LETO III. — Laško, maj 1969 — Številka 5(21) Politična ocena volitev Odmerjen prostor nam na tem mestu dopušča podati le najbolj splošno oceno letošnjih volitev v predstavniške organe. Že takoj na začetku velja ugotoviti, da smo z letošnjo splošno družbeno aktivnostjo tako nd terenu, kot v delovnih organizacijah v glavnem lahko zadovoljni. Ob tem kaže poudariti, da so zlasti pomembno in odgovorno nalogo odigrala vodstva krajevnih organizacij SZDL in sindikatov, pa tudi druge organizacije so v tem času pokazale nadpričako-vano aktivnost. Osnovna značilnost minulih volitev je v novem volilnem sistemu in še zlasti v novem kandidacijskem postopku. Krajevne in druge kandidacijske konference kot nova institucija pri postavljanju in sprejemanju kandidatov, so v glavnem v celoti odigrale svojo vlogo. Ko ocenjujemo kandidacijske konference, ne moremo mimo ugotovitve, da so bile znatno bolj obiskane v delovnih organizacijah, po vsebini in kvaliteti razprav pa precej boljše na terenu. To je po svoje morda tudi razumljivo, saj so v delovnih organizacijah neposredni proizvajalci v precej večji meri seznanjeni s problematiko svojih delovnih organizacij, zaradi česar so bile te konference razumljivo krajše. Hkrati s tem pa velja poudariti, da so bile kandidacijske konference v delovnih organizacijah največkrat ob koncu delovnega časa, ko so delavci želeli čimprej oditi iz podjetja. Ob mednarodnem prazniku dela L m iskreno čestitamo! KLJUB SLABEMU VREMENU — SNEGU IN DEŽJU SO VOLIVCI TUDI NA BREZAH PRIHAJALI NA VOLIŠČE ŽE V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH kvalitetnejše. Tudi to je razumljivo, saj se je na terenu obravnavala problematika, za katero so občani neposredno zainteresirani. O kandidacijskih konferencah moramo povedati še to, da predstavljajo v svojem bistvu dejansko institucijo, preko katere volivci na zelo demokratičen način razpravljajo o vsakodnevni problematiki in še posebej o kandidatih. Hkrati s tem pa tudi ugotavljamo, da je nov kandidacijski postopek, katerega sestavni del so kandidacijske konference, najbrž Ze nekoliko prekom-pliciran. Zato ni nič čudnega, če so blemi in na ta račun nekoliko zanemarjali vsebinsko plat. Ne glede na vse pomanjkljivosti in manjše spodrsljaje smo z izidom volitev v vsakem pogledu zadovoljni. Udeležba na volitvah je zadovoljiva, morda ne toliko v občinskem merilu, kot zaradi dejstva, da je bila dobra celo v tistih volilnih enotah, ki so bile vse do sedaj značilne po volilni abstinenci. Prav tako so na letošnje volitve prišli nekateri takšni, ki vseskozi po vojni niso volili. (Nadalj'evanje na 2. strani) Nasprotno od delovnih organizacij, pa je za teren značilno, da so bile kandidacijske konference manj obiskane, vendar pa zato po vsebini se v marsikateri krajevni organizaciji SZDL oziroma sindikalni organizaciji ukvarjali predvsem z organizacijskimi in proceduralnimi pro- mt.mm Občuteno smo podoživeli pohod Štirinajste V počastitev 25-letnice slavnega pohoda XIV. divizije je Občinski odbor Združenja zveze borcev NOV v Laškem organiziral svečano akademijo. Akademija je bila v treh zaporednih dneh od 24. do 26. aprila 1969. Prvi dan so učenci osnovnih šol iz Laškega, Rimskih Toplic in Radeč, ki so program naštudirali po scenariju in v režiji prof. Janeza Pešca, se predstavili občanom v Domu kulture v Radečah, naslednji dan v kino dvorani Vojnega zdravilišča v Rimskih Toplicah in nato še v domu »Dušana Poženela« v Laškem. Uvodno besedo o pomenu in vlogi prihoda XIV. udarne divizije na Štajersko, o vlogi in delu KP Jugoslavije in sindikatov v minulih 50 letih je imel ravnatelj Osnovne šole »Antona Aškerca« v Rimskih Toplicah tov Milko VAHČIČ, ki je ob zaključku zbranim občanom čestital tudi k mednarodnemu prazniku dela in tako v to slovesnost povezal vse te pomembne jubileje z obujanjem spominov na prehojeno pot in slavne dni naše preteklosti. V logičnem in skladnem zaporedju zbran in urejen ter tudi globoko in doživeto podan je bil spominski del te akademije o borbi slovenskega naroda za njegove pravice in svobodo. Spominski del akademije, sestavljen z zborovskimi in solističnimi recitali odlomkov iz Cankarja, Terčakovega Živega zida ter pesmi Seliškarja, zlasti pa Kajuha, je bil razdeljen v tri dele. Prikazal in živo je obudil spomine na stoletno borbo slovenskega naroda za njegov obstoj in pravice, vdor okupatorja. vstajo slovenskega naroda, MARKIRANJE POTI S POHODA XIV. UDARNE DIVIZIJE V okviru proslave »Štajerska in Koroška v revoluciji« je komisija za program pri Odboru za proslavo v Velenju predlagala, da se izvrši markiranje celotne poti pohoda XIV. Udarne divizije. Način obeleževanja pa naj bo enoten, in sicer: peterokraka zvezda s premerom 8 cm, nad njo pa rimska številka »XIV«, visoka 4 cm. Barvni odtis bo prilagojen prirodnim pogojem. Ker je pot XIV. Udarne divizije potekala tudi skozi območje občine Laško, je bilo na posvetu, ki ga je sklical Občinski odbor Zveze ZB NOV Laško s predstavniki Občinske konference SZDL, Občinskega komi- IZ VSEBINE MAJSKE ŠTEVILKE © POLITIČNA OCENA VOLITEV ft OBČUTENO PODOŽIVETJE POHODA ŠTIRINAJSTE • MARKIRANJE POTI XIV. DIVIZIJE O PRORAČUNSKA POTROŠNJA A O UPORABI UMETNIH GNOJIL • ŠE — ZAKAJ LAŠKA ŠOLA NIMA VEČ PEVSKEGA ZBORA? • VARSTVO PRED POŽAROM A PRIPRAVE NA »PIVO IN CVETJE 1969« • DELOVANJE UPOKOJENCEV • LAK IN NJEGOVO DELO • ENO LETO MLADINSKEGA ODSEKA PD LAŠKO 6 POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTEV • PIVOVARNA GRADI POLNILNICO • RAZNE OBJAVE © POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO, ŠT. 3./1969 teja LMS, Planinskim društvom Laško ter direktorjema osemletne šole Laško in Rimske Toplice sklenjeno, da se markiranje opravi po poti pohoda divizije našega območja. Nalogo markiranja je prevzel Mladinski odsek Planinskega društva Laško. Glavni namen obeleževanja poti XIV. Udarne divizije je, da ta pot postane spominska transverzala od Suhorja v Beli Krajini, kjer se je pohod pričel, pa vse do Smrekovca na Štajerskem, kjer je bil pohod zaključen. Ta transverzala naj ne služi le v turistične