ŠTEVILKA 146 LETO XIII
28. NOVEMBER 1979
mm

brestov
robzorn i k
lasilo delovne organizacije
Smernice za pripravo srednjeročnega načrta
V tem mesecu so bile posredovane v javno razpravo smernice za pripravo srednjeročnega načrta za obdobje 1981—1985. Smernice temeljijo na analizi o uresničevanju srednjeročnega načrta za obdobje 1976—1980 ter na analizi razvojnih možnosti v prihodnjem petletnem obdobju, obenem pa iz njih izvirajo elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
Analiza o uresničevanju srednjeročnega načrta v obdobju 1976—1980 daje za naše temeljne organizacije precej ugodno sliko, če jih primerjamo s slovenskim povprečjem. Vendar dobršen del teh rezultatov izvira iz nizke začetne osnove leta 1975 ter včasih tudi iz vprašljivih indeksov cen. Vendar pa so stopnje rasti zvečine pod načrtovanimi.
Tako je družbeni proizvod, kar velja tudi za proizvodnjo, naraščal hitreje predvsem v temeljnih organizacijah, kjer so bile večje naložbe (Iverka, Žagalnica), medtem ko imajo ostale bolj umirjeno rast. Zaostajanja opažamo pri izvozu, kjer načrtovanih ciljev nismo dosegli, rast zaposlenosti pa je nad načrtovano. Torej je bil hitrejši razvoj v večji meri posledica zaposlovanja kot pa uveljavljanja kvalitativnih dejavnikov. Osebni dohodki so se gibali skladno s slovenskim povprečjem, kar kaže, da je gibanje osebnih dohodkov močno od-
visno od širšega družbenega prostora.
Ocena za leti 1979 in 1980 predvideva bolj umirjeno rast vseh kategorij. Tako naj bi proizvodnja naraščala v skoraj vseh temeljnih organizacijah za okoli 3 odstotke letno (kot je predvidena rast produktivnosti); za Brest kot celoto pa to stopnjo povečuje proizvodnja ognjevarnih plošč v letu 1980. Zaposlenost naj bi ostala na isti ravni, nekoliko hitreje pa naj bi naraščal izvoz.
O naložbah naj povemo, da so bile vrednostno uresničene nekaj čez polovico in da jih prenašamo v naslednje srednjeročno obdobje.
V analizi razvojnih možnosti za obdobje 1981—1985 so najprej podani okviri, na katere računata Jugoslavija in Slovenija. Za temeljne organizacije pa je najvažnejša analiza pogojev na domačem in tujem trgu. Za pohištveno industrijo na splošno velja, da po-
nudba že presega povpraševanje. Tako je indeks rasti celotne proizvodnje v Jugoslaviji v zadnjih desetih letih 201; povprečna letna stopnja je 7,2. Če primerjamo letno proizvodnjo lesne industrije Jugoslavije v letu 1977, dobimo na stanovanje 114 pohištvenih elementov in dve sedežni garnituri.
Res je sicer, da moramo upoštevati tudi nakup pohištva v že dosedanjih stanovanjih, vendar je odvisen predvsem od stanovanjske izgradnje. Prihaja tudi zamenjava pohištva, ki je v razvitih državah dosti krajša kot pri nas. Gotovo se bo ta proces tudi pri nas nadaljeval, vendar sedanja kupna moč ne dovoljuje hitrejše zamenjave trajnih po-trošnih dobrin. K temu moramo dodati nove naložbe na področjih, kjer je še dovolj delovne sile, saj so vlaganja v delovno mesto v lesni industriji nizka v primerjavi s kapitalno intenzivnimi panogami.
Zato je edina prihodnja pot v večji funkcionalnosti, boljši kvaliteti in v ustreznejšem oblikovanju. Ob tem mora vedno večjo vlogo imeti naročilniški program povsod tam, kjer ga je mogoče
uveljaviti. Poleg tega moramo še naprej razvijati lastno trgovsko mrežo. Na drugi strani pa bo potrebno večji delež proizvodnje prodati na tuje trge. Ti pogoji dovoljujejo rast proizvodnje pohištva za okoli 3 odstotke letno, s tem da si moramo ob naložbah prizadevati za zmanjševanje delovne sile in ne za čezmerno povečevanje proizvodnje. Za primarne proizvode ocenjujemo, da bo povpraševanje tudi v naslednjem obdobju presegalo ponudbo, vendar ob pomanjkanju lesne surovine ne moremo računati s povečanjem proizvodnje.
Za nabavni trg ugotavljamo, da bo potrebno vse bolj razvijati kooperacijske odnose znotraj in izven delovne organizacije ter doseči trajnejše sodelovanje z dobavitelji. Nabava iz uvoza pa naj bi zaradi zaostrovanja pogojev ostala na sedanji ravni.
Kar zadeva zaposlovanje, ugotavljamo, da je v občini dosežena polna zaposlenost. Za zaposlovanje delovne sile iz drugih republik je vse manj možnosti, saj bo razvijajoče se gospodarstvo pri njih rabilo vse več delovne sile. Poleg tega je potrebno za delavce iz drugih republik zagotavljati minimalne standarde življenjskih pogojev, za kar pa imamo omejena sredstva. Na naravni prirastek ne moremo računati, saj bo šel pretežno v druge panoge. Zato naj bi se število zaposlenih v naslednjem obdobju ne povečevalo.
Pri pogojih proizvodnje so posebej poudarjeni boljša organizacija proizvodnje, boljše izkoriščanje delovnega časa ter kooperacijski odnosi in delitev dela. To naj bi omogočilo rast produktivnosti dela za okoli 3 odstotke letno.
Ker je bila po dogovoru temeljnih organizacij naložba v TOZD Masiva prenešena v naslednje srednjeročno obdobje, je tudi izgradnja nove tovarne postavljena v leto 1981. Če hočemo zaokrožiti proizvodnjo masive v okviru Bresta, so nujne v letih 1981 in 1982 tudi naložbe v TOZD Žagalnica, v kotlovnico, decimir-nico in v sušilnice. V letu 1982 je predviden tudi začetek gradnje tovarne lesno-cementnih plošč, saj interesantnost naložbe s po-
daljševanjem začetka izgradnje pada. Ostale naložbe po temeljnih organizacijah, z izjemo izgradnje prodajaln, so razporejene v ostalih letih. Pri takšnem načrtu pa še vedno ostaja možnost, da se TOZD Masiva usmeri tudi v dejavnost izven lesne industrije, seveda, če bo takšna naložba dala kolektivu boljši dohodek. Poudariti moramo, da je načrt naložb zelo napet in ga bomo lahko uresničili samo ob največ jem prizadevanju vseh.
Pri družbenem standardu je postavljena potreba po izgradnji počitniškega doma, ki pa bo morala potekati v več fazah v skladu s finančnimi možnostmi.
Na podlagi analize razvojnih možnosti v obdobju 1981—1985 so podane smernice, ki naj odražajo temeljne interese in cilje delavcev v temeljni organizaciji. Tako naj bi bili temeljni cilji naslednji:
—	še naprej zagotavljati prodajo s kvalitativnimi dejavniki kot so funkcionalnost, kvaliteta in designe izdelkov,
—	hitrejša rast dohodka, tako da bo dosežena nižja stopnja rasti materialnih stroškov,
—	uresničitev temeljnih ciljev z nespremenjenim številom zaposlenih,
—	boljša organizacija proizvodnje, boljše izkoriščanje delovnega časa,
—	hitrejša rast izvoza ter obseg uvoza na sedanji ravni,
—	uresničitev načrta naložb,
—	porast produktivnosti za okoli 3 odstotke letno,
—	izgradnja počitniškega doma,
—	počasnejša rast vseh oblik porabe v strukturi dohodka in izboljšanje materialne osnove dela.
Te smernice so izhodišče za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana. V tem gradivu so najprej podane vse sedanje in predvidene povezave z drugimi subjekti. V okviru delovne organizacije so zastavljene povezave med temeljnimi organizacijami ter dela in področja, ki naj bi jih temeljne organizacije skupaj obravnavale. S trgovsko mrežo naj bi povezave temeljile na večji vlogi proizvodnje, z dobavitelji pa naj bi povezave zago-
(Konec na 2. strani)
Ob dnevu republike čestitamo Brestovcem in ostalim občanom!
Nekaj primerjav z našim gospodarjenjem
Devet mesecev našega poslovanja je že za nami in znani so tudi podatki o našem gospodarjenju. Kot smo videli, so naše slabše rezultate pogojevali objektivni, pa tudi subjektivni vzroki. Subjektivne vzroke lahko odpravimo ali vsaj delno zmanjšamo z našim večjim prizadevanjem in boljšo organizacijo, na objektivne vzroke pa ne moremo vplivati. Tem se lahko samo prilagajamo. Ker proizvaja jugoslovanska lesna industrija v enotnem gospodarskem sistemu in za enoten trg, je zanimivo pregledati, kako so se na spremembe v gospodarstvu in na trgu prilagajale ostale lesarske delovne organizacije.
Čeprav bi bili bolj zanimivi po- Gorica pa z 132.266.000
datki o gospodarjenju za devet mesečno obdobje, pa služba druž benega knjigovodstva še ni po sredovala devetmesečnih podat kov in bo naše primerjanje temeljilo na polletnih.
Lesna industrija je razdeljena v tri skupine: v proizvodnjo pohištva, proizvodnjo vseh vrst plošč ter proizvodnjo in primarno predelavo žaganega lesa. Zato je smiselna primerjava samo v okviru skupine, pa še ta ne z vsemi delovnimi ali temeljnim) organizacijami, saj so skupine dokaj obširne in denimo v skupino proizvodnje pohištva sodijo proizvajalci ploskovnega, masivnega in oblazinjenega pohištva. Poleg tega pa imajo proizvajale: stranske obrate, ki tako ali drugače vplivajo na gospodarjenje organizacije združenega dela. Kljub temu pa nam primer j avg pokaže, kakšno mesto imajo naše temeljne organizacije v slovenski in v jugoslovanski lesni industriji
Za primerjavo uspešnosti go spodarjenja so pomembni našle dnji kazalci: dohodek na zaposle nega, akumulacija glede na sred stva, poprečen neto osebni do hodki na zaposlenega ter prispev ki iz osebnega dohodka in iz do hodka na zaposlenega.
Ker je lesna industrija razde ljena na tri skupine, so tudi naše temeljne organizacije razdeljene po teh skupinah. Ker sodijo v skupino »proizvodnja vseh vrst pohištva« temeljne organizacije Pohištvo, Masiva, Gaber, Tapetništvo in Jelka, so najvažnejši kazalci gospodarjenja nanizani v posebni tabeli.
