Š'ev. 3. V LJubllanl, v letrtek. i lannarla 1912. Leto XI. s vetja po pošli: ss Za celo leto naprej . I Л*— za pol leta » • » 13'— za četrt teta „ . „ o'50 za en meaeo „ • n «"20 za Nemčijo oeloletno „ 28-— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za cela le.o napre| . R 24'— za pol leta » • »» za četrt leta » • n za en meseo „ » n 1 opravi prejenan meseCrte K KO Inseratl: Eaoatolpna peUtrrata(72 mm): sa enkrat . . . . po 14 i ■a dvakrat . . . . u 13 л sa trikrat . . . . „ 10 n aa večkrat primera popoat. Poslano ln reki notice: aaoatolpna peti »vrata (72 aun) 30 vlnarle« =Izhaja m vaak dan, tsvzemil nedelje ta prainlke, ob i. ari popoldne. (t^- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Itev. 6/111. Rokoptal ae ne vračajo; netranklrana pisma aa ne s sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravntštvo Je * Kopitarjevi ollel Itav. 1 теа ivetr poštne bran. račon it 24.797. Ogrske poštna hran. račun št 28.511. — Dprarnlskega telelona it 188. Shod zaupnikov S. L. S Ob velikanski udeležbi je danes zboroval shod zaupnikov S. L. S. v veliki »Unionovi« dvorani v Ljubljani. Kdor je pogledal to muožico mož iz vseh slojev in iz vse dežele združenih v eni misli, ta je moral vzklikniti, da je stranka., ki ima tako požrtvovalno in navdušeno armado, nepremagljiva. Velika dvorana »Uniona« je bila natlačeno polna zaupnikov S. L. S. od katerih so mnogi prihiteli iz skrajnvh krajev dežele, preouli na poti celo noč, samo da zopet obnove prisego načelom in voditeljem S. L. S. Ta zbor zaupnikov je bil živa pr.ča našega napredka in naše nepremagljive pozicije v deželi — — govoril jc dovolj jasno prijateljem in nasprotnikom. Tik pred otvoritvijo zborovanja so se zbrali na odru poslanci, strankino vodstvo in župani. Načelnik S. L. S. dr. Š u s t e r S i č otvarja zbor zaupnikov in pozdravlja zaupnike, ki so v ogromnem številu prihiteli iz vseh delov naše dežele Иг se odzvali vabilu izvrševalnega *xlbora S. L. S. Upa, da bo tudi današnji shod imel mnogo dobrih sadov. Predno preide k volitvi predsedstva, naznanja, kateri zaupniki so opra.ičili svojo odsotnost. Zaupniki, ki niso mogli priti v Ljubljano, so pisali pisma, v katerih .izražajo prepričanje, da bodo vsi zaupniki nanovo prisegli zvestobo zastavi S. L. S. (Veliko navdušenje.) Za predsednika zlx>ru zaupnikov predlaga državnega in deželnega poslanca gospoda Frana P o v š e t a. (Navdušeni živio-klici.) Za podpredsednika, predlaga podnačelnika stranke g. dr. Vinko Gregoriča. (Navdušeno odob ava-nje), za zapisnikarja pa tajnika S. L. S. dr. M. Božiča. Predsedstvo je bilo soglasno izvoljeno. POROČILO NAČELNIKA S. L. S. Nato poda načelnik S. L. S. gosp. dr. Ivan Šustcršič poročilo: Za seboj imamo bojno leto. Večinoma prihajate Vi na današnji zbor kot zmagovalci. Imeli smo splošne volitve za državni zbor, splošne občinske volitve, več nadomestnih volitev za deželni zbor, v kratkem se pa vrše volitve za trgovsko in ob .no zborn.co, zadeva, o kateri bo treba izpregovoriti še marsikaj. S samozavestjo se lahko oziramo nazaj na boje zadnjega leta — pri ilr-žavnozborskih voLtvah smo bi priborili veliko zmago — izven mesta Ljubljane so vsi okraji v deželi volili za S. L. S. Čast in hvala Vam, zaupniki, ki ste tako sijajno izvršili svojo nalogo! Občinske volitve kažejo veselo sliko — sliko vedno prodirajoče ljudske misli. S. L. S. je prod la v občine, И so bile prej nepremagljive liberalne trdn.avel Posebej je treba povdarjati ta lepi ;zid ol>činskih volitev, kar je teni večjega pomena, ker marsikje pridejo vmes lokalne razmere in naravno je, da kadar so ljudje vsled ki ajevnih razmer l az-deljeni, pride vmes liberalec in hoče zasejati ljuliko ter iz razpora kaj pro-fitirati. Hvala Bogu, tega dobička je bilo za liberalno stranko v