124
Listek.
št. 4 ,,Za dom med bojni grom!", efektna koračnica, katera se s svojo jasno obliko in krepko ritmiko utegne priljubiti slovenskim pevskim društvom, goječim literaturo „moških zborov". — Poleg te koračnice je v svoji priprostosti ljubka pesmica št. 2. ,,Kakor nekdaj". Ali da se doseže pravi deklamacijski poudarek, trebalo bi tej pesmici 6/8 takta namesto 3/8. Naglašati je namreč tako: ,,Še vedno kakor nekdaj tu, kldpica, stojiš", ne pa: ,,Se ve"dno kdkor nekdaj tu, klopica, stojiš". — Tudi št. 7. ,,Na planine!" bode morebiti ugajala kakemu zboru na deželi, ker je lahka, priprosto melodijozna in nekamo v narodnem duhu zložena. V kvar ji je le, ker nima izrecne izvirnosti. — Št. 1., 3., 5. in 7. so kitične pesmi, ki se že kot take odrekajo višji umetniški vrednosti, ako niso zložene s klasiško genijalnostjo. Št. 1. ,,Zjasni zvezde mu temne!" kaže v prvih osmih taktih čeden motiv in priprosto lep duh. Ali v poznejših taktih pogrešamo, žal, vsako razpeljavo, ki bi le količkaj povzdignila začetno snov in njen duh. Ako se isti motiv in ista misel prevečkrat ponavlja, postaja stvar dolgočasna in celo neprijetna. — Isto velja o št. 3. ,,Pogled v nedolžno oko". Tu pogrešamo vsakeršno iznajdljivost in razpeljavo. — St. 6. „Veseli zbor": oblika zadostna, začetek pa kakor v Jenkovi ,,Naprej zastava slave", skladba brez vznosa. — Najslabša in brez vsake vrednosti je pač št. 5» Zdravica«.
pp.
Slovensko gledališče. Na novega leta večer se je po večletnem premoru predstavljala narodna igra »Pogumne Gorenjke«, nemški spisal L. Germonik. Napolnila je jedenkrat hišo in s tem storila svojo dolžnost; sedaj menda že počiva v arhivu, kjer bo gotovo zopet nekaj  let ostala.
Nov je bil na slovenskem odru »Fromont mlajši in Risler starši«. Igrokaz v 5 dejanjih. Po A. Daudetjevem romanu sestavila Alphonse Daudet in Adolphe Belot Poslovenil Fr. Svetič ; igral se je dne" 10. prosinca. Spretni prevod g. Svetiča je ohranil tej zanimivi značajni sliki vso lepoto jezika in je veliko pripomogel k lepi predstavi. Zanimiva je bila igra gg. Verovška (Risler), Inemanna (Delobelle) in gdč. Po-lakove (Ddsirče).
Dne- 18. prosinca se je prvikrat v slovenskem jeziku pel »Trubadur«. Opera v štirih dejanjih. Spisal S. Cammarauo. Uglasbil Giuseppe Verdi. Poslovenil Štritof. Dirigent Hilarij Benišek. To najpopularnejše delo laškega mojstra je tudi slovenskemu občinstvu izvrstno ugajalo in bo ostalo stalno na repertoarji. Velike zasluge za uspeh imajo pevke in pevci, gdč. Leščinska (Leonora), gospa Aniceva (Azucena), No/Iz (Luna), Vašiček (Ferraudo) in g. kapelnik Benišek, Gospod Beneš (Manrico) si je jako ugodni utisek svojega petja pokvaril s slabo slovenščino. To je tembolj škoda, ker je prevod gosp. y. Stritofa res temeljito delo s preprostim, lahkim jezikom, po katerem se zelo lahko poje.
Dne" 20. t. m. se je igral na korist g režiserju Aniču občeznani »Fužinar«. Nova je bila poleg družiti gdč, Slavčeva (Claire), ki je umela svojo ulogo pripraviti do veljave. Spreten drug ji je  bil gospod beneficijant (Derblav).
22. in 24. dne" t. m. je kot Celestin v »Nitouche« gostoval g. Vaclav Anton iz Zagreba. Kot drastiškega komika je naše občinstvo zagrebškega umetnika že poznalo ; v tej ulogi je imel vsaj nekoliko prilike, pokazati se tudi kot zelo dobrega pevca. Uspeh je bil  popoln.                                                                                                         K.
Pevski večer »Glasbene matice«. Ženski in moški zbor »Glasbene Matice« sta dne" 19. prosinca na starem strelišči priredila prvikrat pevski večer s plesom, ki je imel vsestranski ugoden uspeh. Poleg znanih skladeb, kakor Rubinsteinovega »Jutra«, Bend-love »Tatranske vijolice«, Dvofakovega »Prstana« i. dr., pela sta se tudi nov moški zbor p,  Hugolina   Sattnerja    »Za   dom   med   bojui   grom«   s   trijom   v slogu   hrvaških budnic

Listek.                                                                 125
in Jakoba   Aljaša   kvintet   z   bariton-solom   »Občutki«   — prijetna,   zmerno-sentimentalna skladba,  ki bo moškim zborom za pevske večere in lahke koncerte dobro došla.