Gospodarjenje v I. polletju 1979
pa z 132.266.UUU din na 25. med 290 temeljnimi organizacijami.
Tovarna pohištva Sora Medvode, ki bi se lahko primerjala z Jelko Begunje je z 206.252.000 din dohodka na zaposlenega na 2. mestu, Lipa —- TOZD Ploskovno pohištvo Ajdovščina pa s 194.524.000 din na 4. mestu.
Temeljna organizacija Iverka je med 68 temeljnimi organizacijami z 208.181.000 din dohodka na zaposlenega na prvem mestu med proizvajalci različnih lesnih plošč z 1,3 % akumulacijo v primerjavi s sredstvi na 32. mestu in s 6727 din poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega na četrtem mestu. Za primerjavo v slovenskem merilu sta umestni predvsem tovarni ivernih plošč iz Mebla in Lesne Slovenj Gradec. Obe dosegata nižji dohodek na zaposlenega, Iverka iz Mebla nima niti sredstev za akumulacijo,
č

P. H.
TOZD	Dohodek na zaposlenega v 000 din	Uvrstitev	Akum. v prim. s sredstvi v °/o	Uvrstitev	Neto OD na zap. mes. v din	Uvrstitev
Pohištvo	90.692	82	0,4	204	5.509	78
Masiva	67.751	165		—	5.600	68
Gaber	166.507	9	5,9	38	5.625	66
Tapetništvo	91.050	81	0,9	168	5.384	96
Jelka	124.469	29	4,1	69	5.902	46
Poprečje skupine 75.220		—	2,2	—	4.860	—
Iz -tabele je videti, da ima najvišji dohodek na zaposlenega temeljna organizacija Gaber, druga je Jelka, ostale pa precej zaostajajo za njima. Toda sam dohodek na zaposlenega nam ne pove, na kakšnem mestu v lesni industriji je posamezna temeljna organizacija. To nam pove uvrstitev v dohodku na zaposlenega. Tako vidimo, da sodijo temeljne organizacije Gaber in Jelka med 29 lesnimi organizacijami v sam vrh skupine, Pohištvo in Tapetništvo so nekje na poprečju, Masiva pa je med manj uspešnimi temeljnimi organizacijami.
Če primerjamo akumulacijo v primeri s porabljenimi sredstvi, potem vidimo, da je močno odvisna od doseženega dohodka, saj organizacije, ki dosegajo majhen dohodek -na zaposlenega, tudi ne morejo izločati velikih sredstev za razširjeno reprodukcijo. Od visni od dohodka na zaposlenega bi morali biti tudi poprečni neto osebni dohodki na zaposlenega.
Zanimiva je primerjava z nekaterimi drugimi, predvsem slovenskimi organizacijami. Tako so za TOZD Pohištvo umestne primerjave z Alplesom in Meblom. Tako je Alples — TOZD Sestavljivo pohištvo z 132.266.000 din dohodka na zaposlenega -na 8. mestu, Meblo — TOZD Pohištvo Nova
sa zadržala ali pa celo izboljšala svoje mesto v lesni industriji, da pa proizvodnja pohištva, razen kuhinjskega pohištva, dosega slabše rezultate in s tem tudi izgublja vodilno mesto v lesni industriji. Skladno z manjšim dohodkom pada tudi akumulativna sposobnost naših temeljnih organizacij. Osebni dohodki so sorazmerno visoki, vendar je treba pripomniti, da so še vedno pod slovenskim poprečjem. Primerjava z jugoslovanskim poprečjem pa ni preveč primerna, saj zaposleni v ostalih republikah dosegajo v poprečju, manjše osebne dohodke kot zaposleni v Sloveniji. Skladno s tem pa imajo tudi manjše pri spevke iz osebnih dohodkov in manjše prispevke iz dolidka na zaposlenega.
W
'
V okviru rekonstrukcije v TOZD POHIŠTVO se je pričelo poskusno obratovanje v sušilnem kanalu
Premalo hlodovine
ZASTOJ PROIZVODNJE V ŽAGALNICI STARI TRG ZARADI POMANJKANJA HLODOVINE
vse tri temeljne organizacije pa imajo visoke poprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega.
Temeljna organizacija Žagalni-ca je v skupini 169 proizvajalk žaganega lesa in sodi med uspešne.
Dohodek na zaposlenega jo z 138.178.000 din postavlja na 20. mesto, 9 % akumulacijo v primer-
javi s sredstvi na 35. in poprečni mesečni neto osebni dohodek v višini 5.756 din na 31. mesto.
Če ocenimo gospodarjenje celotne delovne organizacije, vidi mo, da je primarna predelava le-
V	prvi -polovici novembra je prišlo zaradi pomanjkanja surovin -do enotedenskega zastoja proizvodnje v Žagalnioi Stari trg.
V	vseh povojnih letih je to prvi primer, da v tem letnem času ni bilo dovolj hlodovine. Pred leti so sicer bile manjše motnje v zimskih mesecih, vendar zaradi izjemnih vremenskih razmer. Jeseni in še ob tako ugodnem vremenu kot je bilo letos pa se kaj takega še ni pripetilo. Dobava hlodovine je bila že čez vse leto v zaostanku. Posebno kritična pa je bila v oktobru, medtem ko je -bil lani dotok oktobra in. novembra najugodnejši.
Oba Brestova žagarska obrata skupaj sta v desetih mesecih dobila komaj 80 odstotkov pogodbene količine. Za nemoteno proizvodnjo pa bi moralo -biti do-
PRIPRAVA NAŠEGA SREDNJEROČNEGA NAČRTA
(Nadaljevanje s 1. strani)
tovile zamenjavo dela uvoženih surovin z domačimi. Za samoupravne interesne skupnosti pa je kot element podano, naj se stopnje za zadovoljevanje skupnih potreb ne povečujejo. Na koncu pa so še opredeljene povezave s krajevnimi skupnostmi in z družbeno-političnimi skupnostmi.
Seveda v tem sestavku nismo mogli opozoriti na vse posebnosti, ki jih imajo posamezne temeljne organizacije, vendar upamo, da bo o njih toliko bolj živahna razprava v samih temeljnih organizacijah. P. Oblak
bavljene do konca oktobra najmanj 90 odstotkov letne količine.
Dobava po sektorjih je bila:
—	družbeni sektor 90 odstot.,
—	zasebni sektor 59 odstot.
Po oceni gozdarjev bo družbeni sektor do konca leta izpolnil pogodbene obveznosti. Izpada pri zasebnem sektorju pa ne bo mogoče nadomestiti. Zato se bojimo, da se bodo zastoji med zimo panavljali, bodisi v Starem trgu bodisi na Jelki v Begunjah.
Ob tem se pojavlja vprašanje, kam z delavci, ki -delajo v žagal-nicah in na skladiščih, kako zagotoviti redno delo delavcem, ki delajo v drugih temeljnih organizacijah pri predelavi lesa, kako organizirati proizvodnjo energije, ogrevanja in podobno, če ne bo tudi potrebnih lesnih ostankov, ki se uporabljajo v ta -namen. Vprašanje zadeva tudi širšo družbeno skupnost. Zaradi izpada v proizvodnji bo izpad tudi pri potrebnih sredstvih za kritje družbenih obveznosti.
In kje je vzrok za tako stanje?
Že nekaj let ise znižujejo etati v družbenem sektorju, ker divjad dela škodo. O tem je bilo že veliko povedanega in napisanega, zato stvari ne bi ponavljal.
To zniževanje sicer upoštevamo pri sklepanju letnih pogodb in so tudi proizvodni načrti na žagarskih obratih temu prilagojeni.
Večje težave predstavlja izjemen izpad dobave od zasebnega sektorja. Le-ta se pojavlja v dveh važnejših oblikah in sicer:
L v odtujevanju vseh vrst lesov,
2.	neizpolnjevanju letnih etatov.
Za prvo gre vse »priznanje« različnim prekupčevalcem, ki nemoteno »obvladujejo teren«.
Za drugo pa je vzrok v nezainteresiranosti lastnikov, predvsem nekmetov.
Brest kot kupec na omejevanje omenjenih pogojev ne more vplivati drugače kot da priznava ustrezne cene lesa. Le-ta pa se v zadnjih letih oblikuje sporazumno z gozdnim gospodarstvom in je enaka poprečni doseženi republiški ceni. V tem primeru krivde za nastale razmere ni moč pripisovati lesni industriji.
Naj omenim še, da cene hlodovine rastejo hitreje kot cene žaganega lesa. Če primerjamo dosežene cene v letih 1968 z 1978, lahko ugotovimo, da je indeks rasti cen pri hlodovini 546, pri žaganem lesu pa 538.
Ta podatek dokazuje, da se razmerje cen spreminja v škodo primarni proizvodnji.
Poleg tega lesna industrija po posebnem sporazumu prispeva 2,5 odstotka od nabavne vrednosti vseh vrst lesov za pospešeno izgradnjo gozdnih prometnic, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu odpiranju nedostopnih in neizkoriščenih gozdnih predelov.
Hlodovine vse premalo... (posnetek iz TOZD JELKA)
Kljub temu pa se stanje ne izboljšuje. Nasprotno. Oskrba žagarskih obratov je iz leta v leto slabša. Kapacitete bodo le delno izkoriščene in škoda bo vedno večja. Zato bi bil že čas, da se resno letimo reševanja teh težav, ki se postopoma širijo tudi na druga področja. Pri tem pa je potrebno, da se v reševanje vključijo vsi pristojni gospodarski in politični organi. Nujno potrebno je vzpostaviti red pri prometu z lesom.
S tem nimam namena izpodbijati pravic tistim, ki les res rabijo za domačo uporabo. Vendar morajo biti tudi pri tem realne meje in ustrezno nadzorstvo. Menim pa, da je nujno treba onemogočiti nedovoljeno prekupčevanje in odtujevanje lesa.
Hkrati je z ustreznimi ukrepi treba zagotoviti dosledno izvajanje zakona o gozdovih in omogočiti družbenemu sektorju posek tam, kjer je nujno potrebno, pa se lastnik iz kakršnihkoli nagibov noče odzvati k sodelovanju. Skratka, zagotoviti je treba takšno gospodarjenje z gozdovi, da bo dosežena čimboljša izkoriščenost rastiščnih potencialov ob nezmanjšani zalogi lesne mase.
A. Hiti
Zidovi in stroji so le podlaga
Naložba v tovarno ognjeodpom ih mineralnih plošč poteka v glavnem po načrtu. Nekaj zamude bo zaradi uvoznih težav. Sestal se je skupni organ — odbor udeleženk samoupravnega sporazuma. Poleg tovarne moramo zgraditi tudi trdno samoupravno organiziranost.