nekaterih občinah jako malo, раб pa je liberalna stranlra dobila pri občinskih volitvah mno; o usodnih udnrcev — ljudstvo je pokazalo, se da hoče popolnoma otresli liberalne stranke. Voritve v trgovsko in obrtno zbornico. Omenjal sem že, da se v kratkem še ta mesec vrše volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Volilci so raztreseni po celi deželi, ni je skoro vasi, v kaleri bi ne bilo volilca. S. L. S. se udeželi teh volitev z vso svojo močjo. Gg. zaupniki vzemite to naznanje strnite se v bojne čete in glejle, da si izvojujemo sijajno zmago, ki bo dala slranki pri bodočih deželnozborskih volitvah dva nova poslanca iz trgovske in obrtne zbornice. Vsi na noge — pokažite, da smo tako močni da se nam nič nstavPa-i ne more! Upam, da bo vsak izmed Vas storil svojo dolžnost! Odstop deželnega glavarja pl. Šukljeja. Omenjati pa moram sedaj tudi nek dogodek, ki ni vesel. Dne 30. decembra 1. 1. jc odstopil naš glavar pl. Šuklje. Za svoj odstop je navedel zasebne vzroke. To so vzroki, ki so last dotične osebe in katerim se mora stranka ukloniti. Naša. dolžnost pa. je, da danes, ko je zbrana stranka po svojih zaupnikih, izrečemo gospodu deželnemu glavarju najiskrenejšo zahvalo in priznanje stranke. (Splošno odobravanje.) Njegovo delovanje je bilo uzorno in smotre-no, njegova marljivost nepresežna. Predlaga naslednjo resolucijo: Zbor zaupnikov vzame odslop deželnega glavarja pl. Šukljeja z iskrenim obžalovanjem na znanje in mu izreka naj o~lejšo zahvalo za n e-govo požrtvovalno, smotreno in uspeš- no delovanje na čelu deželne uprave in deže nega zbo a; zajedno izreka nado, da se povrne gospod pl. Šuklje čim-preje na politično torišče. Soglasno sprejeto. Samostojno vodstvo za Ljubljano. Iz življenja stranke mi je omeniti, da se je ustanovilo za Ljubljano samostojno strankarsko vodstvo, ki ima samostojno odločevati v vseli zadevah, ki sc tičejo Ljubljane same. Smatrali smo za prav in koristno, da se stranka v glavnem mestu dežele krepko in svo-bodneje razvije. Predsednik izvrševalnega odbora samostojnega strankarskega vodstva v Ljubljani je strankin podnačelnik g. dr. Vinko G r e g o r i č. (Navdušeni živio-klici). Usojam si predlagati sledeči sklep: Zbor zaupnikov odobrava ustanovitev samostojnega strankinega vodstva za deželno stolno mes o Ljubljana, varujoč vse pravice enoine strankine organizacije. Soglasno sprejeto. Politična borba v deželi. Prehajam v obče na politično borbo v deželi in na. značaj te politične borbe. Vi vsi veste, kak je ta. boj, ta boj se je razvil do zadnje gorske vasi. To nič ne škodi. Boj je življenje, popolni mir je smrt. Dokler človek živi, sc mora bojevati. Boj mora biti za načela, za nazore, za splošen blagor. Priznavam vsaki stranki, da najkrepkeje povdarja svoje stališče in se v mejah postave poslužuje tudi radikalnih sredstev. Ne štejem pa med dopustna sredstva, kar se jc zgodilo pri občinskih voltdvah v Ljubljani, da so liberalci napadli uboge redovnice, na katere so, ko so izvrševale svojo volilno pravico, pljuvali. Takih sredstev ne smatram za dopustna sredstva, napredna načela se vendar ne dokazujejo s tem, da se opljujejo nune. Pljunek vender ni argument in če kdo pljuje okolu sebe ter so ne more z drugim pomagati, dokazuje, da nima prav. Ti n^čuveni dcgcdld so izzvali s rankc, so povzročili, da je s.ranka kot taka pretrgala vsak oiicijelen stik s stranko, ki je zakrivila te škandalozne tiogedke. To jc tisti politični bojkot, (Bravo-klici.) o katerem liberalci bridko tožijo, na-mestu da bi si vest izprašali in vase šli ter se poboljšali. Od liberame stranke same Je odvisno, da postane bojkot ob-sole.en, Doslej pa liberalna stranka v tej smeri ni nič storila, v njenem Življenju, v njenem časopisju, na njenih shodih poganja nečuvena surovost da* lje