namene, pač pa za prenašanje tradicij narodnoosvobodilne vojne na našo mladino in naše zanamce. Zato na kraju menim, da ni odveč, če opozorim, da bo potrebno takò markirano pot, kot same markacije varovati. Ivan Čerin njegovo narodnoosvobodilno borbo, prihod XXV. udarne divizije na Slovensko, spopad v Gračnici, njen nadaljnji boj na življenje in smrt do končne zmage nad zavojevalci ter bil zaključen s prizorom, ko je naš nesmrtni partizanski poet Kajuh pri Belih vodah omahnil v smrt... Zaključna slika je simbolizirala ugotovitev: Gozdovi so nas prerodili. Recitacij ski del so spremljale partizanske pesmi šolskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Julija Goriča in slike iz grafike Božidarja Jakca in drugih. Akademija je bila za vse udeležence silno podoživetje dni in surovega časa pred četrt stoletja, ki je globoko seglo v srce in prenekate-remu udeležencu proslave izsililo solze v oči. Skratka: bila je akademija — edinstvena v naši občini po osvoboditvi — ki je s tako bogato, pestro in občuteno vsebino od obujenih spominih na narodno osvobodilno borbo znova in neprisiljeno pobudila pri navzočih hkrati tudi zavest, kako se je treba boriti, če bi še kdajkoli bila ogrožena naša varnost, naša neodvisnost in svoboda, porojena v krvi najboljših sinov slovenske domovine. Avis POLITIČNA OCENA VOLITEV (Nadaljevanje s prejšnje strani) Tudi končni izid volitev je zadovoljiv. Struktura na novo izvoljene skupščine dejansko omogoča kvalitetno reševanje vseh nalog. Edina pomanjkljivost je najbrž v tem, da so v skupščini premalo zastopane žene in še posebej mladina. Seveda pa zato ne gre kriviti nosilcev volitev niti ne kandidacijskih konferenc, kajti tako ženske kot mladi so bili v postopku kandidirani. Celotna struktura kaže, da se volivci v glavnem opredeljujejo za ljudi z višjo stopnjo izobrazbe, s primernimi izkušnjami in za ljudi med 30 in 40 letom starosti. Za zaključek še tole: letošnje volitve so pokazale, da se občani vedno v večji meri zavedajo pomemb- nosti volitev, kar daje slutiti, da je mogoče samo preko kvalitetnih predstavnikov uspešno reševati zapleteno gospodarstvo in družbeno problematiko v občini in na drugih nivojih. Občinska konferenca SZDL Laško POPRAVEK V članku pod naslovom »Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v številkah«, ki je bil objavljen v prejšnji številki, sta med prikazanimi sredstva, za območje Radeč in Rimskih Toplic bila obakrat navedena kot namen »Ureditev okolja železnice« namesto pravilno »Ureditev okolja žalnice«, kar s tem popravljamo in se bralcem opravičujemo. Proračunska potrošnja v letošnjih pogojih Povsem običajno in normalno je, da zmeraj, kadar načrtujemo neko dejavnost, vprašamo, kje in kako bomo dobili potrebna sredstva in kako bomo pridobljena sredstva kar najbolj gospodarno trošili. Občinski proračun ni in ne sme biti izjema. Čanju stopnje prometnega davka upoštevati kupno sposobnost občanov, vpliv stopnje prometnega davka na konkurenčnost proizvodnje in prometa blaga nasproti drugim področjem. Postavka »Drugi dohodki« je v letošnjem letu znatno manjša, ker je obveznost plačevanja prispevka za sklad skupne porabe uvedla republika in dosedanja stopnja 8,2 %, ki je v minulem letu veljala za občino letos odpade. PREGLED PRORAČUNSKIH DOHODKOV IN SREDSTEV IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1969 Splošno načelno zagotovilo, da se tudi proračunska potrošnja podredi delovanju zakonitosti gospodarske reforme in zaostrenim pogojem gospodarjenja, predvstavlja nedvomno resolucija o družbeno ekonomskih izhodiščih za oblikovanje dohodkov in za kritje potreb splošne porabe v letu 1969, ki jo je v decembru lanskega leta sprejela republiška skupščina. Skladno s to resolucijo, a pogojeno z našimi specifičnimi občinskimi prilikami, je tudi Skupščina občine Laško na seji obeh zborov že 27. 12. 1968 sprejela in potrdila predlog o družbeno-ekonomskih izhodiščih za oblikovanje proračunskih dohodkov za leto 1969. Osnovne značilnosti tega predloga so predvsem: skrajno varčevanje z razpoložljivimi sredstvi; popolnejše ugotavljanje dohodkov; doslednejša davčna politika in povečanje virov dohodkov iz relativno večjih prispevkov tistih občanov ki imajo višje osebne dohodke. Ali se bodo navedena najsplošnejša izhodišča proračunske politike upoštevala in v kolikšni meri se bodo dejansko uveljavila, to je vprašanje, na katerega bo mogoče odgovoriti šele potem, ko bo znana dejanska realizacija dohodkov in izdatkov proračuna. KAKO SE BODO OBLIKOVALI NEKATERI PRORAČUNSKI DOHODKI Letošnji proračun naše občine znaša 8,125.000,00 dinarjev, kar predstavlja v pri- merjavi z lanskoletno realizacijo proračunskih dohodkov povečanje za 11 %. To povečanje v skupnem volumnu proračunskih dohodkov predstavlja povečanje — prispevkov za 30,9% —• davkov za 37,7% d očim bodo drugi dohodki proračuna letos nižji za 36,6 %. Tudi v letošnjem proračunu predstavlja prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja najpomembnejši vir dohodka, to Ìe kar 48 % vseh bruto proračunskih dohodov. Drug nadaljnji vir je davek od prometa blaga na drobno, ki v skupnih bruto dohodkih sodeluje z 26,2 %, tretji po vrsti je prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in dragai gospodarskih dejavnosti, temu sledi prispevek iz skupnega dohodka občanov in šele na to prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki je v proračunu bruto dohodkov zapopaden s 3,7 %. V skupini prispevkov odpade najpomembnejše povečanje v absolutnem znesku na pripevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in na prispevek iz skupnega dohodka občanov. To povečanje je pogojeno predvsem z doslednejšem izvajanjem davčne politike, ki bo predvsem v tem, da bo davčna uprava v bodoče vse bolj dosledneje ugotavljala dohodek občanov in zajemala v obdavčitev za prispevek iz skupnega dohodka občanov tudi obrtnike in ne le zavezance, ki so v delovnem razmerju v družbenem sektorju. Na drugi strani pa je pričakovati zmanjšanje prispevka od kmetijstva, ker bodo katastrske občine za vse območje naše občine