Letos v aprilu so delovne organizacije BREST, BELINKA, LESNINA iz Ljubljane in MELAMIN iz Kočevja dokončno uskladile, sprejele in podpisale samoupravni sporazum o rekonstrukcij i nekdanje Brestove tovarne ivernib plošč. Omenjene delovne organizacije so iz različnih interesov združile svoja sredstva, da bi izgradile tovarno za proizvodnjo ogn j enoodpornih	mineralnih
plošč. Naložbena dela tečejo v nebistveni zamudi od predvidenih rokov. Pričakovati je le za mudo enega do dveh mesecev — predvsem zaradi uvoznih težav.
Za omenjene stvari v glavnem že vemo. Prav pa je, da se povprašamo tudi o drugih nalogah, ki jih je potrebno opraviti za uspešen začetek naše nove dejavnosti.
Na seji v oktobru je delavski svet delovne organizacije obravnaval vprašanja v zvezi z organiziranjem nove dejavnosti in sprejel več sklepov, s katerimi je o-
ma v zvezi s predvideno pobudo o organiziranju nove temeljne organizacije. Iz poročila oziroma iz ugotovitev odbora je videti, da bodo po vsej verjetnosti izpolnjeni pogoji za organiziranje nove temeljne organizacije in za proizvodnjo že v prvem trimesečju prihodnjega leta. To pomeni, da bomo v OBZORNIKU kmalu spet
pisali o vprašanjih nove dejavno sti. Tedaj verjetno najprej predvsem o komercialnih vprašanjih, kasneje ali istočasno pa tudi o vpisu temeljne organizacije v sodni register. Ne smemo namreč pozabiti, da morajo delavci temeljne organizacije za njeno konstituiranje opraviti celo vrsto pomembnih samuopravnih odločitev — skoraj vse z referendumom. Toda o tem kaj več pri-hodjnič!
Z. Zabukovec
Montažna dela na Mineralki
V oktobru smo v novi tovarni mineralnih plošč končali z montažo težkih delov in naprav, tako da prehajamo sedaj na končno nastavitev in utekanje določenih strojnih skupin.
Kar zadeva gradbena dela, sedaj delavci popravljajo oziroma zamenjujejo strešne kritine; fasada je na dveh straneh končana, steklarji pa precej kasni j o, kar vsi na gradbišču občutimo, saj so
temperature v hali včasih zelo nizke.
Po sami strojniški in energetski plati sedaj končujemo razpe-ljavo pnevmatskih vodov, termo-kanalov za ogrevanje hale, cevovodov za kemikalije, tehnološke vode in toplotne postaje.
Ravno te dni smo pričeli ute-kati elektro skupino z oznako 100, ki zajema predpripravo in delno pripravo materiala za proizvodnjo ter filtrske naprave za mineralni prah. Pri tem delu nas ovirajo slabo vreme in pa ogrodja, ki jih uporablja gradbeno podjetje. V glavni proizvodni liniji montiramo končna stikala (več kot štiristo jih je), spajamo kable z motorji in stikalnimi omarami, istočasno pa montiramo vejo za pnevmatski transport materiala.
Sedaj so najbolj zaposleni električarji, saj je bilo položenih nad dvajset kilometrov kablov; le-te pa je potrebno sedaj še pravilno in pazljivo spajati, označiti in zavarovati. Računamo, da bomo v naslednjih tednih preizkusili še preostali dve elektro skupini. Upamo, da se ne bodo pokazale kakšne skrite napake in bo montaža pravočasno končana. Omeniti pa je potrebno, da smo že skoraj v začetku zime in je potrebno čim prej končati še preostala zunanja gradbena dela ter stavbo dokončno urediti.
Pogled na proizvodno halo nove MINERALKE
M. Kogej
predelil naslednje naloge:
—	izdelavo in sprejem začetne organizacije — to je razvida del oziroma nalog z načrtom o številu delavcev;
—	izdelavo in sprejem ocene del oziroma nalog;
—	izdelavo in sprejem začetne kadrovske zasedbe;
—	izdelavo analitičnih, organi zacijskih in drugih strokovnih nalog, ki so potrebne za samoupravno odločitev o tem, če so pogoji za organiziranje nove temeljne organizacije.
S samoupravnim sporazumom je sicer predvideno, da bo tovarna, v kateri bo nova proizvodnja, v sklopu nove temeljne organizacije. O tem pa morajo oziroma smejo odločiti le delavci, ki bodo v tej tovarni delali. Odločitev bodo sprejemali na podlagi proučenih pogojev, ki jih zakon o združenem delu zahteva za organiziranje temeljne organizacije To pomeni, da smo vsi ostali dol žni pripraviti pogoje, ki bodo da nes še neznanim delavcem omogočili uveljaviti njihovo pravico in dolžnost.
S samoupravnim sporazumom so se udeležene delovne organi zacije BREST, BELINKA, LESNINA in MELAMIN dogovorile tudi, da bodo oblikovale skupni organ — odbor udeleženk. Ta organ ima štiri člane. Vsaka udeleženka ima v njem po enega delegata. Odbor odloča o opredeljenih skupnih zadevah in »bdi« nad izvajanjem samoupravnega sporazuma.
Omenjeni odbor se je prvič, sestal v novembru. Na prvi seji se je konstituiral ter sprejel poročilo o fizičnem in finančnem poteku naložbe ter poročilo o sa
moupravno-organizacij skih nalogah v zvezi z novo tovarno oziro-
IZ NAŠE PROPAGANDE . ..
Številni pametni Slovenci imajo v Pavlihovi pratiki za prihodnje leto ob sliki BRESTOVE kuhinje priložnost uživati ob naslednji pesmici:
Kuhinja je svet družine, toda le BREST KUHINJA, vsak ima po njej skomine, saj le v tej je res doma.
Le kateri propagandistični spesnikovatelj je tako neusmiljeno udrihal po svojih pesniških žicah, da je nastal ta umotvor?
ZAKAJ TAKO? Gornji »reklamni« oglas smo iztrgali iz enega izmed slovenskih časopisov. Prisežemo, da slika ni nič slabša od one v onem časopisu. Če bi vprašali naše delavce, kateri naš izdelek predstavlja črni pravokotnik na sliki, bi to malokdo vedel, da je to KATARINA, potrošnik pa se zanjo najbrž tudi ne bo pretirano na vdušil. S tem si prav gotovo delamo več škode kot reklamne koristi.
Na Mineralki montiramo zahtevne naprave in stroje
S pretekle seje izvršilnega odbora slovenskega esarstva
S te seje bi omenili predvsem dve temi: analizo možnosti razvoja lesne industrije Jugoslavije za obdobje 1981—1985 in analizo možnosti razvoja gozdarstva SRS v obdobju 1981—1985.
V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi se proizvodnja rezanega lesa in plošč v Jugoslaviji gibala po stopnji 4,5 odstotkov letno, proizvodnja finalnih lesnih izdelkov pa po stopnji 6 odstotkov. Pri tem bo manjša rast proizvodnje žaganega lesa (2,5 odstotka) ter večja furnirja in plošč (7,7 odstotkov). Glede na izkoriščanje gozdnega fonda bo razrez iglavcev rastel samo po stopnji enega odstotka, medtem ko listavcev po stopnji 3,6 odstotka. Za Brest je zanimiva prognoza o hitrejši rasti proizvodnje ivernih in mediapan plošč, kar kaže na dejstvo, da bodo na tem področju nove tovarne.
Pri načrtovanem povečanju proizvodnje končnih lesnih izdelkov se predvideva nekoliko manjši tempo proizvodnje pohištva. Tudi ob tem je poudarjena potreba po ustreznem asortima-nu, funkcionalnosti, designu in drugih zahtevah domačega in zunanjega trga.
Torej je še vedno predvidena precejšnja rast proizvodnje kljub nasičenosti trga. Zato je bilo izraženo mnenje, da je potrebno ustrezno povečati izvoz, saj dokument predvideva samo 2,7-od-stotno rast izvoza; torej nižjo kot jo ima proizvodnja.
Manj optimistične prognoze pa nam daje analiza možnosti razvoja slovenskega gozdarstva v naslednjem obdobju. Ob upošte-
vanju že doseženega se kažejo možnosti razvoja z uravnoveše-njem sečenj z zmogljivostmi v ohranjenih gozdovih, pri čemer je treba upoštevati, da je dosedanji obseg sečenj debelega lesa verjetno že dosegel zgornjo dopustno mejo, da pa so možnosti večjih sečenj v povečanih redčenjih v mladih in srednjedobnih sestojih listavcev.
Prav tako so možnosti za povečanje intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi v večjih melioracijah malodonosnih gozdov. Takšna usmeritev pomeni, da so na podlagi povečanih gozdnogojitvenih del možnosti v povečanju blagovne proizvodnje predvsem drobnih gozdnih sortimentov, to je lesa za proizvodnjo vlaknin in plošč. Ostala proizvodnja gozdnih sortimentov bi v glavnem ostala na dosedanji ravni.
Koncept povečanja proizvodnje drobnih gozdnih sortimentov pa zahteva povečana vlaganja. Pri tem ugotavljamo, da sedanji gospodarski položaj proizvajalcev vlaknin in plošč ne omogoča takšnega financiranja. Ker pa plošče služijo nadaljnji predelavi v pohištveni industriji, je potrebno vlaganje obravnavati kot potrebo celotne slovenske lesne industrije. Na drugi strani pa je gozd širšega družbenega pomena, zato je potrebno vključiti v odločanje tudi širšo družbeno skupnost.	P. Oblak
Samoupravna dogajanja ob koncu leta
Samoupravna dogajanja v naši delovni organizaciji ob koncu leta niso prav nič manj živahna kakor so bila vse leto. Ob koncu oktobra se je sestal delavski svet delovne organizacije in obravnaval številne skupne samoupravne splošne akte oziroma osnutke njihovih sprememb ter jih dal v poprejšnjo obravnavo v temeljne organizacije.
Tako je delavski svet delovne organizacije dal v poprejšnjo obravnavo naslednje samoupravne splošne akte:
—	Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo Sloveni j ales-proizvodnj a in trgovina. Poprejšnja obravnava o tem osnutku poteka v temeljnih organizacijah po sindikalnih skupinah, da bi čim več delavcev sodelovalo oziroma da bi dobili vse želj ene informacije in pojasnila.
—	Poslovnik delavskega sveta sestavljene organizacije Slovenijales.
—	Osnutek samoupravnega sporazuma za pospeševanje izvoza.
—	Osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka — Priloga št. 1 — vrednotenje zahtevnosti dela. Med poprejšnjo obravnavo tega osnutka naj bi izoblikovali in zbrali tudi druge morebitne utemeljene pripombe k temu sporazumu.
Poleg teh aktov, ki jih je dal v poprejšnjo obravnavo, je delavski svet določil tudi predlog samoupravnega sporazuma o začasnem razporejanju delavcev v tujino in ga dal v obravnavo in sprejem delavcem temeljnih organizacij.
V	teh dneh se v temeljnih organizacijah oziroma v delovni skupnosti končuje tudi javna razprava o osnutkih razvidov del oziroma nalog. Pripombe na osnutke bodo uskladile komisije, ki so bile imenovane za sestavo teh razvidov oziroma koordinacijska komisija na ravni delovne organizacije.
V	decembru bo potekel mandat dosedanjim članom delavskih svetov
temeljnih organizacij, delovne skupnosti in delovne organizacije. Zato bodo morale sindikalne organizacije temeljnih organizacij in delovne skupnosti takoj opraviti postopek za kandidiranje in določiti kandidatne liste. Volitve za nove člane delavskih svetov naj bi bile predvidene 24. decembra.	A. Perčič
Delovni dogovori
Z II. SREČANJA ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA, NOVINARJEV IN UREDNIKOV GLASIL V ZDRUŽENEM DELU
Odbor republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando je pripravil II. srečanje v Radencih, da bi iz kopice še nerešenih vprašanj o obveščanju delavcev izluščili tista, katerim bomo v prihodnjem obdobju dali posebno prednost.
Približno 150 udeležencev srečanja je aktivno poseglo v razprave po posameznih delovnih komisijah. S svojimi prispevki so obogatili naša spoznanja tudi ugledni gostje: Vinko Hafner, Alojz Gojčič, Lenart Šetinc, France Vreg, Ivo Zorčič in drugi.
Udeleženci srečanja so poudarili, da obveščanje v združenem delu kljub velikim naporom, precejšnjim materialnim sredstvom, vse večjemu številu organizatorjev in oblikovalcev samoupravnega obveščanja, še ni zaživelo kot enakovredna sestavina celovitega družbenega sistema obveščanja. Vzroki za takšno stanje so v premalo uveljavljeni praksi in zavesti o vlogi, ki jo ima obveščanje v procesu samoupravnega odločanja. Samoupravna informacija še vse prevečkrat uhaja delavskemu nadzoru.
Na srečanju je bilo vseskozi prisotno vprašanje, katere poti vodijo k uveljavitvi delavca — subjekta obveščanja. Ena izmed njih je prav gotovo ta, da so mu vse potrebne informacije dostopne, da pridejo do nje, in druga je ta, da se sam v največji možni meri vključuje v proces obveščanja ne le kot sprejemnik, ampak tudi kot vir informacije.
Na srečanju je bilo med drugim rečeno tudi to, da bi ostali na površju vprašanja, če bi videli edinega krivca za slabo obve-
silec niti enakopravni subjekt v procesu obveščanja. To stanje je ovira za boljše samoupravno odločanje.
2.	Sistem obveščanja v združenem delu mora postati enakovreden pomemben sestavni del celovitega družbenega sistema obveščanja. Le tako bo obveščanje v združenem delu postalo tudi sestavina organiziranosti dela in družbenopolitične aktivnosti v temeljnih organizacijah in torej vtkano v vsakodnevne samoupravne odnose.
3.	Organizacije združenega dela morajo zgraditi celovit sistem obveščanja, ki bo zajel vse vire, nosilce ter sredstva za obveščanje in bo normativno opredeljen z vsemi odgovornostmi. Za vzpostavitev tega sistema, za njegovo opredeljenost in izvedbo so politično odgovorne osnovne organizacije zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije v združenem delu. Še posebno veliko odgovornost imajo pri tem tudi vsi delavci s področja obveščanja v združenem delu in poslovodni organi kot je
Tudi na oglasni deski je moč najti zanimive informavije
7.	Zaradi neurejenih razmer se oblike izobraževanja in usposabljanja pogosto ponavljajo. Skupaj s fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo in višjo upravno šolo se bo potrebno dogovoriti o možnostih študija ob delu tistih, ki se ukvarjajo z obveščanjem v združenem delu.
8.	Izdelava srednjeročnih razvojnih programov za obdobje 1980—1985 je dobra priložnost, da začrtamo tudi razvojno pot obveščanju v združenem delu, ki bi morala vsebovati ne samo izhodišča organizacije in funkcije obveščanja, temveč tudi elemente svobodne menjave dela, dohodkovnih odnosov, uvajanja novih
Premalo učinkoviti
V novembru je imela osnovna organizacija zveze komunistov v TOZD GABER več sestankov. Na sestankih smo obravnavali druž-beno-politiona dogajanja predvsem v Jugoslaviji, odmeve v svetu ob havanski konferenci neuvrščenih in vlogo naše delegacije pod vodstvom tovariša Tita pri čemer smo dali podporo notranji in zunanji politiki naše partije.
Dnevni red je obsegal tudi pre gled dela osnovne organizacije ter vlogo njenih članov v njihovih delovnih okoljih. Ugotovili smo, da se je s povečanjem števila članov osnovne organizacije okrepila tudi njena družbeno po litična dejavnost. Osnovna orga nizati j a mladine je ponovno »zaživela« prav na pobudo osnovne organizacije zveze komunistov, mladi pa so si zastavili akcijski program in ga začeli uspešno uresničevati.
In kakšna je bila vloga komuni stov v osnovni organizaciji sin dikata? Ugotavljali smo, da smo tudi pri tem napravili korak naprej, kar pa ne pomeni, da smo izpolnili tudi naloge, začrtane v akcijskem programu. Še vedno je čutiti premalo povezave s sin-
dikalnimi delavci predvsem tedaj kadar gre za akcije političnega pomena. Pri tem je sindikat še vedno prepuščen samemu sebi.
Kritično smo obravnavali tudi obnašanje komunistov v svojih okoljih. Hujših pojavov sicer ni bilo, vendar bo potrebno tudi ti sta majhna odstopanja od lika komunista odpraviti, saj še tako majhna napaka daje v slabo luč delo osnovne organizacije. Komunisti se bodo morali še bolj samokritično lotiti izvajanja vseh nalog, ki so jim zaupane. Pri nekaterih je čutiti premajhno spremljanje naših družbeno političnih gibanj, ki so osnova za uspešno politično delovanje. Torej je potrebno vsaj prek sredstev javnega obveščanja in samo-usposabljanja spremljati dogaja n j a, tako da je mogoče na poli tičnih sestankih laže razpravljati in sprejemati stališča o perečih družbeno-političnih in gospodarskih vprašanjih.
Osnovna organizacija, predvsem pa sekretariat, preveč čakata na napotke občinskega komiteja, kar ima za posledico pomanjkljivo obravnavanje vprašanj, ki se pojavljajo v naši temeljni organizaciji.
A. Humar
Uspela jesenska razprodaja
Naš OBZORNIK in INFORMATOR — le del v sistemu obveščanja
ščenost oziroma za neobveščenost delavcev le v informacijskem sistemu, saj ta sistem vendar deluje v neposrednem okolju, je od njega soodvisen. A hkrati ne smemo pozabiti, da dober informacijski sistem na svoje okolje tudi vpliva, ga sooblikuje. Ob tem nam mora biti jasno, da v samoupravnem sistemu ni le neposredni proizvajalec tisti, ki potrebuje informacijo od strokovnih in poslovodnih delavcev, marveč da mora biti med njimi sklenjen komunikacijski tok. Če ga ni, potem samoupravljanje šepa — nekdo drug hoče odločati v delavčevem imenu. Če delavec ne odloča, potem tudi nima prave motiviranosti, da bi bil obveščen.
Da ne bi ponavljali starih spoznanj, da pa bi osvežili in predvsem akcij siko usmerili najpomembnejše bližnje naloge za izboljšanje obveščanja v združenem delu, so udeleženci srečanja sprejeli naslednje sklepe (objavljamo le nekatere najpomembnejše):
1. Sistem obveščanja v združenem delu mora biti odprt in po-družbljen, tako da bomo preprečevali nevarnosti monopoliziranja informacij, zapiranja informacij in njihovih virov in tako tudi v praksi dosledno uveljavili pravico in dolžnost delavcev do resnične obveščenosti. Delavec v veliko primerih še vedno ni no-
to tudi določeno v zakonu o združenem delu.
4.	Temeljna raven obveščanja v združenem delu so delavci v temeljni organizaciji združenega dela; temu je treba prilagoditi organizacijo sistema obveščanja v združenem delu. Službe za obveščanje naj bodo organizirane na ravni delovne organizacije. Na ravni SOZD na naj bo usklajevanje te dejavnosti in obveščanje o tistih skupnih zadevah, o katerih so se delavci s sporazumom tako dogovorili.
5.	Temeljne informacije za delavce naj bi postale tista vsebina, ki naj bi jo skušali podati delavcem v slehernem delovnem okolju. Pri tem ne bi smeli ostro ločiti poslovnih od samoupravnih informacij. Tisto najmanj, kar delavci morajo dobiti, ostajajo kazalci gospodarjenja in poslovanja, ki se po zakonu o združenem delu izkazujejo ob periodičnih in zaključnih računih in ki ga sindikati zahtevamo že sedaj.
6.	Tako zasnovan sistem obveščanja v združenem delu mora omogočiti tudi ustrezen status delavcem v službah za obveščanje. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da je ta dejavnost posebnega družbenega pomena in jo je treba zato tudi ustrezno ovrednotiti. Službe za obveščanje morajo biti tesno povezane s samoupravnimi organi, njim so tudi odgovorne, ne pa poslovodnim strukturam.
in sodobnih tehnoloških pripomočkov in podobno.
9.	Predlagamo, da bi bili občinski sveti zveze sindikatov pobudniki rednih tiskovnih konferenc oziroma pogovorov o aktualni gospodarski, samoupravni in družbenopolitični dejavnosti. Na konference, ki naj bi bile enkrat mesečno ali dvomesečno, naj bi vabili tudi novinarje in organizatorje obveščanja v združenem delu.
10.	Da bi v Sloveniji dobili temeljit pregled sredstev obveščanja v združenem delu, priprav-1 jamo v odboru RS ZSS za obveščanje in politično propagando dve anketi. Prva naj bi zajela kvantitativne podatke v vseh tozdih (6000), naslednja pa naj bi dala kvalitativne podatke. To nalogo bomo lahko uspešno izpeljali le ob tvornem sodelovanju z občinskimi sveti ZSS oziroma njihovimi organi za obveščanje.
11.	Gradivo s tega srečanja bomo vključili v razpravo o obveščanju v združenem delu na predsedstvo republiškega sveta ZSS, po tej seji pa se bomo sestali s predsedniki organov za informiranje pri občinskih svetih ZSS in se dogovorili za izvajanje sprotnih nalog.
