem trgu št. 313.
Slavni državni zbor!
Kakor je liberaluški in ustavoverni stranki državnega zbora, do ktere imamo vse zaupanje, znano, se- je- v kranjskem deželnem zboru vgnjezdila neka stranka in po svojih zvijačah dobila večino, ktera ni ne miš ne tič, to je, ne nemškutarska ne renegaška. To je tem bolj žalostno, ker podpisani veljajo zdaj toliko, ko nič, kajti sprejela se je adresa do cesarja, která nima ne glave ne nog, ktera ni skovana v smislu kranjskega nemčurstva. in še celó me pobija slovenskih sleparij, od kterih nas že vse trebuh boli.
Dalje! Na podlagi te škandalozne ádrese so se volili poslanci v državni zbor, kterih bi mi ne bili nikoli volili, kteri niso naše stranke, kajti ne enega nemškutarja ali renegata ni.med njimi. Izmed nas so volili enega, kteri še nima nikakoršnih zaslug, kajti ne enega Slovenca še ni snedel. Se: vé da se je odpovedal poslanstvu , kajti med slovenskimi volkovi nemškutarska ovca si celó življenja svesta ni, in tako mi nimamo ne enega zastopnika naših načelov v državnem zboru.
Volil je tudi, kljubovaje občnemu sklepu našega šotora, gospod Konrad, idrijski zastopnik in deželni poglavar. Dasiravno smo mi od nekdaj navajeni, vladnim zastopnikom pete lizati, se vendar v tem slučaji predrz-nemo tudi zoper njega postopati, kajti za nemškutarijo gremo celó še enkrat na Janjče in sicér brez vojaških ali žandarskih spremljevalcev in varhov. Ker je tedaj kranjska nemškutarija v silni nevarnosti, ako se potrdijo volitve kranjskega deželnega zbora v državno zbornico, prosimo tukaj na kolenih, z britkimi solzami v očeh in Vas zarotimo pri „prokletih grabljah“,, znamenju naše inteli-
fencije; usmilite se nas in ovrzite volitve deželnega zbora ranjskega in pokličite kar naravnost nas v državni zbor, kajti le na ta način smemo še upati, da ga bomo še enkrat, videli. Ako bi se kar direktne ali neposledne volitve razpisale, bi nam ne bilo pomagano, ker dobro nam je znano, da, ako še he vólimo sami, nas ne voli nobena žaba.; Vendar bi bilo dobro za nas , ako bi sedeli v dr-
žavnem zboru, če že zavoljo druzega ne, vsaj zavoljo desetih goldinarjev, kajti denar se dandanes težko zasluži. Prosimo tedaj, da bi se naša prošnja gotovo vslišala» Nemškutarji kranjskega dež. zbora.
Iz svobodnih časov.
V krčmi sedé delavci pri bokalu vina ter govoré e novëm ukazu mestnega župana, da ne sme nihče „živijo*? kričati. Nace je bil še le danes izpušen, ker so ga 'bili zavoljo tega malo priprli, ker je v nedeljo večer,nekaj vinjen „živijo“ klical.
„Vi ste prava šema“, pravi Matevž, „da ste se dali zapreti. Jaz bi se ne bil dal“.
„Vraga bi se ne, če te zgrabijo trije policaji! Dva bi še zmogel, a trije so preveč. In vrat tudi ne moren» razrušiti“.
„In vendar ste. šema“, nadaljuje Matevž, ,gaž stavim, kolikor kdo hoče, da mene ne bodo zaprli, dasiravno bon» v sredi trga na vse grlo „živijo“ zavpil. Kdo stavi kaj ?“
„Jaz! Jaz tudi ! Mi vsi. Tri bokale vina naj bo“.
.„Veljá! še danes ga bomo pili“, reče Matevž.
„Če tudi ne danes, pa jutro. Danes boste tako pod pahom spali“.
Matevž vstane, gré na ulice ter prav krepko na vse grlo zakriči „živijo“, tako, da se dva nemškutarčeka kar v tek spustita. -	.,V.;_
Komaj je Matevž usta zaprl, že ga zgrabita dva policaja in cefrata proti „rotovžu“. Tovarši njegovi, to vi-divŠi, se vsedejo zopet za mizo. A komaj so spili vsak svoj kozarec in se odpravili na dom, ker šo bili prepričani, da Matevža ne bo nocoj nazaj, ker je predobre shranjen, kar se odpro vrata in noter stopi — Matevž sam.