razvrščene le v 3 skupine. Kot je že omenjeno predstavlja davek od prometa blaga na drobno v skupnih proračunskih dohodkih drug najpomembnejši vir dohodkov ter v skupini davkov najmočnejšo proračunsko postavko. Povečan priliv teh dohodkov se odraža v porastu cen blaga na drobno ter delno tudi v povečanem prometu, vendar pa je bilo potrebno pri dolo- za proračun za TIS Skupaj — prispevki 3,459.900 1,925.100 5.385.000 — davki 1,623.100 468.900 2,092.000 — drugi dohodki 648.000 — 648.000 * V Skupaj: 5,731.000 2,394.000 8,125.000 KAKO SE BODO PRORAČUNSKI DOHODKI RAZPOREDILI OZIROMA UPORABILI Po zbranih zahtevkih bi moral letošnji proračun zagotavljati financiranje vseh vrst potreb splošne potrošnje za 8,338.500 din. Ker je bilo potrebno zagotoviti Temeljni izobraževalni skupnosti iz proračunskih sred-tev znesek 2,394.000 dinarjev, je ostalo za financiranje splošnih proračunskih potreb občine le 5,731.000 dinarjev. Za vso razliko v znesku din 2,607.500, nastalo od vloženih zahtevkov pa do izkazanega obsega čistih proračunskih dohodkov, je bilo potrebno skrčiti zahtevke ali pa jih tudi v celoti črtati. Temeljna izobraževalna skupnost bo imela letos za financiranje svojih potreb skupno na razpolago 4,388.000 dinarjev. V tem znesku so zajeta poleg že navedenih proračunskih sredstev v znesku 2,304.000 dinarjev tudi dopolnilna sredstva Republiške izobraževalne skupnosti 1,994.000 dinarjev. Od sredstev za izobraževanje in vzgojo — 75.000 din — se pomembnejši del zagotavlja za financiranje otroškega varstva; od sredstev za kultumo-prosvetno dejavnost — 115.800 din pa je pomembnejši del namenjen skladu za kulturno-prosvetno in telesno kulturno dejavnost. Za področje socialnega varstva letošnji proračun s 714.000 din zagotavlja dokaj več sredstev za socialne podpore, za domske oskrbnine odraslih in otrok in za priznavalnine borcem NOV. Od sredstev namenjenih za zdravstveno varstvo 110.000 bo za zdravstveno preventivo porabljenih 50 000 dinarjev, kar pomoni povečanje za 31.731 dinarjev. Tudi za področje komunalne dejavnosti zagotavlja letošnji proračun znatno več sredstev, to je skupno 59.000 dinarjev; od teh sredstev je namenjenih za urbanitično dokumentacijo po pogodbi 41.000 din. Za delo državnih organov je letos predvidenih 1,026.800 dinarjev. S temi sredstvi se zagotavljajo potrebe predsedstva občinske skupščine, financiranie sodnika za prekrške, upravnih organov občine ter za njihove funkcionalne izdatke. Nove postavke letošnje splošne potrošnje se v občinskem proračunu pojavljajo s področja civilne zaščite in narodne obrambe. V skupino »medobčinske službe» s 362.370 dinarjev — se uvršča medobčinsko financiranje občinskega sodišča, javnega tožilstva ter pravobranilstva v Celju, kakor tudi kataster, zavod za pravno pomoč in regionalni zdravstveni center Celie. Povsem nova postavka pa sc pojavlja »Regionalni center zvez s 164.000 dinarjev. Za financiranje potreb krajevnih skupnosti so se le-tem zagotovila predvsem sredstva za njihovo osnovno dejavnost, za splošne potrebe ter za posebne namene. Tako jo letošnji proračun, upoštevaje število prebivalcev, zagotovil vsem krajevnim skupnostim 491.000 din. Razen tega bodo krajevne skupnosti dobile sredstva še iz občinskega cestnega sklada za vzdrževanje cest IV. reda 13C.OOO din; iz sredstev družbenega investi- cijskega sklada za gradnjo žalnic ter ureditev cest na območju krajevne skupnosti Laško, Radeče in Rimske Toplice 275.000 din. Ce še upoštevamo, da bo iz sklada za uporabo mestnega zemljišča na razpolago za območja navedenih krajevnih skupnosti še najmanj 210.000 dinarjev, lahko ugotovimo, da bodo imele krajevne skupnosti v celoti iz vseh teh virov na razpolago 1,106.000 dinarjev. Končno bi omenila še to, da zagotavlja letošnji proračun v skupini »Negospodarske investicije« znatno več sredstev tudi skladu za investicije v šolstvu in to kar 650.000 dinarjev. Normalno je, da so realne proračunske možnosti vsklajene z našimi realnimi željami. Ker pa je gibalo družbenega razvoja tudi v tem, da so želje večje od možnosti, ustvarjalni človek pa teži vedno naprej, je razumljivo, da smo tudi letos načrtovali več, kot zmore le proračun. S proračunskimi dohodki bodo torej krite v glavnem vse tiste temeljne obveznosti in potrebe, ki morajo biti krite predvsem na osnovi ustreznih zakonitih predpisov in pa tiste, katerih brezpogojno rešitev narekujejo specifične, a neobhodne občinske potrebe. Naloge in v zvezi z njimi potrebe, ki izhajajo iz ocene razvojnih možnosti v letu 1969, ki je bila v obravnavi na zborih delovnih ljudi in na zborih volivcev, seveda niso mogle biti s proračunom v celoti pokrite. Gre predvsem za izgradnjo nekaterih komunalnih komunikacijskih objektov, ki so v pristojnosti posameznih krajevnih skupnosti, za adaptacijo osnovne šole v Laškem, za nekatere akcije na področju zdravstva in za morebitno izgradnjo bazena v Laškem. Za realizacijo teh nalog bo treba najti tudi druge vire financiranja — ali bolj direktno povedano — potrebna bo pomoč gospodarskih organizacij. Potrebna bo torej, kot doslej in kljub vsem težavam, skupna akcija vseh odgovornih družbenih dejavnikov. Ivica Sent jure Pišimo imena krajev pravilno! V zadnjem času se vse pogosteje ponavlja, da upravni organi v raznih aktih in javnih razglasih zamenjujejo imena krajev v naši občini kot so: Gorel j ce in Velike Gorelce. Zato želim opozoriti vse, ki imajo opravka s pisanjem krajevnih imen, da se skladno z ustreznim, še vedno veljavnim delom prečiščenega besedila zakona o območjih okrajev in občin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 35/64) naselje v k. o. Hote-mež imenuje GORELJCE, naselje v k. o. Mišji dol pa VELIKE GORELCE in Velike Goreljce. Z. L. Nekaj o uporabi umetnih gnojil Z UVAJANJEM NOVIH SORT PŠENICE, KORUZE IN DRUGIH POLJŠČIN Z VISOKIMI HEKTARSKIMI DONOSI, SE VEDNO BOLJ KAŽE POTREBA PO UPORABI UMETNIH GNOJIL, SAJ NAM SAMO GNOJENJE S HLEVSKIM GNOJEM, KI JE ŠE VEDNO NAJBOLJŠE, VEČ NE ZADOSTUJE PREDVSEM ZATO, KER GA NIMAMO NA RAZPOLAGO V ZADOSTNIH KOLIČINAH. ZATO NAPREDNI KMETOVALCI VEDNO VEČ UPORABLJAJO UMETNA GNOJILA KOT DODATNO ALI CELO OSNOVNO GNOJILO. RASTLINA RABI ZA RAZVOJ IN VEČJI PRIDELEK DOVOLJ SONCA, OGLJIKOVEGA DIOKSIDA, VODE IN DOVOLJ MINERALNIH HRANIL, KOT SO: DUŠIK, FOSFOR, KALIJ ITD., TE PA S POSAMEZNIMI PRIDELKI ODNAŠAMO IZ NJIVE IN JIH MORAMO ZATO NADOKNADITI Z GNOJENJEM. Res je, da se v zemlji sami tvorijo topljive hranilne snovi, ki so dostopne rastlinam, te pa se v težkih ilovnatih tleh in v vlažnem podnebju prehitro izpirajo iz tal. Zato moramo zemljo gnojiti z zadostnimi količinami organskih ali mineralnih gnojil, ki služijo kmetijstvu za bogatenje rastlinskh hra-ril v tleh, za boljšo strukturo tal, povečanje rodnosti in večje hektarske donose. Pri gnojenju razlikujemo v glavnem tri načine in sicer: MELIORATIVNO, OSNOVNO IN DODATNO GNOJILO. V prvem primeru skušamo z gnojenjem tal doseči naslednje: popraviti strukturo tal, večjo propustnost za vodo in zrak, vezanje hranilnih snovi, zmanjševanje alkalnosti tal in povečati rezervo rastlinskih hranil. Pri osnovnem gnojenju hočemo doseči: povečanje plodnosti in da se delovanje gnojenja obdrži dalj časa. Pri dodatnem gnojenju strmimo, da je v zemlji zadostna količina hranilnih snovi, ki naj hitro delujejo in zato uporabljamo samo lahko topljiva gnojila, predvsem dušična, manj pa kalijeva hi fosforna. Meliorativno in osnovno gnojenje opravimo pred setvijo pri obdelavi zemlje, medtem ko dodatno ob času setve ali pa kasneje, žijo kmetijsvu za bogatenje rastlinskih hra-V času vegetacije. Med umetnimi gnojili, ki jh uporabljamo, razlikujemo v glavnem: dušična, kalijeva, fosforna in mešana oziroma kompleksna gnojila. . Od vseh so za rast dušična najvažnejša. Dušik je sestavni del klorofila in neobhod-no potreben pri tvorbi vitaminov in beljakovin. Pri gnojenju z dušikom moramo paziti da c|amo zadaistne količiine gnojila, ne smemo pa pretiravati, ker lahko s tem dosežemo prav nasproten učinek, zmanjšanje hektarskega donosa in slabšo kvaliteto pridelka. Tudi fosfor je za prehrano rastlin neob-hodno potreben, količina fosforja v zemlji je eno od meril za plodnost tal, je pa tudi sestavni element mnogih organskih spojin, ki predstavljajo osnoven element žive materije. S fosforjem lahko gnojimo na zalogo, ker se teže izpira. Kalij deluje na količino in kvaliteto pridelka, zadostne količine kalija v tleh narede ratline odporne proti suši in mrazu ugodno pa deluje le takrat, kadar je v zemlji dovolj ostalih hranilnih snovi. DUŠIČNA GNOJILA Kalcijev amonijev nitrat ali na kratko KAN Je zelo učinkovit in ga uporabljamo za osnovno in dodatno gnojenje, za vse kulture in na vseh tleh. 1/4—1/2 od celotne količine ga damo tik pred setvijo, ostalo količino pa v času vegetacije v enem ali več obrokih. Količine so odvisne od rezerve organskega dušika v tleh. Kalkamonsalpeter — nitromonkal Uporaba tega gnojila je enaka kot pri KAN-u enako tudi urea. FOSFORNA GNOJILA SUPERFOSFAT — s tem gnojilom lahko gnojimo vsem kulturam. Delovanje super-fosfata je od vseh fosfornih gnojil najhitrejše, uporabljamo ga ob priliki preorava-nja strnišča, pri globokem oranju, pred setvijo lahko pa tudi kot dodatno gnojilo v času vegetacije. THOMASOV FOSFAT ALI »TOMAŽEVA ŽLINDRA« — je posebno priporočljiv za gnojenje večletnih poljščin, kot so razne detelje, travniki in sadovnjaki. Dobro učinkuje na malo zakisanih tleh, ker vsebuje precej apna. Na travnike ga trosimo januarja—februarja, za poljščine pa pri osnovnem oranju oziroma obdelovanju tal, ne kasneje, ker začne počasneje delovati, lahko pa z njim gnojimo na zalogo. Uporabljamo ga od 400—800 kg na ha, odvisno od zaloge fofsorja v tleh. PAVLINA PLAZNIK dipl. ing. agronomije PELOFOS — priporoča se predvsem za gnojenje žit, okopavin, krmnih rastlin, travnikov in pašnikov, povsod tam, kjer so tla nekoliko zakisana. Uporaba 400—800 kg/ha. MIKROFOS — z njim je predvsem priporočljivo gnojiti na kislih tleh bogatih s humusom in vlažnim podnebjem. Uporablja se predvsem za gnojenje večletnih kultur za ostale kulture pa ga trosimo pred oranjem, ker je slabše topljiv. KALIJEVA GNOJILA Kalijeva sol 40 %. Kalijeva sol se lahko uporablja na vseh zemljiščih, ne pa za vse rastline. Kalijeva gnojila morajo priti do koreninskega sistema, zato je važno pravočasno in pravilno gnojenje posebno za težka tla. 2/3 od celotne količine ga dajemo pri globokem oranju, ostalo pa pred setvijo ali že v vegetaciji. Travnike ih pašnike gnojimo praviloma že v jeseni, tekom zime, lahko pa tudi kasneje. Potrebna količina kalijevega gnojila je odvisna od količin dušika in fosforja v zemlji. Kalijev sulfat ima podobno delovanje kot kalijeva sol, lahko ga uporabljamo na vseh zemljah in v enakih količinah. Približno 300 — 400 kg/ha. Patent kalij ima enake učinke kot prejšnja dva, je pa priporočljiv za kisle zemlje in tiste, ki so siromašne na magneziju. Uporabljamo ga za vse kulture, pri oranju in pred setvijo. Mešana in kompleksna gnojila Da bi delo opravili čim hitreje, pri tem pa zagotovili zemlji potrebne hranilne snovi, izdelujejo tovarne mešana gnojila, to je mešanico kalija in fosforja in pa mešanico dušika-kalija-fosforja z različnimi kombinacijami, tako da lahko kupec izbere tisto kombinacijo, ki njegovi zemlji najbolj ustreza. Če pa zemlji primanjkuje posameznih hranilnih snovi, je bolje uporabljati enostavna umetna gnojila. Za dobro rast posameznih poljščin so nujni tudi drugi elementi kot kalcij, magnezij in nukroelemen-ti, teh pa je navadno v zemlji dovolj, če jih primankuje, pa jih moramo tudi dodajati. V manjših količinah jih vsebujejo tudi ostala gnojila. Samo s pravilno in zadostno uporabo organskih in mineralnih gnojil lahko dosežemo, da bo osiromašena zemlja dajala zadostne in kvalitetne pridelke. ŠE - Zakaj laška šola nima več pevskega zbora Ker so moj članek v predhodni številki nekateri napačno razlagali, bom svoja stališča natančneje opredelil: 1. Namen članka je bil, pojasniti javnosti — in to šele potem, ko rešitve v okviru kolektiva ni bilo — zakaj pevskega zbora ni več. Za foto-kino krožek je delovna skupnost odobrila ob pričetku šolskega leta 100.000 S-din. Tudi jaz sem glasoval za ta sklep, ker je foto-kino krožek s svojo dejavnostjo in uspehi ta sredstva upravičil. Ne strinjam pa se, da bi zaradi dveh starih tisočakov mesečno ne mogel delovati pionirski pevski zbor na višji stopnji, ki je iz pedagoških razlogov še bolj pomemben, ker vključuje več otrok in ni bil nič manj uspešen, zlasti pa, ker je pevski zbor tudi na višji in ne samo na nižji stopnji po obstoječih predpisih republiškega sekretariata za prosvetno in kulturo obvezen, foto-kino krožek pa ne. (OBJAVE št. 2 2/XVII, stran 68). 