12.	Nujno bo potrebno oceniti delovanje INDOK centrov in jih usposobiti za delo. Sindikati so kot podpisniki sporazuma dolžni, da to prouče in zahtevajo.
Tudi letošnji november (od 5. do 24.) na Brestu je bil v znamenju razprodaje. Ta čas je seveda veljal za kupce, za zaposlene v salonu pa se je začel že prej. Priprav za organizacijo razprodaje ni malo, pa tudi preproste niso, posebno še zato, ker imamo dosti temeljnih organizacij in je potrebno pri vseh ugotoviti natančne zaloge izdelkov, ki naj bodo na razprodaji.
Predvsem smo razprodajali opuščena programa ZALA in REAL, poleg tega pa tudi druge izdelke iz vseh Brestovih temeljnih organizacij. Izbira elementov je bila zelo velika. Zato je na razprodajo prišlo dosti kupcev in smo že prvi dan razprodaje dosegli skupaj s salonom pohištva 230 milijonov starih dinarjev prometa, kar je preseglo naša pričakovanja. Z veseljem ugotavljamo, da se je izredno povečal tudi obisk kupcev v salonu, s čimer se je povečala tudi prodaja programov iz vseh Brestovih temeljnih organizacij.
Za tako uspešno razprodajo so omeli veliko zaslug predvsem delavci, ki so sodelovali pri razprodaji in ki so delali v salonu. Tudi odprema iz skladišč je bila brez večjih zastojev.
Zato nam ni žal vseh dni; ki smo jih preživeli na razprodaji, saj z veseljem ugotavljamo, da je bila finančno zelo uspešna. Tudi kupci so bili zadovoljni, kar je še najpomembnejše.	D. Kraševec
Soustvarjali smo Brest...
dela v TOZD Tapetništvo. Na Brestu je zaposlen deset let.
»Organizacija dela je v novozgrajenih tovarniških prostorih res boljša, delovni pogoji pa se niso veliko izboljšali. Na račun prepiha izgubljamo veliko delovnih ur. Bolniški stalež nenehno narašča. Veliko pomanjkljivosti smo že sami odstranili. Skladiščenje surovin in polizdelkov po proizvodnih prostorih moti in ovi-
ra proizvodnjo, zato si vsi želimo, da bi kaj kmalu pridobili tudi nove skladiščne prostore.«
Jože Primožič, zaposlen v TOZD Jelka, je iz temeljne organizacije edini, ki letos praznuje trideseti jubilej.
LETOŠNJE SREČANJE BRESTOVIH
JUBILANTOV
18. novembra je bilo v delavski restavraciji TOZD Pohištvo srečanje vseh letošnjih delovnih jubilantov.
Na slavnostno srečanje so bili iz vseh temeljnih organizacij Bresta vabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki organov upravljanja ter direktorji. (Samo iz Iverke na srečanje ni bilo nikogar).
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije tovariš Ku-sič je v uvodnem govoru delovne jubilante toplo pozdravil in jim v imenu delavskega sveta delovne organizacije ob jubileju iskreno čestital ter zaželel, da bi tudi v prihodnje ostali zvesti in uspešni delavci.
Z vedro pesmijo, ki je osušila solze v prenekaterih očeh, je moški pevski zbor »Tabor« zaključil uvodni del slavnostnega srečanja.
Ob zvokih harmonike so se slavljenci tudi zavrteli. Kljub veselemu razpoloženju smo nekatere izmed njih le pridobili za kratek razgovor.
Mara Kebe, zaposlena v računski službi na Skupnih dejavnostih, je Brestovka že trideset let. Na vprašanje, kaj meni o dosedanjem in prihodnjem razvoju Bresta, je povedala:
»Na Brestu se je gradilo in se gradi še danes. V večini naših temeljnih organizacij še kar naprej izdelujemo le pohištvene izdelke. Nakup trajnih dobrin kot je pohištvo pa ob nenehnem naraščanju cen najnujnešim življenjskim potrebščinam, lahko počaka. Tudi razni stabilizacijski ukrepi — od povečanja pologa pri najemanju potrošniških kreditov do zmanjšanja stanovanjske gradnje — močno vplivajo na prodajo naših izdelkov.
Danes smo vsi veliko bolj seznanjeni z vsemi vprašanji, ki nas zanimajo in o katerih odločamo. Vendar pa ne morem mimo tega, da naši delavci resnično ne kažejo dovolj zanimanja za različna vprašnja o temeljni organizaciji. Menim, da so delegati v samoupravnih organih premalo povezani z ostalimi delavci. Informacije se ne prenašajo ne navzdol ne navzgor. Vsa vprašanja bi morali delavci med seboj ,pre-debatirati’.
Naj ob tej priložnosti povem še to, da so tudi v naši delovni organizaciji pridni in prizadevni delavci in da se vsi skupaj zelo prizadevamo, da ne bi ob koncu leta zopet ugotavljali izgube.«
Franc Klančar, serviser v TOZD Prodaja je v tridesetih letih dela
na Brestu preživel tudi veliko
težkih in kritičnih obdobij. Trenutno vprašanje likvidnosti na Brestu pa je vendarle eno najtežjih obdobij na njegovi dolgoletni delovni poti.
»Lesna industrija se resnično prehitro razvija in širi. Že sedaj nam prodaja povzroča velike skrbi. Krivi smo tudi sami, saj izdelujemo kvalitetno pohištvo, vendar ne znamo poskrbeti, da bi bilo do kupca tudi kvalitetno dostavljeno. Imamo veliko reklamacij in vzrok večine od njih so prav poškodbe pri transportu.
Spremeniti in izboljšati bi morali predvsem odnos do kupca, hitreje reševati reklamacije, predvsem pa pohištvo kupcu kar najhitreje dostaviti.«
Mislim, da bi bilo dobro, da bi vsaj v eni temeljni organizaciji preusmerili proizvodnjo, začeli bi izdelovati nekaj, kar nas bi ob takih in podobnih ukrepih reševalo.
O prihodnjem razvoju Bresta pa bi bilo vsekakor potrebno več razmišljati.«
Marta Dragolič, tehnolog v TOZD Masiva praznuje letos deseti delovni jubilej.
»Deset let je dovolj dolga doba, da o razvoju samoupravljanja lahko rečemo, da je bilo pred desetimi leti drugače.
Rado Cvetko je bil najprej zaposlen v TOZD Masiva, sedaj pa
Z letošnjega srečanja Brestovih jubilantov
minjati. Še naprej bi se za delovni jubilej morala upoštevati le delovna doba, prebita na Brestu. Mislim, da je tako bolj prav in bolj pošteno.«
Jože Švigelj je zaposlen v TOZD Iverka in praznuje letos desetletnico dela na Brestu. Iz TOZD Iverka sta izmed devetih delovnih jubilantov prišla na slavnostno srečanje le dva.
»Zelo težko mi je ob tem, posebno pa mi je hudo, ker ni tudi nikogar iz našega vodstva tukaj.
V novi tovarni imamo zelo dobre delovne pogoje. Nam pa doba-
va lepila, večkratni izpadi električne energije ter razne okvare strojev onemogočajo, da bi naredili toliko kot želimo — da bi dosegli vsaj načrtovano proizvod njo. Med seboj se v naši temeljni organizaciji dobro razumemo, pa čeprav imamo zaposlenih tudi veliko delavcev iz drugih republik.«
»S priključitvijo naše temeljne organizacije k Brestu se kaj bistvenega ni spremenilo. Mogoče je med delavci nekoliko več zanimanja za sprotna doga j trnja, ker nam je Brest bližji in bolj znan, kot nam je bil Slovenijales. Naraščanje zalog naših idzelkov pa spremljamo vsi z veliko zaskrbljenostjo.«
Anton Petrič je eden izmed delovnih jubilantov iz TOZD Pohištvo, ki letos praznujejo tridesetletnico.
»Na Brestu sem se zaposlil pred tridesetimi leti in danes sem na svoj delovni jubilej zelo ponosen. Samoupravnega sporazuma, ki ureja nagrajevanje delovnih jubilantov, ne bi smeli spre-
Stane Prevec je v TOZD Gaber zaposlen že trideset let in kot pravi sam, so mu ta leta hitro minevala.
»Najbolj od vsega pogrešamo obdobje, ko smo med delom imeli enourni odmor za malico. Takrat smo se med seboj lahko pogovorili o vseh težavah.
Ob bolj organiziranem delu in strnjenem delovnim časom pa to sedaj ni mogoče. Danes posve čarno premalo pozornosti prostemu medsebojnemu razgovoru. Sam sem se vedno trudil, da bi
billi odnosi med zaposlenimi kar se da dobri in da bi vsa vprašanja reševali skupaj.«
Z. Jerič
Delovni jubilej — deset, dvajset in trideset let dela na Brestu je letos praznovalo 152 delavcev.
13 delavcev je praznovalo tridesetletnico, 52 delavcev dvajsetletnico in 87 delavcev desetletnico.
Skoraj tretjina vseh letošnjih jubilantov je iz TOZD Pohištvo. Iz te temeljne organizacije je od skupaj 40 kar 7 jubilantov praznovalo tridesetletno, 21 pa dvajsetletno delo na Brestu.
Naslednja po številu delovnih jubilantov je TOZD Jelka. V njej je letos 21 jubilantov; sledita ji TOZD Žagalnica in Skupne dejavnosti s po 17 jubilanti. Zatem imajo v TOZD Masiva 14, v TOZD Tapetništvo 13, v TOZD Iverka 9 in v TOZD Prodaja 5 delovnih jubilantov.
Usmerjeno Izobraževanje v lesarstvu
Zavod za šolstvo, ki je strokovni nosilec preobrazbe zastavljene naloge sproti uresničuje. Intenzivnejše priprave se bodo pričele v decembru in nato naprej skozi vse leto. Delo na tem področju torej ne miruje in se predvideva začetek novega izobraževalnega sistema v letu 1980.
Slabše pa je z vključevanjem organizacij združenega dela v preobrazbo. Menim, da je to poglavitni pogoj za kvalitetno preobrazbo: organizirati izobraževanje za delo, samoupravljanje in osebno življenje. Še vedno pa ostajajo šolniki glavni nosilci in pre-oblikovalci sedanjega šolskega sistema. Če bo tako ostalo, bodo uspehi skromnejši kljub kvalitetnemu delu v vzgojno izobraževalnih organizacijah.