Vsi ostrmé. Kaj tacega niso pričakovali, ker do zdaj je bila na rotovžu le navada, da so take grešnike le zapirali , ne pa morili, kajti da bi bil to Matevž sam, ne misli nihče, timveč, da je njegov duh.
„Hej, tri bokale vina na mizo“, veli Matevž; „ne bojte se me, ne, saj sem še prav tisti Matevž, ne pa svoj duh“.
’Strmenje neha in radovednost nastopi, kako je to, da so ga izpustili.
„Tako-le je bilo“, prične Matevž. „Policaja me pri-cefrata pred komisarja ter me zatožita, da sem „živijo“ opil. Res je, pravim, da sem tako upil, a povedala nista, komu. Saj menda še ni prepovedano vpiti: „živijo cesar!“ Komisar me pogleda, potem vpraša policaja, ali sta slišala , da bi bil tako upil. Pravita sicer, da besede „cesar“ nista slišala, a jaz ugovarjam, da sem to besedo vpil bolj tiho, ker bi me cesar tako ali tako ne slišal, in izpusti me, rekoč: Kedar boste zopet „živijo“ vpili in se ne bo slišalo zraven „cesar“, boste zaprti. — Jaz odidem in th sem zopet, da pomagam piti bokale, ktere sem v stavi dobil“.
Vesela družina zapije stavo in le tisti se malo kislo drže, kteri jo morajo plačati.
Konec te vesele komedije pa je ta, da se vsi vpija-nijo in se zbudč drugo jutro na slami v „kehi“, kamor jih je bila spravila patrola, ker so „živijo“ kričali.
pride. Jest se msem nikol nobeni šmajhlal, zato sem pa še tud zmeraj en bore ferboltar, k’ bi bil tud že lohka derehtar.
Jo pa ja ne bo pustil sedet, toko nehvaležen menda vendar ni! Ce bo vofcet in me bo povabila, bom pa spet enkrat vesel. Juhej!
Pa vse glih, čudno je to, naj reče kdo, kar če, tri
sto medvedov, per mej
Naš
v
Človeka ti na svetu ni,
Da vse bi b’lo mu prav.; Gotovo nekaj ga tišči,
Da ud mu vsak ni zdrav. To temu je, to un’mu všeč, Ne more nihče vsak’mu vstreč’. Ima svoj križec vsak domš, Ki mu lasč že, puli,
Vsak stran bolečo že imš, Na kter' ga čevelj žuli.
, pa nič klet!
čevelj.
Postave ’mamo lepe res ,
Veselje je, jih brati;
So paragrafi tudi vmes,
Ki so za nas skor zlati.
A vendar, kak’ razlagajo,
Prot' nam kak’ se obračajo! Dokler se nemška dlaka v njih Prav čisto ne oguli,
Hvalil ne bomo nikdar jih, s So čevelj, ki nas žuli.
Grajšinski ferboltar.
Per mej kokoš, tri sto medvedov,
{ta nič klet! To je pa vendar-le preveč, ete s’ no! Ne vem prov, al b’ se jokal al smejal, al b’ molil al klel. Tri sto medvedov! Na Dunaj sem bil tri dni, pa kaj tacga nisem videl. Kdo b’ mislil, da Špela kaj tacga premore! Ko bi bil človk kaj tacga pred vedel, bi se ji bil tud malo perlizval, polej bi bil pa derehtar na ibljanski šomaštrij in b’ več služil, koker pa per tem le plesnovem
grof-	x .	.
Ti prebita Spela! Kdo bi bil mislil, da je toko všajt!
Saj že veste, da je Špela zdaj še zmeraj v dinst per ta velkem rešpeh-tarji. Zdaj je presneto moška, še ne govori ne rada z mano, k’ ji hod tist prefesar po glav. Pa jo je tud dobro vdela. Vam bom pa vse povedal, da ne bote dalj firbca pasli.
Per tem rešpehtarji je en prefesar, k’ se piše Hrovat, štrufteral otroke.