2. Nikjer nisem trdil, da je »skupinica« ljudi, o kateri je bilo v članku govora, identična z upravnim odborom. 3. Nikjer nisem trdil, da prizadeta tovariša v principu nista bila upravičena do dnevnic v višini 72.000 S-din. Šlo je izključno za dokaz, da je za nekatere, neobvezne dejavnosti, denarja brez vsakršnih zadržkov dovolj, za druge, obvezne, pa ga sploh ni. 4. Kot splošno interpretacijo za dejanski vzrok za prenehanje delovanja zbora sem navedel: omejenost, zavist in zlobo. Čeprav je očitno, da ni šlo za nobeno konkretno obtožbo, saj nisem nikogar imenoval, so se posamezniki čutili ob tem prizadeti, zato so takoj projicirali svojo verzijo, da je kolektiv (60 članov delovne skupnosti!) omejen, zavisten in zloben. Ta, čeprav absolutno absurdna vendar perfidno tempirana trditev, ki so jo naprtili meni, je brezhibno dosegla svoj namen. 5. Zavest, da se v začetku nisem boril za svoje interese, ampak za otroke, za njihov pevski zbor, ki ga že od jeseni ni več, mi je v popolno zadoščenje. Dr. prof. Jože ŠIREC OPOMBA UREDNIŠTVA: V istem članku se je hudomušno poiigral tiskarski škrat, ki je v predzadnji vrstici drugega odstavka namesto pravilne besede »retroaktivno« napisal »rekreativno«, kar s tem popravljamo. Smo storili vse za varstvo pred požarom? Predpisi o varstvu pred požarom obvezujejo občinske skupščine, delovne in družbene organizacije ter občane, da organizirajo, vodijo in izvajajo ukrepe za varstvo pred požarom. Pod pojmom varstvo pred požarom so zajete tri ločene dejavnosti: i) ukrepi za preprečitev požara, 2) gašenje požara in reševanje ljudi ter premoženja ob požaru in 3) ugotavljanje vzroka požara po gašenju. Ta sestavek ima namen obravnavati samo prvo točko, to je ukrepe za preprečitev požara. Preventivni ukrepi za varstvo pred požarom so objavljeni v različnih predpisih, so zelo raznovrstni in je vsak od njih odvisen od konkretnih razmer. Temeljni zakon o varstvu pred požarom načelno urejuje problematiko varstva pred požarom. Med drugim obvezuje občinske skupščine, da vodijo in organizirajo varstvo pred požarom v občini ter glede na krajevne razmere in potrebe predpišejo določene ukrepe za svoje območje. Zadeve v zvezi z varstvom pred požarom opravlja občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve in to predvsem nadzor nad izvajanjem protipožarnih mer v delovnih organizacijah in zavodih ter odreja ukrepe za njihovo zavarovanje. Temeljni zakon o varstvu pred požarom tudi določa, da je za izvedbo predpisanih ukrepov proti požaru na objektih, ki so zasebna last, odgovoren lastnik, ne pa tisti, ki objekt neposredno uporablja. Za izvedbo protipožarnih ukrepov v objektih družbenega sektorja je od- govoren organ, ki jih upravlja, oziroma fizična oseba, tj. uslužbenec organa, ki mu je zaupana skrb za objekt. V delovnih organizacijah je za izvedbo predpisanih ukrepov proti požaru odgovoren direktor žarom pri prevozu vnetljivih predmetov, skladiščenje vnetljivih tekočin, uporaba vnetljivih tekočin, uporaba kurilnega olja v gospodinjstvu, nadalje varnostne mere pri napeljavi električnih vodov, gradnji objektov in podobno. Večje delovne organizacije so sprejele poseben pravilnik o požarno varnostni službi, ki obravnava ureditev te službe v podjetju glede na njihove posebnosti pri uporabi in proizvodnji lahko vnetljivih surovin in materialov. Pri izvajanju preventivne požarnovarnostne dejavnosti imajo zelo Oddelek za gospodarstvo in finance občine Laško razglaša da bo od 30. aprila do 31. maja 1969 v prostorih Stanovanjskega podjetja v Laškem javno razgrnjen osnutek razdelitve mesta Laškega na ceste, ulice in trge. Občani, delovne in druge organizacije, si lahko v času razgrnitve celotno gradivo ogledajo in dajo nanj svoje pripombe in predloge. podjetja oziroma vodja organizacije. Z drugimi predpisi pa se odrejajo ukrepi, specifični za določene dejavnosti kot npr. varstvo pred po- PRIPRAVE NA TURISTIČNO PRIREDITEV »Pivo in cvetje 1969« Vodstvo turističnega društva v Laškem je že začelo s prvimi pripravami za organizacijo tradicionalne turistične prireditve »PIVO IN CVETJE«. ■Doslej sta bila organizirana že dva širša posveta, na katerih so sodelovali predstavniki vseh družbeno-političnih organizacij, predstavniki delovnih organizacij z območja Laškega in predstavniki drugih zainteresiranih društev in organizacij. Po programu, ki je že podrobno izdelan in fiksiran, bo prireditev v času od 2. do vključno 6. julija 1969. Za pokroviteljstvo nad prireditvijo se je prireditelj obrnil na delovni kolektiv Pivovarne in Skupščino občine Laško. V okviru osnovnega programa bodo posamezne prireditve potekale v znamenju 30-letnice obstoja in delovanja PIVOVARNE, občinskega praznika, ki ga vsako leto praznujemo 2. julija in 25-letnice zmagovitega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Program nadalje predvideva, da bi posamezne prireditve bile tudi v drugih večjih krajih naše občine in ne samo v Laškem. O posameznih točkah letošnje prireditve »PIVO IN CVETJE« bomo obširnejše poročali v naslednji številki našega glasila. Kakor vsa leta doslej prireditelj računa na vsestransko podporo vseh delovnih organizacij in društev, predvsem pa naših občanov, ker bo le tako — z združenimi napori — mogoče tudi letos organizirati kvalitetno prireditev, ki bo vsem v ponos. MP. pomembno vlogo gasilska društva in dimnikarska služba. Čeprav so gasilska društva opremljena in izurjena za represivno deiavnost, tj. za gašenje požarov, so njihove naloge in delo na področju preventive