Za učinkovito dejavnost je torej nujno potrebna skladnost v prizadevanjih med izvajalci in uporabniki. Na materialnem področju to skladnost ureja tržišče: slabi izdelki ostajajo v skladiščih. Seveda je kadrovsko področje mnogo bolj zapleteno z medsebojnimi odnosi in z družbenimi vplivi kot so odnosi v materialni proizvodnji. Težave se kažejo predvsem v vse slabšem izkoriščanju kadrov z določenim znanjem. Potrebujemo nove profile.
Izvršni odbor posebne izobraževalne skupnosti je na eni izmed sej, ko je obravnaval analizo razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v obdobju 1976-— 1978, za svojo stroko ugotovil, da imata centra v Mariboru in Novi Gorici urejene materialne pogoje za delo, medtem ko osrednja Slovenija tega še nima. Zato iščejo ustrezne rešitve.
Sedaj poteka izobraževanje na dveh mestih z različnima programoma. Usmerjeno izobraževanje pa predvideva enoten program, zato tudi nastane potreba po centru na enem mestu.
Tehniška šola za lesarstvo v Ljubljani gostuje v prostorih, ki so bili zgrajeni na začetku tega stoletja in so docela dotrajani. Potrebni so celotne prenove. Ne samo pri centralni kurjavi (ta je tako dotrajana, da grozi celo prekinitev pouka v hujšem mrazu), temveč tudi pri električni napeljavi, sanitarijah, oknih, vratih, podih ... Tako se je posebna izobraževalna skupnost za kemijo že odločila, da poišče vse možnosti za gradnjo centra za kemijo drugje, ostali pa naj bi kovinarji s tem, da bi se razširili in izvajali enoten program za vso stroko do srednje stopnje.
Lesarji še nimamo usklajenih pogledov. Trenutno sta dilemi: ali center v doglednem času prenesti v Škofjo Loko ali naj ostane v Ljubljani. To alternativo je podprlo tudi neuspešno združevanje sredstev za srednjo stopnjo. Imenovana je tudi strokovna skupina za pripravo predloga o prihodnem centru, nakar bodo delovne organizacije kot uporabniki kadrov odločale o predlagani rešitve.	F. Turšič
Komunisti o svojem delu
Nedavno, ko sem pisal o poglavitnih nalogah komunistov v jesenskem obdobju, sem omenil kot eno izmed pomembnih nalog izvedbo volilnih konferenc osnov nih organizacij. Sedaj je ta akcija v polnem teku in bo končana v naslednjih dneh. Zato sedaj še ni moč govoriti o oceni konferenc, le-to bomo lahko dali potem, ko bo akcija v celoti opravljena.
Namen in cilj volilnih sestankov osnovnih organizacij ni zgolj izvolitev novih sekretarjev oziroma vodstev po dveletnem mandatnem obdobju, pač pa je poudarek na vsebini, na kritični oceni svojega dela v tem obdobju.
To obdobje pa je bilo za družbenopolitično življenje v celotni družbi, pa tudi v naši občini dokaj živahno. Zlasti je treba omeniti, da so bili v tem času zvezni in republiški kongresi zveze komunistov, ki so postavili na vseh področjih nove cilje in naloge, pri graditvi samoupravnega socializma.
S splošnimi volitvami v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti pa se je začel drugi mandat delegatov in delegacij. Tako smo torej z delegatskim sistemom kot novostjo v političnem sistemu prišli od začetnih korakov k resničnosti obenem pa k novim, zrelejšim preizkušnjam.
Za našo občino naj omenim obisk delovne skupine centralnega komiteja ZKS, ki je s svojimi ugotovitvami opozorila tudi na nekatere slabosti v delovanju in učinkovitosti zveze komunistov pri preobrazbi družbenoekonomskih, političnih in samoupravnih odnosov ter ob prisotnosti tovariša Popita na seji občinske konference dala spodbudo in smer za prihodnje delo.
Tako je zastavljeno, da osnov ne organizacije na svojih sestankih pretresejo in ocenijo svojo vlogo, dejavnost in učinkovitost ter uspehe svojega dela — organizacije kot celote, pa tudi vsakega posameznega člana v njegovem delovnem in življenjskem okolju. V zvezi s tem so prav ugotovitve delovne skupine CK ZKS
opozorile, da so osnovne organi zacije premalo prisotne pri reševanju vprašanj v svojem delovnem in življenjskem okolju (temeljne organizacije, krajevne skupnosti...).
Komunisti so sicer najbolj delavni, vendar bolj kot posamezniki, osnovne organizacije pa premalo usmerjajo in usklajujejo dejavnosti tam, kjer delajo — v samoupravnih organih, delegacijah in drugod.
Prav volilni sestanki bi morali sedaj ugotoviti, ali so se stvari premaknile na bolje. Ob tem so posebej važna vprašanja, koliko so se spremenili in poglobili samoupravni odnosi, da bi delovni ljudje in občani neposredno odločali. Kljub vsem spremembam in dosežkom, kljub aktivnosti in (pre)številnemu sestankovanju namreč ne moremo trditi, da so vse bistvene odločitve z vso zavestjo in odgovornostjo res v rokah vseh delovnih ljudi.
Naslednje pomembno vprašanje je, kaj je storjenega na gospodarskem področju ne le v smislu materialnega napredka, ampak predvsem v uresničevanju stabilizacijskih ciljev.
Poleg vseh teh pa so izredno pomembna tudi druga področja, o katerih morajo osnovne organizacije kritično spregovoriti; to so dosežki in naloge v podružab-ljanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, pre-
obrazba vzgoje in izobraževanja, stanovanjskega gospodarstva, kadrovske politike in podobno. Kritična ocena dosežkov in slabosti pa bo služila za programsko osnovo dela v prihodnjem mandatnem obdobju.
Občinski konferenci mandat še ni potekel (ker je štirileten), ven dar pa se pripravljajo tudi neka tere organizacijske in kadrovske spremembe ter dopolnitve in si cer na osnovi sklepa o organiziranosti občinske konference, ki ga bo CK ZKS sprejel na naslednji seji, predvidoma v decembru. Te spremembe so povezane z uresničevanjem pobude tovariša Tita in politike zveze komunistov o kolektivnem vodenju, delu in odgovornosti ter prihodnji demokratizaciji odnosov v naši družbi.
V vsebinskem smislu je seda nja aktivnost občinske konference in njenih organov usmerjena predvsem v obravnavo in uresničevanje stališč 5. seje CK ZKS o nalogah v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Sprožena je bila aktivnost v vseli osnovnih organizacijah in drugih organizacijah ter organih.
Občinska konferenca je o nalogah in zlasti o slabostih v delovanju političnega sistema in aktivnosti ter odgovornosti komunistov pri tem zelo kritično spregovorila na seji 9. novembra.
J. Frank
KOMUNISTI IN OBVEŠČANJE
Novembra so se po vseh Brestovih osnovnih organizacijah sestali komunisti, da bi na osnovi stališč in ugotovitev 5. seje CK ZKS pretehtali svoje delo in delovno učinkovitost v okoljih, kjer delujejo.
Zato smo posebej zaprosili vse sekretarje, naj nam pošljejo strnjen in kritičen zapis o delu njihovih osnovnih organizacij oziroma ugotovitve s teh sej. Našemu prijaznemu vabilu se je žal odzval le sekretar osnovne organizacije v Gabru.
Kako naj torej govorimo o podružbljanju obveščanja, o njegovem političnem in samoupravnem pomenu, če imajo takšen odnos do njega celo odgovorni v zvezi komunistov? Obenem to tudi dokazuje, kako drži ugotovitev, da se osnovne organizacije vse bolj zapirajo za svoje plotove in je njihovo dejavnost navzven dosti premalo čutiti.
S kanujem od Brežic do Beograda
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ni več drevja, okrašenega z odpadlimi vrečkami, pnevmatikami in drugimi uporabljenimi predmeti naše civilizacije. Pokrajina, kolikor jo lahko vidiva iz čolna, je zelo romantična, nizka obala, ob obali plavajo race in gosi, včasih se prikaže tudi kakšen konj, dostikrat pa se po obali podijo otroci, ki naju veselo pozdravljajo in sprašujejo, od kod in kam plujeva.
Lačna sva kot volka. Od prejšnjega popoldneva nisva še ničesar jedla. V prvi večji vasi pristaneva, vprašava brodnika, če imajo trgovino in se napotiva skozi vso dolgo vas do nje. Kot pri nas, so trgovine in gostilne v neposredni bližini cerkve.
V	trgovini se krepko založiva s hrano, najmanj za dva dni in se je lotiva še prej, preden prideva do čolna.
Po nekaj kilometrih plovbe začne spet sijati sonce. Zelo hitro nama uspe posušiti vso opremo, ki sva jo namočila prejšnje popoldne. Čez nekaj časa zagledava most v Jasenovcu. Nekaj metrov pred njim, na levi strani, pristaneva, potegneva kanu na breg in se napotiva v mesto. Po kratkem ogledu Jasenovca piševa tudi prve razglednice in se odpraviva nazaj k čolnu. Prispela sva v zadnjem trenutku. Naraščajoča reka ga je že privzdignila; še trenutek ali dva in kanu bi odpul po Savi brez naju.
V	lepem sončnem vremenu nadaljujeva pot. Na desni strani se že kažejo obronki bosanskih hribov.
Ker sva precej v zaostanku za načrtovano prevoženo potjo, se dogo-
voriva, da bova veslala čimdlje, tudi ponoči, če bo treba.
Načrt začneva izpolnjevati že ta večer. Veslava, dokler lahko sploh še kaj vidiva. Nato se zavijeva v spalne vreče, priveževa h kanuju in poskušava zaspati. Če ste že kdaj poskušali spati v čolnu, ki je dolg centimeter manj kot pet metrov, širok pa ne več kot petdeset centimetrov, pa še precej trd in nestabilen je, potem lahko uganete, da sva v nočni plovbi, posebno pa v spanju, kar lepo uživala.
Postlala sva si kar na veslih in prtljagi, ki sva jo natovorila v srednji del čolna. Plovba ponoči niti ni slaba. Sava teče počasi, vendar stal-
no, pa še nič se ne utrudiš z veslanjem. Včasih, ko se zbudiš, sploh ne veš, v katero smer pluješ. Enkrat je spredaj krma, drugič pra-mec, včasih se ustaviva ob bregu, vendar kar krepko plavava proti cilju. Po noči, ki sva jo malo prespala, malo prebdela, naju pozdravi topel sončen dan in obljubiva si, da bova še eno noč plula s tokom.
Ves dan veslava, vso naslednjo noč plujeva s tokom, še en dan in pozno ponoči sva prispela do Sremske Mitroviče. Ušotoriva se kar ob hotelu Plaža. Niti hrup iz bližnje gostilne, ki dela tudi pozno ponoči, naju ne moti. Zaspiva kot ubita.