Nejcem, koko je peršlo, da sta se on in Špela seznanla. Kogar ima ženska rada, tistga povsod vmes štul in se mu dobro godi. Kar naenkrat se zvč, da je tist prefesar postavljen za derehtarja šomašterskih šol. Noben človk ni vedel, kakšne zasluge ima ta prefesar in kolk znd, k’ se še nikjer ni posebno avscajhnal. Enkrat sem bil v slovenskem tejatru, k’ so špilal eno komedjo, menda so ji rekli „Kralj Bondra“; v tist komedji dobi en človk, k’ prov globok poje, en orden zato, k’ zakolje prešiča. Koj sem se spomnil na tistga človeka, k’ sem slišal, da je postal tist prefesar derehtar, pa se mi vendar ni šlo prov skep, zato, k’ per tem rešpehtarji nimajo prešičev.
„Dete“, si mislim, kaj pa, ko bi bla Špela — —“ Per moj kokoš, trofil sem jo. Kar ke v en dan ne nardč nobenga Človeka za derehtarja, luč učenosti pa gun prefesar tud ni, in zato, k' je štruftiral rešpehtarjove otroke, tud ni zaslužil postat derehtar; en uržah pa vendar-le more bit; ni drugač, je že Špela vmes. Ej ti tiča ti! Koko je nek zgruntala, da ji je toko ratal!
Firbčen sem, kdaj bo vofcet in če bo mene povabila na njo al ne. Šikal bi se, k' se že več let poznava. Da s’ glih bo postala derehtarca, bi ne smela bit toko visoka, da b’ se mene sramvala.
Saj pravim ja, kdor za ženske ne mara, nikamor ne
Je vprašan bil Rimljan bogat, K’ imel je mlado ženo:
„Se smeš le srečnega imen’vat, Ženico ’maš iskreno“. Rimljan pokaže čevelj svoj In prav’: „Poglej ga, ljubi moj ! Je mnogo jih, ki radostni Bi ga pri prič’ obuli;
In vendar me, veijemi mi, Ta čevelj prav aló žuli“.
Sodnijo ’mamo, ki krivic Nas bran: po postavi; Soditi mora po pravic’,
Pa tud po pamet’ zdravi. In vendar toži vedno se, Sodnije da nemškutarske.
Mi vemo temu uzrok prav’, Smo večkrat že ga čuli.
. Naj ta tud’ čevelj se poprav’, Ker ta nas tudi žuli.
Ustava naša lepa reč,
Če se od dalj pogleda, Gotovo marsikomu všeč,.
Ker lepa je beseda.
Ak pa popraša se Slovan Al’ sploh pravičen državljan, Zakaj da vedno godrnja In se z ustavo puli;
Bo rekel: „Zi-me ne veljš, Je čevelj, ki me žuli“.
Ta čevelj je od zunaj lep,
Se prav lepo se sveti; Kdor za lepoto ni ves slep,
Se mora zlo zavzeti.
Ak’ pa obuješ to blago,
Ti ščiplje koj povsod nogo. Dok vlada se po tem kopit’, Se bodo glasi čuli:
„Z ustavo pojte se solit,-Je čevelj, ki nas žuli“.
Na Dunaj’ je državni zbor Ves nemške še naprave,
Je.steber, vsak bi rekel skor, Nam zlo krivične ustave.
Ta nas je žulil dokaj let,
A lib’raluhom bil je svet.
Kak’ neki, da nemčurska zver Zdaj proti njemu tuli?
Kaj morda po novejši mer’ Zdaj čevelj njo li žuli?
Imamo čevelj mi začet,
Ki onim ni po volji,
Ki hočejo vse nas požret’
Na jesihu in olji.
„Slovenija“ je čevelj ta, Prostoren dost za vsakega.
Oh pojdi ti, kultura, spat, So časi ti minuli;
Obesi čevelj si za vrat,
Ki nas Slovence' žuli.
Skrivne dogodbe.