in se kaže tako divjost. da je vsega obžalovanja vredna. Položaj na Dunaju. Od domačih bojev prehajam na cesarski Dunaj. Vseslovenska Ljudska Stranka je pri zadnjih državnozbor-skih volitvah prodrla, z 20 poslanci. Našim so se pridružili poslanci hrvaške stranke prava iz Dalmacije in vsi trije hrvaški poslanci iz Istre. (Navdušeni kliui: Živeli Hrvatje!) Ž njimi skupaj smo ustanovili Hrvaško - slovenski klub, ki šteje 27 poslancev. (Živeli!) Ni veliko to med 516 poslanci, a pomnožiti se ne moremo, pač pa s pametno, smotreno, če treba, tudi radikalno taktiko, vzorno disciplino ojačimo svoj ugled in svojo moč v državnem zboru In oborožen s tem zavzema Hrvaško-slovenski klub jako močno in ugledno pozicijo v državnem z boni. (Navdušeno odobravanje.) Prav je, da. se danes a posebnim pozdravom spominjamo bratskih nam hrvaškili poslancev in zato predlagam, naj se pošlje državnima poslancema, dr. An te Dulibiću t Šibenik in Don Ivo Prodanu v Zadel naslednji brzojavni pozdrav hrvaški stranki prava: Zaupniki Slov. Ljudske Stranke zbrani na rednem zboru v Ljubljani, pošiljajo iskrene pozdrave bratski stranki p «va. Živela združena Hrvat« ska! Ob velikanskih ovacijah je bil sprejel ta, pozdrav, s katerim slovenski narod po svojih zastopnikih obnavlja zvezo s Hrvati. Uradniško vprašanje. Nato dr. šusteršič nadaljuje: V dr* žavnem zboru dela preglavico uradniško vprašanje. Smatram za potrebno s par stavki ugotoviti stališče stranke v tem oziru, to pa radi tega, ker vlada glede tega v javnosti mnogo nejasnosti. Mi nismo, kar kriče liberalci, sovražniki uradnikov. Noben izmed Vas ni sovražnik uradnikov kot takih. Uradnik, ki je to, kar mora biti: zvest služabnik državi in ljudstvu, je pri ljudeh priljubljen. (Tako je!) Žalibog v velikem delu uradništva je tako gibanje, da stvar skoro tako izgleda, da so mnogi LISTEK. Josip Lavtižar: V Mji® deželah. Pripomnim, da nisem sam hodil tod okoli, ampak v družbi devet Slovencev in treh Slovenk. Včerajšnja znanca, ki sta me prišla čakat na ko-kdlcdvor v Buffalu, naznanila sta svo-Jhr rojakom moj prihod in drugi dan zjutraj so prišli vsi skupaj. Ker je bila nedelja, spremili so me toliko lažje k slapovom. V poldrugi uri smo se pripeljali po električni železnici v mesto Niagarafalls ter takoj odšli proti vodo-padom. Človek namreč nestrpno čaka, da vidi pvejkoprej tako čudo. Pot nas je peljala, skozi park košatih dreves in vedno bolj nam je udarjal na uho vodni grom. Prekoračili smo most, pod katerim se prekucuje majhen del reke v divjem diru čez skalovje ter prišli na obraščeni otok Goat, Island. Stopivšim iz gošče sta se prikazala kar naenkrat oba slapova: prvi, ki se nahaja na ozemlju združenih držav in oni, ki jc na kanadski strani. V globočini se e penila voda kakor bi vrela v kotlu, iz nje so se visoko v zrak pršile bele megle drobnih kapljic, prizor, ki bi bil sli- čen najbolj gostemu snežnemu metežu. Sredi te čudovite prikazni pa so delale mavrice s svojimi živimi barvarni fantastične oboke od ene strani na drugo. Na penečih valovih se jo gibal majhen parnik, ki se je z naporom bližal padajočim vodam, seveda le do gotove meje. A ta. drzna vožja ni za vsakega, privoščijo si jo le pogumnejši obiskovalci, toda gorje jim, če bi se drznili preveč blizu k vrtincu. Dovolj žrtev so že zahtevale vodne pošasti, zato je bolje, da jih gledamo v primerni daljavi. Pa tudi marsikak prostovoljen nesrečnež je bil že pokopan v teli brezdnih. Prišel jc v ta kraj, da so je znebil življenja, ki ni več maral zanj. Nič lažjega nego to. En skok pa nisi več med živimi. Navesti mi je še, da ima vodopad. ki sc nahaja na ozemlju združenih držav, 300 m širjave in 30 m višine, oni na kanadski ali angleški strani pa je 915 m širok ter 48 metrov visok. Omenjene dimenzije kažejo, da