zelo pomembne. V večjih delovnih organizacijah skrbe te enote, da so člani delovnega kolektiva seznanjeni in usposobljeni za uporabo gasilskih naprav, da se pridržujejo požarnovarnostnih ,mer na svojih delovnih mestih in da so gasilne naprave vedno v uporabnem stanju. Ostala gasilska društva v naseljih pa s predavanji in občasnimi pregledi kurilnih naprav pri občanih opozarjajo na ustrezne požarnovarnostne mere v njihovih domovih in gospodarskih zgradbah. Zakon o dimnikarski službi daje poseben poudarek dimnikarski službi kot komunalni gospodarski organizaciji, ki z dimnikarsko službo skrbi za varstvo ljudi in premoženja pred požarom. Pri opravljanju svojih dolžnosti ima dimnikar pravico vstopiti v prostore zgradbe, kjer je kurilna naprava oziroma dimni vod, in sme če je potrebno, pregledati tudi načrt zgradbe. Ce ugotovi dimnikar tehnične in druge nepravilnosti pri kurilni napravi ali dimnem vodu ali druge okoliščine, zaradi katerih je ogrožena varnost ali možna zastrupitev s plinom, opozori na to uporabnika kurilne na-(Nadaljevanje na 7. strani) Zavzeto delovanje upokojencev V OBČINI 1 UPOKOJENEC NA 2 AKTIVNA ZAVAROVANCA Z ozirom na članek v februarski številki »Naše delo«, da bodo dobili končno tudi laški upokojenci svoj dom, bo morda marsikoga zanimalo število in življenje upokojencev občine Laško. Iz letnega poročila Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Celje za leto 1968 je razvidno, da živi v naši občini 920 starostnih upokojencev, 678 invalidskih upokojencev in 636 uživalcev družinskih pokojnin, to je skupno 2.234 upokojencev. Ce vemo, da je bilo tega dne 31. 12. 1968. v laški občini 4.398 aktivnih zavarovancev, potem vidimo, da manj kot na dva aktivna zavarovanca — že pride 1 upokojenec. V merilu komunalne skupnosti Celje pa je: na 3,1 aktivnega zavarovanca — 1 upokojenec. ODKOD V LASKI OBČINI TOLIKO UPOKOJENCEV? Tu je predvsem veliko železniških upokojencev, saj dela železnica v teh krajih že 120 let, pa tudi Rudnik, Pivovarna, tekstilna in papirnica v Radečah obratujejo že po 40 in več let. Tudi zdravilišče obratuje že preko 100 let. KAKO ŽIVIJO DANES TI LJUDJE - UPOKOJENCI Zahvaljujoč današnji socialistični stvarnosti — kar dobro. No da, res so razlike pri pokojninah, saj so bile razlike tudi prej v plačah, ko so bili ti ljudje še aktivni po podjetjih. Tisti upokojenci, ki jim je pokojnina edini vir za preživljanje in živijo v mestu živijo pač malo težje, kakor pa tisti, ki imajo še nekaj zemlje in jim ni treba plačevati stanarin. Upokojenci se združujejo v svojih društvih upokojencev. V laški občini je 5 podružnic društva upokojencev, ki imajo: v Radečah 851 članov v Laškem 658 članov v Rimskih Toplicah 221 članov v Sedražu 136 članov v Jurkloštru 110 članov skupaj 1.976 članov Iz tega vidimo, da je izven organizacije še 258 upokojencev. To so povečini upokojenci iz zadnjih let. ki imajo malo višje pokojnine in še niso našli poti v njihovo zadnjo stanovsko organizacijo. (Nadaljevanje na 7. strani) LAK IN NJEGOV« DELO Klub kot organizacija laških akademikov obstoja že več kot 10 let. Ustanovljen je bil z namenom, da bi v času študija povezoval laške študente. V klub so včlanjeni tudi starejši laški akademiki, ki so že dokončali študij. Ti s sojimi izkušnjami in nasveti pomagajo novim članom kluba, da se v kraju, kjer študirajo, lažje vživijo v novo okolje. Tako se članstvo kluba stalno obnavlja, s čimer se ohranja tradicija kluba. Tradicionalna so naša srečanja — žuri v Ljubljani. Na teh rednih mesečnih srečanjih se sestajamo, da bi se pogovorili o naših problemih, tako študijskih kot materialnih. Poleg tega se seznanjamo še z dogodki v našem mestu ali pa razpravljamo o dogodkih doma in po svetu. Druga oblika naše dejavnosti je vsakoletni tradicionalni akademski ples. Ples smo prvič Izvedli pred 12. leti z željo, da bi nudili starejšim članom LAK in Laščanon} vsaj enkrat letno kulturno zabavo. Sam program plesa (brucovanje) pa izvedemo s pomočjo starejših akademikov in brucov. Materialno nam pri tem pomaga vsako leto ena izeisd laških gospodarskih ali družbenopolitičnih organizacij. Da s to' prireditvijo izpolnimo pričakovanja občanov, gre zahvala prav njim. V zadnjih letih smo začeli prirejati piknik na starem gradu v počastitev 1. maja. To je prireditev internega značaja. Zberemo se ob tabornem ognju, zapojemo borbene pesmi in se zabavamo. Novost v našem programu je bil ogled odkritih fresk v marijagraški cerkvi, kjer nas je prof. Ribar Miloš spoznal z zgodovino te cerkve in o pomembnosti teh novo odkritih fresk. Ogleda se je udeležilo tudi večje število Laščanov. Lani smo izdali brošuro »Laški študent«. V njej je podrobno opisana zgodovina brucovanja laških študentov, kronike ter še drugi zanimivi prispevki. Naša želja je, da bi podobne brošure izdajali vsako leto, vendar smo zaradi finančnih sredstev sklenili, da jih izdajamo vsaj vsaki dve leti. Poleg teh izrazito kultumozabavnih dejavnosti se nekateri člani kluba tudi družbeno politično udejstvujejo. Lani je bil ustanovljen študentski aktiv ZK občine Laško. Ta šteje sedaj 11 članov ZK. Aktiv ima svoj akcijski program, ki obravnava tako proble- me študentov naše občine, kot probleme ostale mladine. V precejšnji meri so prav člani aktiva pospešili ustanovitev Mladinskega kluba v Laškem. Največje težave našega kluba so vsekakor: štipendiranje študentov, zaposlovanje^ diplomantov in pritegnitev ostalih laških študentov k našemu delu. Doslej je le malo članov kluba prejemalo štipendije, poprečno mnogo manj kot v ostalih običnah, ki so tako razvite kot naša. Slabe materialne razmere laških študentov se odražajo v njihovem uspehu, še večji pa je problem zaposlovanja diplomantov, saj jc znano, da morajo iskati »kruh na tujem«, medtem ko se z delom v našem kraju preživlja mnogo ljudi iz drugih občin. Prav pa tudi ni, da nekateri laški študenti stojijo ob strani in ne sodelujejo. Formalno so sicer vsi študentje člani LAK, vendar pa bi želeli, da bi jih večkrat videli v naši sredi. Težava LAK je tudi v tem, da nimamo svojega prostora, kar nam otežkoča normalno delovanje. Letos bomo poleg tradicionalnih prireditev kot so: akademski ples, piknik in srečanja v Ljubljani organizirali še v maju ali juniju pohod po poteh XIV. divizije.