Vsakemu je znauo, kako je osupnila svet novica o dogodbah v Kočevskem mestu, kjer je Svetec razdraženi druhali komaj pete odnesel. Ko je malo ponehal hrup po slovenskih časnikih, so omenjeni Kočevci kar zginili; le toliko se je še zvedelo, da se je začela sodnijska preiskava. Za tem je preteklo že več mesecev, a še zdaj se ne vč prav nič o omenjenih hudodelnikih. Kam so zginili ?_ Ne moremo si kaj,, da obračamo pozornost slavne sodnije na to skrivnostno dogodbo, da bi ona morda izvedela, kam je prešla una mačjemuzikalična druhal. Sa je li v zemljo vdrla?
Prav tako se tudi iz Nove vasi na Štajarskem ne čuje trohice o znamenitem Sternbergu in njegovih delavcih. V Celji je ravno taka. Kako je mogoče, da v zdanjem času, ko je svet z briči in ovaduhi skoro preprežen, meni nič tebi nič zgine kar naravnost toliko ljudi! Pač manjka še
Pajkov in Auerspergov, kterima se na Janjčah ni zgubila niti mačka«
Naj se tedaj potrudijo dotičrii uradi, da izvedd, kam je zginilo toliko ljudi, o kterih svet nič več ne sliši. Sicer se bodo omenjeni kraji preveč razkričali in nihče si ne bo upal v Kočevje, Celje ali Novo vas. Že se je začela raznašati govorica o novi „Barbari Ubrikovi“, ktera je, kakor so nemški listi kričali, pred 20 leti zginila in se še le lansko leto zopet našla v nečloveški podobi in umazani luknji. Premislite, kako Vas bo svet sodil, ako bi se Kočevci itd., o kterih zdaj ni nič slišati, našli še le čez 20 let v grozovitih podzemeljskih ječah! To bi bil ropot, ako 4>i se v takem-le stanu našli:
Vjeta pisma.
Slavni vojskovodja laške armade!
Da ste vzeli Rim in se s svojo armado papeževega mesta polastili, me prav iz srca veseli, ker davno sem že želel, videti papeža na grmadi. Moj prijatelj F1 a d u n g se je že proti Rimu odpravil, da bo, kakor je njegova srčna želja, grmado pod papežem zažgal. Kedar tje dospè, mi naznanite, da se tudi jaz napravim na pot, kajti jako žal bi mi bilo, ako bi ne videl Papeža na grmadi, kar je srčna želja	Vašega
Possannerj a.
Gospoda Possannerju v Ljubljani.
Prav žal mi je, da ne morem ustreči Vaši želji.r Vi kot c. kr. avstrijski uradnik bi zahtevali za daljno pot v Rim brez dvoma navadno plačo ali diète, in te bi znesle toliko, da bi kr. laška blagajnica obožala. Vrh tega pa laška dežela ni toliko kultivirana, kakor Vi, da bi ji bil Papež na grmadi všeč. Obžalujem tudi gosp. Fladung-a, Vašega sorodca po duhu, kteri bi zastonj popotoval. Za zdaj že še ni nič.
S srčnim obžalovanjem
laški vojskovodja.
Pogovori.
Jože. Si slišal, Tone, da je nemškutarska manjšina kranjskega deželnega zbora poslala dunajskemu državnemu zboru dopis, v kterem zahtevaj da naj se volitve kranjskega zbora v dunajski zbor ne potrdijo. Kaj pa ti misliš o tem?
Tone. Smejem se!
Jože. Zakaj?
-r Tone. Ravno berem tu-le povest, v kteri uši kašljajo. Ni to mar smešno?
Jaka. Na Francoskem so tedaj vpeljali republiko. Veš li, Tine, km pomeni beseda „republika“?
Tine. Hm! Mora že biti čudna zver, ker ima „r e p“ spred.
Jaka. Je li drugačna, kakor naša znana nemčurska ustava?
Tine. Se vč da! Ta ima spredej „usta“ in še prav požrešne.
*
* #
Jože. Kako je to, Jaka, da slovensko dramatično društvo, ktero išče igralcev, ni mislilo na Ceneta, kteri je v deželnem zboru sam obstal, da je že pred 22 leti javno na gledišči in sicer z občno pohvalo igral? Saj bi bil morda voljan, sprejeti kako nalogo.
Jaka. Dramatično društvo potrebuje posebno predstav ljalce v značajnih nalog, za ktere pa naš Cene vendar-le ni.