A. D. Slavjanski Agrenjev se je pomudil na svojem — baje zadnjem — potovanju po Evropi tudi v Ljubljani in je priredil s svojim slavnoznauim zborom dva koncerta, prvega v gledališči, druzega v veliki dvorani filharmoniškega društva (dne" 12. in 13. prosinca t. 1.). Sestava zbora se toliko razločuje od prejšnje, da je g. Slavjanski ženske popolnoma nadomestil z dečki. To daje višjima glasoma nekako rezkost, škoduje pa lehkoti in čistoti petja v višini, posebno pri samospevih. Glavne vrline pa so ostale, te so: enakomerno zastavljanje in izgovarjanje, rahli piano, dovršeno stopnjevanje in popuščanje, pred vsemi pa nepopisna miloba in tožna veselost ruske narodue pesmi. Za lokalno naslado je gospod Slavjanski pridejal zbore ,,Liepa naša domovina!«, »Hej rojaki!«  in Jenkov  »Naprej«, z ruskim naslovom  »Mi družno  na  vragov«.                     K.
Knjige Matice hrvaške za leto 1894. »Matica hrvatska« je razveselila letos svoje članove z le-tem bogatim književnim   darom:
1.) Slike iz občega zemljepisa. Napisao dr. Ivan Hoic. Knjiga četvrta. Evropa: Pirenejski poluotok (Spanjolska ; Portugalska). Apeninski poluotok (Italija). Balkanski poluotok (Grčka: Turška). Rumunjska. Sa 97 slika i tri zemljepisne karte. Na-gradjeno iz zaklade grofa Iv. Nep. Draškoviča za godinu 1893. Zagreb. I894. Knjiga obseza 430 stranij velike 8b. Najpreje podaje pisatelj občenito sliko vsacega poluotoka ; n. pr. pri apeninskem polotoku opisuje kulturno znamenitost Italije, ležo italskega polotoka, njegov pomorski značaj in končno meje, veličino in število stanovalcev. Potem govori o horizontalni in vertikalni izobrazbi in pa o materijalni kulturi. Tako razpravlja o Italiji pod tem poglavjem zanimljive točke o malariji, o neznosnih agrarnih razmerah v Siciliji, ki so prouzročile lani tolike nemire, o čudni prikazni, da je v Italiji toliko siromakov poleg velikih bogatašev itd. V zaglavju »Žiteljstvo« nam predočuje postanek italijanskega naroda, njegov značaj, posledice historijskega razvitka. Končno opisuje najznamenitejša mesta. — Jednako se slikajo vse one države, katere obseza ta zvezek obširnega dela. Mnogobrojne slike kitijo krasno delo, ki je spisano v tako prijetnem jeziku, da ti je prava slast  citati to knjigo.
2.) Poviest srednjega vieka. Po najboljim piscima izradio Franjo Valla. Treči dio. Od druge polovine jedanaestoga vieka do godine 1453. Prvi zvezale. Zagreb 1894. 8°. — V tej knjigi opisuje g. pisec zgodovino borbe med cerkvijo in nemškim cesarstvom (do leta 1250.), križarske vojne na iztoku in zapadu (do leta 1276.), posledice križarskih vojen, o prosveti v 12. in 13. veku. V tem zvezku se popisuje tudi tekmovanje Francozov in Angležev, ki se je završilo s stoletno vojno. (1453.) Knjiga obseza 390 stranij. Njene prednosti in pomanjkljivosti so iste, katere smo že lani omeuili. Želeli bi posebno preglednejše razdelbe.
3.) Milivoj Srepel. Ruski pripovjedači. Nagradjeno iz zaklade Adolfa Veber-Tkalčevica za god. 1893. — 8°. 319 str. — Po občnem pregledu, v katerem se riše na kratko značaj in razdelitev ruske književnosti, navaja najznamenitejši podatki o ruski književnosti do Puškina in o glavnih zastopnikih od Puškina do naših dnij, govori pisatelj o ruskem romanu in razpravlja o knjigi Vogue"-ovi »Le roman russe« in prehaja v tretjem poglavju na prikazovanje ruskega realizma. — Končno opisuje in ocenjuje pisatelj te-le pripovedovalce: Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, Ivana Aleksandroviča Gončarova, Ivana Sergejeviča Turgenjeva, Fedora Mihajloviča Dostojevskega, Mihajla Evgrafoviča Sal-tykova-Ščedriua, Vsevoloda Mihajloviča Garšina in Leva Nikolajeviča Tolstega.   —
4.) Novak Vjenceslav.  Podgorka.   Slika iz hrvatskoga primorja.  8°.   184 str.
5.) Sandor-Gjalski Ksaver.  Male pripoviesti.  Svezak prvi.2  8°.  27  str.