^ K izvedbi tega pohoda bomo skušali pritegniti občinsko organizacijo Združenja zveze borcev. Po programu bomo v aprilu organizirali srečanje starejših mlajših članov LAK, z^ namenom še bolj utrditi stike med ljudmi. V naslednjih mesecih pa pripravljamo še: ciklus predavanj o zgodovini Laškega, pogovor s predstavniki občinske skupščine Laško o problematiki gospodarstva v občini Laško ter obisk kolektivov in skupni izlet na Šmohor. Z delom v klubu laški študentje ohranjamo tradicijo te organizacije, ker se zavedamo pomembnosti obstoja kli^ba ter ugleda, ki si ga je priboril predvsem s tradicionalnim akademskim plesom. Poleg delovanja samih članov pa potrebujemo razumevanje vseh občanov ter gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij. Hvaležni smo vsem, ki nam pomagajo, posebno pa še občinski skupščini, ki ima zadnja leta mnogo več posluha za naše težave, kot kdajkoli prej. Kp —Rs Brucovanje z lanskega akademskega plesa v Laškem Člani kluba ob ogledu marijagraških fresk 6 MAJ 1989 Eno leto dela mladinskega odseka PD Laško 22. marca letos je preteklo leto dni, odkar je bil ustanovljen Mladinski odsek pri Planinskem društvu Laško. Če danes pogledamo v dnevnik te specializirane mladinske organizacije, vidimo, da so v tem času mnogo napravili. Odsek vodi 13-članski upravni odbor, ki je imel vsako drugo sredo sestanek, po potrebi pa tudi večkrat. Delo je v veliki meri oviral le slab finančni položaj matičnega društva. Od občinskega komiteja ZMS Laško so prejeli dotacijo v znesku 700,— din. Program, ki so si ga zastavili, so uspešno izvršili.’ Udeleževal j so se' orientacijskih tekmovanj, pohodov, seminarjev in prirejali lastne izlete. Na tekmovanjih so dosegali zadovoljive* uspehe. Na republiškem prvenstvu so v članski konkurenci zasedli 4. mesto. Mladinska ekipa je na Tujzlovem vrhu na Kozjaku zasedla 3. mesto. Za Milovanovičev memorial na Govejku je bila članska ekipa na 2. mestu. Za pokal »Jelovice« na Gaški ravni je v tekmovanju članska ekipa zasedla 2. mesto. Udeležili so se pohodov: »po poteh XIV. divizije«, »po poti I. celjske čete«, »pohorskega memoriala« in turnega smuka v spomin I. pohorskega bataljona. Razen tega pa so se udeleževali seminarjev in posvetov, ki jih je organizirala Mladinska komisija pri A-ZS. Priredili so 6 enodnevnih izletov s povprečno 11 udeleženci, 22 dvo-dnevnm izletov s povprečno 12 udeleženci in 6 večdnevnih izletov s povprečno 5 udeleženci. Organizirali so tud» spomladansko in jesensko srečanje mladih planincev štajerske in Zasavja. Spomladansko srečanje je le delno uspelo, medtem ko je jesensko srečanje uspelo odlično, saj se ga je udeležilo preko 80 mladih planincev iz: Ljubljane, Maribora, Velenja, Celja, Rimskih Toplic, Hrastnika, Dola pri Hrastniku in Laškega. Sodelovali so pri Titovi štafeti in pri planinski štafeti s pozdravi ZIS Jugoslavije. Pri planinski štafeti je bil ta odsek nagrajen zaradi dobre organizacije pri sprejemu štafetne palice na Lisci in ob predaji na Šmohorju. Nagrada od Planinske zveze Slovenije je bila v tem, da se je lahko predstavnik odseka udeležil končne predaje štafete v Jajdu 29. novembra 1968. Tako se je odsek uvrstil med 10 najmarljivejših MO v Sloveniji. Trenutno so v odseku le 4 mladinski vodniki, od tega pa sta dva na odsluženju vojaškega roka. Imajo sicer nekaj pripravnikov, vendar jih ne morejo poslati na tečaje, ker nimajo sredstev. Ob novem letu so delovnim in družbenopolitičnim organizacijam poslali čestitke in prošnje za finančno pomoč v letu 1969, vendar so prošnje ostale brez odziva. Doslej je edino kolektiv Rudnika rjavega premoga Laško prispeval 200,— din. Ali res nima nobena druga organizacija ali sklad posluha za pomoč mladim planincem, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da upravičeno zaslužijo pomoč, katere jim matično društvo ne more dati, če hočejo uresničiti svoj bogat in pester program dela? Popis kmetijskih gospodarstev Po desetih letih bomo letos opravili popis kmetijskih gospodarstev v času od 6. do 16. maja. V občini Laško bo popis le v 20 naseljih, ki so bila izbrana po ključu vzorčnega anketiranja. Popis celotnih območij je namreč predrag, zato bo tudi ta popis zajel le nekatere vasi. Popis, ki se opravlja po svetu vsakih 10 let, služi za strokovne analize o kmetijstvu v svetu. V vaseh, ki so bile izbrane za popis, se bo v navedenih dneh oglasil za popis določeni anketar. Po dogovoru z gospodarjem oziroma njegovim zastopnikom bo opravil popis gospodinjstva z odgovori na vprašanja, ki so na vprašalni poli. Temu prvemu popisu bo nekaj dni kasneje sledil še drugi natačnejši popis gospodarstva, vendar samo v nekaterih vaseh, ne pa v vseh, ki so zajete s prvim popisom. Anketa je izključno statističnega značaja in zato strogo zaupna. TZ Delovanje upokojencev uspešna, kar je priznalo tudi čašo- Varstvo pred požarom (Nadaljevanje s 5. strani) prave in mu določi primeren rok za odstranitev pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene v določenem roku, sporoči dimnikarska organizacija to za notranje zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki odloči o zadevi v rednem upravnem postopku. STATISTIČNI PODATKI O VZROKIH POŽAROV DOKAZUJEJO, DA JIH VEČINA NASTANE IZ NEPREVIDNOSTI, POVRŠNOSTI IN MALOMARNOSTI POSAMEZNIKOV. ZATO JE DOLŽNOST VSAKEGA OBČANA, DA PRI UPORABI OGNJA ALI NAPRAV, KI LAHKO POVZROČE OGENJ, RAVNA ZELO PREVIDNO IN Z ZAVESTJO, DA PRI TEM VEDNO OBSTOJA NEVARNOST ZA NASTANEK POŽARA. CENKO JANČIČ STE SE ŽE ODLOČILI KAM V NEDELJO 8. JUNIJA 1969? KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV RIMSKE TOPLICE VAS VABI NA PRIREDITEV ZDRUŽENO Z RAZVITJEM PRAPORA (Nadaljevanje s 6. strani) KAJ NUDI ORGANIZACIJA SVOJIM ČLANOM? V prvi vrsti je tukaj zavest, da si organiziran, da nisi sam, da si član velike organizacije, ki skrbi za vsakega upokojenca in celoto. Organizacija ti je na voljo za pravno