*
* *
Jože. Živijo! Tudi v kupčijski učilnici gosp. nemškutarja Mahra je vpeljana slovenščina.
Tone. Beži no, te li luna trka? Tu stoji: „Uči se nemški in laški jezik“. — Od slovenščine ni duha ne | sluha.
Jože. Kako da ne! Saj si bral: ,„U č i se nemški in laški jezik“, tedaj je gotovo, da učenci slovenskega že morajo znati, če ne bi še ne mogli govoriti, ker se nemščine in laščine še le učč. Mutastih pa tudi čudodelna učilnica gospoda Mahra ne bo govoriti učila. Razumiš?
O zadevah slovenščine v uradnijah.
Pisar išče službe in pride do neke uradnije. Stopi pred gosp. predstojnika ter mu povč svojo željo.
Predstojnik. Pisar bi nam bil potreben zlasti zdaj, ko je sitna slovenščina pri nas vpeljana. Povejte mi, znate li slovenski pisati?
Pisar. Žnam!
Predstojnik. Žal mi je, da Vas v tem slučaji ne morem sprejeti. Odidite!
Pisar strmi, gre in potoži prijatelju, da ga zato niso hoteli sprejeti, ker je rekel, da znd slovenski pisati. Prijatelj mu svetuje, da naj, ako se še kje ponudi, reče, da ne znd.
Pisar se tedaj napoti k drugi uradniji in stavi svojo prošnjo. ’
Predstojnik. Umete li in pišete slovenski?
Pisar. Žalibog, da tega ne urnem!
Predstojnik. Po tem takem mi niste za nobeno rabo. Z Bogom!
Osupnjen pisar odide in potoži vnovič prijatelju svojo nesrečo. Ta maje z glavo ter reče: „Ce je taka, je najbolje, da na to vprašanje ne odgovoriš ne bele ne črne, ampak reci: Da in ne, kakor kaže. Boš že videl, kaj bo potem.
' Pisar si to zapomni in odide zopet službe iskat. Stopi pred predstojnika in prosi, da bi ga sprejel.
Predstojnik. Hm! Pisarja zdaj sicer ne potrebujem silno, a vendar bi ga vzel, ker je s slovenščino mnogo sitnosti. Vprašanje je le: Žnate slovenščino pisati?
Pisar. Da in ne, kakor kaže, gospod predstojnik.
, Predstojnik. Kedaj znate?
Pisar. Kedar pride višji ogledovat pisarnice.
Predstojnik. Dobro! In kedaj ne znate?
Pisar. Kedar zahteva kmet slovensk odpis.
Predstojnik. Izvrstno! Take pisarje vemo ceniti. Sta sprejeti in ako Vam je drago, kar tu ostanite v moji pisarnici.
Prošnja.
Gospod Schonvvetter, c. k, policijski glavar, nima do sedaj nobene pratike, da bi se vedel po nji ravnati. Ker ni misliti, da bi si ne bil mož, ako bi bil v stanu,
že davno napravil kakega koledarja, se obračamo do bla-godušnih prebivalcev slovenskih dežel, kterim se, ako c. kr. predstojnik nima koledarja, marsikaka Skoda godi, s ponižno prošnjo,, da bi.se pričel nabirati znesek, za kterega naj se kupi gosp. Sehonwetteru vsaj navadna pratika za 12 novih krajcarjev. Ako se najde 24 blagoduš-nežev, ki dajo po pol krajcarja, se bo namen dosegel. Začnimo tedaj! „Brencelj“ je pripravljen, sprejemati one „cvajarje“, ktere bo javno pobotal.
Ljubljansko gasilno društvo
je sklenilo v zadnji seji sledeče točke, da zadosteva tir-jatvam prebivalcev in svoji nalogi:
1.	Sv. Florijan se, ker mu ljubljanski magistrat Se ni dovolil gašenja, izbriše iz pratike in se mu vzame gasilni patent ter odpravi večerno zvonenje.
2.	Mesto sv. Florijana se dene v pratiko sedajni stotnik (hauptman) gosp. Doberlet z rudečim repom na čeladi in rudečim pasom.