(Se bo nadaljevalo)
Številni vikendi ob Savi
z ocrm
naše
kamere
Prvi letošnji sneg je že pokazal kako bo čez zimo: brez pločnikov — vsi po cestišču!
Slovenščina v javni rabi
SEST ANKARSKI JEZIK
Današnji čas je čas poučevanja, prepričevanja, dokazovanja, obveščanja in dogovarjanja. Zato toliko sestankov in toliko besedovanja na njih.
Seveda si je to sestankarstvo, brez katerega ne gre, sčasoma ustvarilo tudi svoj sestankarski jezik. Neke vrste poklicno bolezen ljudi, ki jim je čas naložil, da si v potu svojega obraza služijo kruh večji del na sestankih.
So pa lahko ti ljudje tudi čisto navadni delavci in samoupravljala, pa jih ta bolezen napade v tistem trenutku, ko odprejo usta — na sestanku. Kot alergija.
Tako predsednik kake komisije ali tudi sekretar OOZSMS ali sindikata, ali ZK ali katere koli že organizacije ali delegacije lahko ves dan dela v isti proizvodni dvorani, v isti pisarni s sodelavci, ki zdaj sestankujejo, celo že na sestanku ob devetih so sedeli skupaj, pa bo svoje tovariše ob enih popoldne spet takole nagovoril; »OTVAD-JAM sestanek 00 ... in vas vse prav lepo pozdravljam. (Morda je komu všeč, da je že spet pozdravljen, meni, vem, da gre ob takšnem pozdravu zmeraj na smeh).. V NAŠI SREDI (čeprav sedi čisto spredaj in mu je največkrat silno zoprno!) POZDRAVLJAM tovariša tega in tega« itd_
Oglejmo si zdaj ta vzorec od blizu:
Namesto OT V AR JAM se slovensko reče ODPIRAM, ker se pa s tem glagolom zelo lepo skladajo nekateri samostalniki, n. pr.: vrata, okno, knjiga, denarnica, steklenica..., bomo bralci Brestovega obzornika sestanke raje kar ZAČENJALI .
Pozdravljali se takole skupinsko ne bomo, ker smo se po vsej verjetnosti že kar med prihajanjem, če nam pa to ni uspelo, bomo komu lahko segli v roko tudi še po sestanku.
Namesto tistega »V NAŠI SREDI...« se lepo sliši, če obvestimo domače, kateri so neznani obrazi v prvi vrsti in čemu so prišli. S tem goste mimogrede zadolžimo za ustvarjalni delež v razgovoru. Lahko tudi izrazimo veselje ob njihovi prisotnosti, če je seveda to veselje odkritosrčno.
Zdaj pa lahko začnemo z vsebino sestanka. Ta ni predmet jezikovnih pogovorov. Tudi to ne, kako naj sestanek vodimo, da bo kaj od njega. (Z nasveti o teh rečeh so delavske univerze že dosti zaslužile, pa malo naredile!) Mi bomo opozorili samo na nekatere »morilce«, ki vselej mnogo govorijo, pa rekdo kdaj kaj povedo — na poklicne razpravljalce.
Skoraj vsak številnejši sestanek ima katerega. JKot zakleto. Ljudje ga iz gole vljudnosti prenašajo, četudi ne poslušajo. Vsebina njegove razprave je SPLOŠNA, NAČELNA, obvezno DOLGA, če je ta tovariš še mlad, boste gotovo v vsakem drugem stavku kje v sredini slišali besedo NEKJE. Pa ne misliti, da je tisti NEKJE prislovno določilo kraja. Kje pa! Kar tako NEKJE NEKJE maši luknjo v že tako NEKJE rešetastem govoričenju. Groza-
Ta NEKJE, ki opravlja NEKJE poslanstvo NEKJE neopredeljivega, pa vendar NEKJE pomembnega mašila, izhaja iz mladinskih komitejev šestdesetih let in se posebno med mladimi dobro drži še danes.
Kot bleščeč govornik bo tak neuničljivi diskutant skoraj za vsak PROBLEM (poln je problemov!) našel natančno po tri vzroke ali posledice (navadno prvih od drugih ne loči). Po tri — kot v ljudski pesmi: Rekel bo »PRVIČ ... DRUGIČ ...«, potem pa ne tretjič, ampak »IN NE NAZADNJE ...«, čeprav je to rekel nazadnje in nima več četrtega.
Če pa ima tudi še četrto, ker je pravkar dobil navdih, bo pa rekel: »IN NAZADNJE, PA NAJMANJ POMEMBNO...« (Zakaj vendar ni tega izpel že prej, če ni najmanj pomembno?!)
Moj bog, koliko takšnih jezikovnih grozot smo že presedeli v SLOVENSKEM KULTURNEM IN POLITIČNEM PROSTORU. In koliko jih še bomo!
Zahvaljujem se vam za sodelovanje in zaključujem sestanek. Pa lepo — pozdravljeni!	J. Praprotnik
Na drugi strani Cerkniščice nasproti TOZD Pohištvo je v rekordnem času zrasla sodobna stanovanjska stavba, ki bo nudila začasni dom številnim samskim delavcem GG Postojna — obrat Cerknica in SGP Gradišča kot investitorja gradnje. Predvideno je, da bo ta sodobni samski dom vseljiv s prvim majem prihodnjega leta. Gradnja je v skladu s pred dvema letoma sprejetim samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev na območju občine Cerknica.
Do tukaj je vse v redu in prav. Kako bo pa poskrbljeno za tistih štirinajst mladih, ki so bili na dan 16. novembra letos v prijavnih kartotekah občine našega malega mesta prijavljenih, da stanujejo na Notranjski cesti št. 15 in po izjavi dveh, ki prosita za stanovanje na Brestu, da mora vsak odšteti za resnično minimalne stanovanjske pogoje po sedemdeset starih tisočakov na mesec, pa naj ostane odprto vprašanje.
Natanko 10. novembra, ko je iz temnih oblakov lilo kot iz škafa, se ustavi pred mostom našega malega mesta stoenka in starejši moški poprosi slučajnega mimoidočega, kje je pot proti Dolenji vasi. Resnično nerodna zadeva. Ta velika vas šteje čez 130 hiš in nima nobenega kažipota. Mi že vemo zanjo. Kaj pa drugi?
	
	
ijp*n. ®	f^*®*** Ml* 1»S-1
Takšen je bil vhod v novo zgrajene prostore cerkniške osnovne šole ob nedavnih snežno-deževnih dneh. Vhod je namreč znatno nižje od cestišča. Kakšnih posebnih nesre č pa menda ni bilo ...
Sleherni delavec mora postati subjekt obvešča
Zagotavljati moramo družbeni vpliv in si pr deva ti za podružb-ljanje obveščanja. Kolektivna odgovornost. In iako naprej in tako naprej ...
Tako-le pa je bilo na novembrski seji uredniškega odbora našega glasila
Za izvirno organizirana in izvedena praznovanja ob letošnjem občinskem prazniku Skupščina občine in družbeno-poli-tične organizacije občine Cerknica izrekajo priznanje in se zahvaljujejo vsem organizatorjem in izvajalcem vseh prireditev v sklopu praznovanja.
PODELITEV BLOUDKOVIH ZNAČK
Ob sedanjem bogatem utripu telesne kulture ugotavljamo, da smo sprejeli dediščino, ki je plod velike predanosti in nesebičnega amaterskega dela posameznikov. Zato so telesnokultume skupnosti v Sloveniji sklenile, da najbolj zaslužnim delavcem na tem področju podelijo Bloudkove značke — zlate za 30 let, srebrne za 20 let in bronaste za 10 let vzgojno-organizacijskega dela v telesni kulturi.
Na podlagi evidentiranja in predloga krajevnih konferenc SZDL je izvršni odbor telesnokultume skupnosti Cerknica sklenil, da Bloudkove značke dobijo:
ČEBOHIN Franc, rojen 1906 iz Loža — zlato značko KRANJC Franc, roj. 1901 iz Cerknice — zlato značko TORNIČ Slavko, roj. 1932 iz Cerknice — srebrno značko TURŠIČ Franc, roj. 1939 iz Starega trga — srebrno značko POPEK Franc, roj. 1942 iz Begunj — srebrno značko SKUK Anton, roj. 1911 iz Cerknice — srebrno značko ŽURGA Ivan, roj. 1929 iz Nove vasi — bronasto značko ŠKRABEC Franc, roj. 1931 iz Nove vasi — bronasto značko ŠKRABEC Ivica, roj. 1923 iz Nove vasi — bronasto značko MILAVEC Albin, roj. 1900 iz Cerknice — bronasto značko KEBE Branko, roj. 1939 iz Cerknice — bronasto značko. Prva podelitev Bloudkovih značk v naši občini je še posebej svečana, saj jih podeljujemo tovarišem, ki so opravili pionirsko delo na področju telesne kulture pri nas.
/UH
\mmEs>Tm/
(Iz številke 26 — 29. november 1969)
VSE POGOSTEJŠE POMANJKANJE REPROMATERIALA
V	zadnjem času opažamo, da posamezne surovine in repromateri-ali vedno pogosteje niso dobavljeni v določenem času. To ima za posledico zastoje v proizvodnji, odvečne stroške in negodovanje delavcev. Prišli smo že tako daleč, da smo morali zaradi pomanjkanja iverastih plošč prestaviti prosto soboto, kar nam je porušilo plan pri investicijskih in vzdrževalnih delih.
NOVA TRGOVINA POHIŠTVA
Ne mislite, da bo nova trgovina odprta že jutri ali za novo leto. Sredi prihodnjega leta pa bo menda res. Vse dotlej bo trgovina s pohištvom na drobno tekla kot doslej, to se pravi izza pisalne v prodajni službi. Upajmo pa, da bolj organizirano in z več priprave za pravo trgovino s pohištvom.
Ograja okrog gradbišča, ropot kompresorjev, hrup betonskega mešalca pred Tovarno pohištva kažejo, da raste tam nov objekt. Malo pozno sicer začeta investicija, vendar bodo vsaj temelji nared na pomlad. Upajmo, da še kaj več kot samo temelji.
KAM Z OSEBNIMI DOHODKI
V	nagrajevanju zaposlenih med poslovnimi enotami je prišlo do prevelikih disproporcev. Tako smo doslej te disproporce vedno uravnavali po posameznih obdobjih 'i določenih okvirih, se je ta nujnost uskladitve pojavila tudi letos, ko odstopajo osebni dohodki med poslovnimi enotami v podjetju do 29 odstotkov.
Pravilniki o nagrajevanju zaposlenih so preživeli in nujno potrebni sprememb ter določenih medsebojnih uskladitev med poslovnimi enotami.