pomoč, te vsakomesečno preko glasila »Upokojenec« informira o vseh vprašanjih, ki zanimajo nas upokojence, če si pa tudi član Vzajemne samopomoči, še kako prav pride svojcem v primeru tvoje smrti podpora 440 N-din. In kot zadnja čast je ta — da te na zadnji poti spremlja društveni prapor. Na željo svojcev in proti minimalni odškodnini pa pokojniku poje tudi pevski zbor Društva upokojencev. Društva pa skrbijo tudi za kulturno in družabno življenje svojih članov, organizirajo izlete po domovini, prirejajo zabavne večere itd. V naši podružnici obstaja tudi moški pevski zbor Društva upokojencev in je eden najbolj aktivnih kulturno-pro-svetnih odsekov v Laškem. Nastopil je že tudi na televiziji v Ljubljani, v novembru je organiziral v Laškem pevsko revijo zasavskih pevskih zborov upokojencev. Nastopili so pevci iz Laškega, Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Prireditev je bila nadvse pisje. Seveda, ko bo zgrajen Dom upokojencev v Laškem, se bo kulturno-prosvetna dejavnost upokojencev še bolj razmahnila. Predvsem pa bo v domu zaživelo družabno življenje, ko bo v njem klub in se bodo upokojenci nemoteno lahko zbirali, saj sedaj nimajo nikjer svojega lastnega prostora. Dom bo služil vsem upokojencem naše občine in ne samo mestu Laško, nekaj sob pa bo rezerviranih in na razpolago tudi upokojencem od drugod, če se bodo želeli zdraviti v našem zdravilišču. Ker je sedaj rešen glavni problem — finančno vprašanje, mislimo, da ne more sedaj ničesar zavreti gradnje Doma upokojencev v Laškem. Seveda pa bo treba paziti, da se razpoložljiva sredstva zares gospodarno porabijo. Ko bo dom zgrajen, bomo upokojenci s ponosom lahko rekli: io je naš Dom. Uporabljam tudi ta zapis za poziv tistim tovarišem in tovarišicam, ki še niso v naših vrstah, a po odločbi že spadajo med upokojence, naj se včlanijo v našo poslednjo stanovsko organizacijo — Društvo upokojencev. Naša pisarna v Laškem posluje vsak ponedeljek od 10. do 12. ure v dvorani družbenih organizacij. Toman Ivan Pivovarna gradi nov objekt polnilnice tomatizira, da človek le oskrbuje in kontrolira posamezne faze (agregate) dela, ki ga nadomeščajo pri utrujajočem in ponavljajočem delu. Za nemoteno delovanje polnilne linije je važno, da so posamezni agregati pravilno dimenzionirani. Prav tako je važno dovolj veliko skladišče za prazno in napolnjeno transportno embalažo. Za polnjenje piva v steklenice smo pred rekonstrukcijo nove hale uporabljali tri polnilne naprave iz Zahodne Nemčije in eno iSl Italije, katerih lokacija pa je bila ločena. Z dograditvijo nove polnilnice bosta združena v enem prostoru dva polnilna agregata z vsemi dodatnimi stroji za nemoteno funkcionalnost pri polnjenju piva v steklenice. V tem prostoru se bo nahajal tudi nov dvostopenjski pasterizator ter dva nova stroja za pranje plastičnih gajbic. Celotna površina nove polnilne hale bo obsegala 1.667 m2, gradi pa se na prostoru, kjer je bila dosedaj locirana ena od polnilnic in na odkupljenem zemljišču dr. Drnovšek Dominika. Nova polnilna hala bo financirana z lastnimi sredstvi Pivovarne Laško. Izvajalci del so: »Ingrad« Celje, za gradbena dela; »Klima« Celje za razna instalacijska dela; Komunalno podjetje Laško, za vsa električarska dela in delno tudi Splošne obrtne delavnice Laško. Kolektiv Pivovarne Laško se je odločil za graditev nove polnilne hale zaradi stalnega naraščanja potrošnje piva v minulih nekaj letih, kar narekuje razširitve in modernizacijo obstoječih naprav, da bi bili sposobni iti v korak z ostalimi pivovarnami v Sloveniji. že leta 1943 je Pivovarna Laško pričela z investicijskimi vlaganji v gradnjo nove sla-darae ter rekonstrukcijo nekaterih obratov pivovarne. Eden od rekonstruiranih obratov bo sedaj tudi nova hala za pretakanje piva. Izreden porast mehanizacije in avtomatizacije, predvsem izpakiranje in vpakiranje steklenic narekuje rekonstrukcijo polnilnice, saj je to enota, ki rabi največ delovne sile. Pri polnilnih linijah z veliko kapaciteto je namreč potrebno precej delovne sile, ki pa ni poceni. Zato se vse bolj stremi, da se tehnološki proces čimbolj mehanizira in av- Gibanje prebivalstva od 21. 3. do 20. 4. 1969 SMRTI — PAVČNIK Anton (90), upokojenec, Rečica 44; — OBLAK Karel (83), upokojenec, Sedraž 7; — HRASTNIK Janez (62), upokojenec, Rečica 55; —- OBLAK Anton (59), upokojenec. Reka 19; — MIRO Marija (63), poljedelka, Lokavec 12; — BRATEC Anton (60), kmet, Polana 3; — POTOČNIK Anton (85), upokojenec. Mrzlo polje 5; — DEŽELAK Antonija (71), prevžitkarica, Trohni dol 13; — MALLY Elizabeta (56), gospodinja, Črešnjevec 2; — OBREZ Ivan (61), kmetovalec, Olešče 66; — MAJCEN Marija (71), gospodinja, Radeče — Skoporc Edvard (78), upok., Radeče 102. Sadar Jože RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA MAJ 1969 V maju 1969 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem rasporedu; 1969 Živinozdravnik 1. 5 — 5. 5. 10. 5.—12. 5. 17. 5.—19. 5. 24. 5.-26. 5. Dr. Malenšek Slavko, Laško Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dr. Malenšek Slavko, Laško Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj naslednjega dne. če se ob nedeljah goni plemenica, naj lastnik osebno obvesti dežurnega veterinarja, ki bo prišel osemenit na določeno osemenjevalno postajo. Zdravstveni dom Celje RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MAJ 1969 Ulfifc-.*.' 'vK-j. lBHM9linnK3j Ì if M m m uu_ Nova polnilna hala Pivovarne Laško v gradnji »Naše delo« izhaja mesečino — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. V času od 1. od 31. maija bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško lin Rimske Toplice in k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1969 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 5— 4. 5. DOLANC dr. Jože Sološi Helena 5. 5,—11. 5. VELIKONJA dr. Tone Turin Elizabeta 12. 5,—18. 5. PEČAR dr. Samo Pečar Mihaela 19. 5.-25. 5. DOLANC dr. Jože Sološi Helena 26. 5.—31. 5. VELIKONJA dr. Tone Turin Elizabeta Potrebni obiski ina domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo dežurnim, kd so v službi tisti dan.