3.	Društvo razpiše službo človeka, kteri zná ogenj „panati“ ali vsaj pri zadnji hiši vstaviti.
4.	Vsak ud si najame enega, da ga bo pri ognji na- j mestoval, kajti društvo je le za parado.
5.	Vsak ud je zavezan, le takrat gasiti, kedar v njem gori; kar pa se godi drugod, za tisto pa ni njemu nič mar.
6.	H „knajpam“ in plesom pa pride vsak, .če ne, plača odmerjeno kazen.
. 7. če društvo dalje „maršira“, se najamejo marke-tendarce, ktere ga spremljajo po vseh njegovih potih.
8.	Vsakemu udu je prosto, da sam odloči, s čem bo gaBil; z vinom, pivo ali žganjem, le voda se ne pripo- . roča, ker slabi teló.
Ob enem se je sklenilo, da se te točke vvrstijo pra-vilam, ktere so se vsled tega spremenile.
Ob tla z onimi, ki temu koristnemu društvu zabavljajo !>
Prava vzroka.
„Jaz se čudim, da ljudje zabavljajo ljubljanskemu gasilnemu društvu, da ni šlo gasit ognja, kteri se je.prijel niše tik mestnega okraja stoječe, in se jé prav pred nosom vrnilo nazaj v mesto. Zakaj zabavljajo? Saj vé vsak, da hiša, ktera je gorela., ni bila gostilnica. Kako pa bo drugod gasilo društvo? Mislite li, da bo pivo in vino
sabo nosilo?“ t	Zdešarjev! Jurce.
*
* *
„Nejsem vej del prav, zakaj so naši pürgerji, kteri so j imejli svojo deco v šolab, nosili piščance in pürmane v Ibljano, da so fantiči dobivali dobre klase; zdaj pa, | per moj diišči, vejm, k’ je med prefesarji les jak“;
Ižance.
Čudno!
„Pravite, da ima ljubljanska gasilna straža po svojih pravilih dolžnost, gasiti le v ljubljanskem mestnem okraji! Kake pa je to, da sem nedavno našel dva stražnika v gostilnici „pri Kraliču“ v Šentvidu? Ali bosta dobila posebno plače ali pohvalo, ker sta gasila na takem kraji, kjer jima ne veleva dolžnost?“
Stari „Brencelj“.
Zunaj mesta.
Natakarica. Oče krčmar! V stranski sobi sta dva „fajerbera“, ktera zahtevata polič vina. Ali ga jima smem prinesti?
Krčmar. Zakaj ne? Se H bojiš, da bi ne plačala?
Natakarica. Tega ne, pa vendar nisem vedela, alfi ga smem dati ali ne, ker imajo ti „fajerberi“'po. svojih» postavah pravico, le v mestnem okraji gasiti, mi smo pa, že pod ranjkim Pajkom.
Dober šolski nadzornik.
V Loki je učitelj in šolski nadzornik in vrh tega na nemškutarijo dka. Kedar se mož na pot po svojem poslu napravi, vzame sabo svojega psa. S tem je opravljeno ob enem dvojno: med tem, ko učitelj inšpicira šole, ■ inšpicira njegov pes — kuhinje. Posnemanja Vredno!
Ponižno vprašanje.
Ako je res, da se, kakor je izrekel nek žlabni velikan, še le pri baronu začne človek, kako je to, da so kranjski včliki posestniki, kteri so večidel grofi ali baroni, volili za svoja poslanca Dežmana in Kljuna, ktera po onem načelu še barona, tedaj tudi človeka nista? Ali je taka volitev veljavna? „Brencelj“, radovedna muha.
Ljubljanska gasilna straža
Dva zloga. *)
Trd ga nekaj prva ti pomeni,
Ak je mehko, je po nižji ceni.
Si druge sin, težko te kdo doteče; Anglež služabniku tako tud’ reče. Tih zlog’celota kaže ti možaka,
Ki rad z nemčurji vštric koraka.
Ki rekel je, da šolam životari In nikdar se s slovenšč’no kvari. Žival je tud’, zalezva ki kokoši In piške žrč cenejše to po groši. Gotovo znana, ti živalska spaka,
Če ne, nis’ videl še nikol lesjaka.
*) Kdor je ne ugane, zasluži postati — vodja učiteljske pripravnice v Ljubljani.