KADRI—KADRI—KADRI
Še zelo daleč smo od predvidene in želene kadrovske zasedbe predvsem z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, saj predvidevamo, da bomo ob sedanjem tempu razvoja rabili čez 10 do 15 let vsaj 50 delavcev z visoko izobrazbo,
45 delavcev z višjo izobrazbo,
160 delavcev s srednjo izobrazbo.
AMBULANTA V GRADNJI
Če bodo napovedi gradbenikov in obrtnikov držale, potem bo januarja prihodnje leto lahko začela delovati nova ambulanta, ki bo ob novem skladišču v Tovarni pohištva Cerknica. Ambulanta bo imela več prostorov. V njej bo čakalnica — hodnik, soba za kartoteko zavarovancev, previjališče, ordinacij ska soba, laboratorij in potrebne sanitarije. Prostori ne bodo veliki, vendar bodo zadostovali Brestovim potrebam.
REFERENDUM O SAMOPRISPEVKU ZA REKONSTRUKCIJO VODOVODA CERKNICA—RAKEK USPEL
Na nedeljskem referendumu se je 65,2 odstotka volilcev odločilo za uvedbo samoprispevka. Na volišča je prišlo 84 odstotkov volilcev.
Mikavna razstava
V	življenju se pogosto srečamo z radostjo naših otrok, z igro in njihovim delom. Še večkrat pa se soočimo z bedo in s težkim življenjem najmlajših po svetu. Zakaj? Ali nam ne bi lahko delno pomagal k uresničitvi vseh naših lepih želja o lepem in brezskrbnem življenju prav 31. oktober — svetovni dan varčevanja.
Družba, v kateri živimo, potrebuje varčnega in delavnega človeka, dobrega delavca in samo-upravljalca. Za uresničitev tega cilja banka posveča posebno pozornost prav vzgoji otroka-varčevalca. Zato ustanavlja pionirske hranilnice, ki jih učenci ob pomoči mentorjev vodijo sami.
V	mednarodnem letu otroka ob dnevu varčevanja in v počastitev občinskega praznika, je ekspozitura Ljubljanske banke —
Gospodarske banke v Cerknici, pripravila razstavo, del izvirnega likovnega umetnika-kiparja, domačina Staneta Šege iz Grahovega, človeka, ki je mladost preživel v boju za lepšo prihodnost in se tudi po osvoboditvi neutrudno vključeval v delo, s katerim je s svojimi tovariši ustvarjal boljše in lepše življenje v domačem kraju.
S svojimi deli izraža vse tisto, kar je doživel v mladosti, med vojno in v poznejšem aktivnem delovanju do upokojitve, saj si je šele v zadnjih nekaj letih našel čas za likovno ustvarjanje. Upodobil je domačina ob delu. toplino številne in skromne družine, lepe in težke trenutke otroštva, boja in jesen svojega življenja.
A. Joželj
Iz drugih lesarskih kolektivov
LESNINA vse bolj širi svojo lastno trgovsko mrežo. Decembra bo odprla nov salon pohištva v Osijeku, kjer je že doslej imela skladišče in prodajalno lesa. Oktobra je bil v neposredni bližini Dubrovnika položen temeljni kamen za novi prodajni center, ki ga bosta s skupnimi sredstvi gradila Šipad in Lesnina. Prodajni center za pohištvo in gradbeni material bo pokrival prodajo na celotnem področju južnega Jadrana in Hercegovine.
V	ELANU ugotavljajo, da se razmere na svetovnem trgu smuči vse bolj zapletajo. Na osnovi podatkov, zbranih v Zahodni Nemčiji, ki sodi med pomembnejša tržišča, so ugotovili, da ima večina firm na zalogi že sedaj več smuči kot jih bodo lahko prodali v prihajajoči sezoni; zato znižujejo cene za 20 do 30 odstotkov. V takšnih tržnih razmerah bo Elan le s skrajnimi prizadevanji ohranil mesto, ki si ga je ustvaril doslej.
JELOVICA iin GRADIS sta podpisala samoupravni sporazum o trajnem medsebojnem sodelovanju. Prvi neposredni rezultat tega sporazuma je, da se Jelovica kot kooperant že vključuje v delo Gradisa na potresnem območju v Črni gori. Dogovarjajo se tudi o dokončni izgradnji skupne industrijske cone.
LIP Bled bo skupaj z Gozdnim gospodarstvom Bled na območju bazena Rečica zgradil mehanizirano skladišče oblovine. Strokovna dela za pripravo te naložbe so v glavnem že opravljena.
Tudi SLOVENIJALES — trgovina bo sodeloval na olimpiadi v Moskvi. Tja seveda ne bo poslal svojih tekmovalcev, pač pa bodo opremili zgradbo sprejemnega centra. Povedati tudi velja, da LESNINA in DRVOIMPEN opremljata centralni dom turistov, JUGODRVO pa hotel Saljut. Gre za nove hotelske kapacitete, ki bodo med olimpiado služile za namestitev obiskovalcev iger.
TOVARNA MERIL ima težave s skladiščenjem polizdelkov, kar ovira normalni pretok materialov v proizvodnem procesu. Zato so se odločili postaviti leseni provi zorij za skladiščenje. To je le začasna rešitev, nekakšen izhod v sili.
V	STOLU tečejo dela pri gradnji nove tapetniške delavnice po
načrtih. K temu je pripomogla dobra organiziranost podjetja Slovenija ceste, ki tudi skrbi za dobavo betonskih polizdelkov iz lastnih delavnic. Pri skladišču goriv, maziv in materialov za površinsko obdelavo pa so gradbena dela že končana in v zgradbi sedaj opravljajo še zadnja obrtniška dela.
Ker ima HOJA pretežno naro-čilniški program, za sedaj še ne čuti upadanja konjukture na našem tržišču. Ugotavljajo, da imajo celotne proizvodne kapacitete zasedene za najmanj pol leta naprej, nekatera naročila pa bodo celo težko pravočasno uresničili. Predvidevajo pa tudi krizno obdobje, zato si prizadevajo za čimbolj učinkovito obdelavo tržišča in za pridobivanje novih naročil. V celotnem prihodku te delovne organizacije ima izvoz kar dvajsetodstotni delež.
Tudi JAVOR poskuša preusmerjati svojo proizvodnjo. V njegovi dopolnilni dejavnosti ima pomembno mesto opremljanje gradbenih objektov z novimi materiali, pretežno mineralnega izvora. Eden izmed takšnih izdelkov so ognjevarna vrata za zavarovanje prostorov pred požarom oziroma zadrževanje širjenja požara. Vrata so lahko površinsko neobdelana, obložena z negorljivimi tapetami, furnirana, barvana ali premazana z zaščitnimi premaznimi sredstvi.
Filmi v decembru
1.12.	ob 19.30 in 2.12. ob 16. uri ameriški pustolovski film ČLOVEK PAJK
2.12.	ob 19.30 ameriška komedija HOTEL NA PLAŽI
3.12.	ob 19.30 ameriška drama BETSY
6.12.	ob 19.30 ameriška kriminalka MAČKA JE VIDELA MORILCA
8.12.	ob 19.30 in 9.12. ob 16. uri hongkongški »karate« film KUNO FU — BORCI ZA SVOBODO
7.12.	ob 19.30 in 9.12. ob 19.30 slovenska drama KRČ
10.12.	ob 19.30 ameriška drama JUNAKI
13.12.	ob 19.30 ameriški vojni film PET ŽIGOSANIH
15.12.	ob 19.30 in 16.12. ob 16. uri ameriški pustolovski film PUSTOLOVŠČINE V DŽUNGLI
16.12.	ob 19.30 ameriška kriminalka NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO 13
17.12.	ob 19.30 ameriška drama ISKANJE GOSPODA GODBARA
20.12.	ob 19.30 jugoslovanska drama TRENER
22.12.	ob 19.30 in 23.12. ob 16. uri ameriški vvestern NOBODY IN INDIJANCI
23.12.	ob 19.30 ameriška komedija POP POP DEKLETA
24.12.	ob 19.30 ameriški vojni film NOČ ORLOV
27.12.	ob 19.30 italijanska komedija LJUBI, A OPRAVI DOBRO
29.12.	ob 19.30 in 30.12. ob 16. uri ameriška kriminalka KRVNI SORODNIKI
30.12.	ob 19.30 nemški erotični film GRŠKE SMOKVICE
V SPOMIN
NAGRADNI RAZPIS
Po daljšem času smo vam spet pripravili nagradno križanko. Ker ni težka in je jesenski čas primeren za tovrstno zabavo, pričakujemo obilico rešitev.
In nagrade?
—	prva nagrada	200	din,
—	druga nagrada	120	din,
—	tretja nagrada	100	din,
—	tri nagrade po	50	din.
Rešitve s pripisom »nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do vključno 18. decembra.
Kot običajno vam ob reševanju želimo nekaj zabave, pri žrebanju pa čimveč sreče!
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko HARMEL, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Andrej ŠEGA, Miha ŠEPEC, Franc TRUDEN, ženi ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/7? r dne 24. oktobra 1974).
28. oktobra smo pospremili k zadnjemu počitku LADA MARTINČIČA, ki je tragično preminil v svojem sedeminštiridesetem letu.
V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od leta 1955 in je ves čas opravljal dela in naloge mehanika oziroma vzdrževalca strojev in naprav. Delovno dobo skupaj z učno je preživel na Brestu,
kjer je prispeval vse svoje moči za boljši in lepši jutri nas vseh.
Kot družbenopolitični delavec, predvsem pa kot tovariš in prijatelj, je imel veliko mero občutka in ljubezni do sodelavcev, prijateljev in znancev.
Z njegovo smrtjo smo izgubili človeka, delavca, tovariša in prijatelja. Težko se bomo sprijaznili z resnico, da ga ni več med nami.
Kolektiv TOZD ŽAGALNICA
Vrtec tudi v Begunjah
Letos je mednarodno leto otroka. Po vsem svetu si prizadevajo za zdravo odraščanje naj mlajših. Tudi naša samoupravna socialistična skupnost se še posebej zavzema, da bi dali svojim malčkom vse najbolje, kar premoremo. V veliko zadovoljstvo nam je, da se je prav v letu otroka uresničila želja mnogih staršev, da bo tudi v krajevni skupnosti Begunje deloval vrtec. Pričetek organiziranega varstva predšolskih otrok je bil prav na dan občinskega praznika.
Vrtec v Begunjah bo marsikateremu otroku drugi topli dom. Tudi marsikateri zaposleni materi bo olajšan njen trud pri vzgoji otrok in vsakdanjem napornem delu. Želimo, da bi otroci tega vrtca s spoštovanjem uživali sadove delovnih ljudi in zrasli v človeka, vrednega naše socialistične družbe.	I. Škrlj