imamo pred sabo nekaj silovito veličastnega. Te številke pa dobijo mnogo večji pomen, ako vpoštevamo vodno maso, ki pada čez skalovje. Preračunih so, da dajeta slapova 425 tisoč kubičnih metrov vode v minuti ter da z.iaša vodna moč 7 milijonov konjskih sil. Uporabili so o za razno namene, služi jim zn elektriko itd., toda nič se ne pozna, da bi ie bilo kaj manj radi tega. Pojdimo sedaj na levo (kanadsko, angleško) nabrežje in oglejmo si oba vodopada od te strani. Iti moramo čez poprej omenjeni most, pod katerim šumita združena slapova 00 m pod nami. Most je iz jekla ter tako urejen, da vozijo po njegovi sredi vlaki električne železnice in drugi vozovi, strani pa sta odh.čeni za pešce. Ko prideš čez, si v angleški Ameriki. Najprej je bilo treba prestopiti železnico, ki vodi v mesto Deiroit (uržava Michigan), potem pa nas je sprejel park kraljice Viktorije, od koder so se odpirali pogledi na vodopada. še markantnejše, kakor pogledi z desnega brega. Lc neka reč je, ki dajo slapovom temno ozadje. Ker se apnenik, po katerem teče voda, vedno kruši, pomikata se slapova samoumevno čim dal je bolj nazaj proti Buffalu in proti jezeru Erie, iz katerega, teče Niagara. Preračunali so, da se apnenika vsako leto primeroma za kakih 80 cm obrabi, da sta. torej vodopada vsako leto toliko bližje Buf-fala. Ako bi se to enakomerno ponavljalo, prišla bi vodopada do jezera v 50 000 letih. Takim računom pa menda Amcrikanci sami ne verjamejo, zalo tudi nam ni treba. Vratar na kolodvoru v Buffalu je izkliceval odhod vlakov s širokim reso- natorjem, da so je razlegalo daleč okoli. Kmalu je prišla na vrsto tudi moja proga Ne\v York. Vsi Slovenci so me spremili k vlaku in poznalo se jim je, da so se poslavljali s težkim srcem. Bog z vami, dragi rojaki, na vseh vaših potili! Ostal sem zopet sam ter razmiš-ijeval o prijetnih urah, ki sem jih imel v Buffalu in pri niagarskih vodah. V Nevv Torku sem poiskal parnik, ki me je v sedmih dneh pripeljal v Bremen. Iz Bremena je. šla pot čez Koln, Mainz in Milnohen v domovino. Vesel sem bil, da sem videl Ameriko, pa tudi vesel, da sem jo zapustil. Kakega vzvišenega poleta ne boš našel tam. Ondi velja kot glavno pravilo: Time is nionev. Čas je denar. To se pravi: V kratkem času mnogo storiti, nič ne izgubiti, doseči pa kolikor mogoče velik dobiček. Povsod stroji, premog, dim in dirjanje za denarjem. Prva in zadnja misel je dolar, ker se tudi lahko živi brez idealov. Ljudstva je v Ameriki vedno več; s časom bodo tudi rudnike vedno bolj izkoristili, pozdove ugonobili, zaslužek se bo zmanjšal in zato tudi Slovenci no bodo hodili več tje iskat svoje sreče. Potem se bo izpolnilo načelo, ki pa ie še ieia 1825. izgovoril Monroe, predsednik ljudovlade: Ameriko Amerikan-cein! med uradništvom tega mnenje, da ni uradnik za državo tu, ampak država za uradnika, da ni uradnik za ljudstvo tu, ampak ljudstvo za uradnika. (Tako je.) Tega stališča pa ljudska stranka pod nobenim pogojem ne more odobravati. (Nikdar!) Uradnik mora v službi svoje moči posvetiti državi in ljudstvu, v tem pa mora vladati disciplina in red, ne da bi kak posamezni uradnik šaril v kakem okraju kot paša. Tega ljudska stranka ne more in ne bo dopustila! Pravijo, da uradnikom ne privoščimo dobrih plač — dobrim uradnikom privoščimo dobre plače. B emena pa, ki jih sedaj nosi država za uradništvo, so ogromna. 700 milijonov kron velja to državo in bo šlo še višje, če bo obveljalo to, kar hočejo razni uradniški poslanci. Glavna hiba pri tem je, da je veliko preveč uradništva (Tako je!), zato smo zahtevali v državnem zboru, da se število uradništva zmanjša najmanj za 40 odstotkov, potem bi lahko ostali uradniki, ki res vse svoje moči posvete državi in ljudstvu, imeli dobre plače in država bi se še marsikaj prihranila. Mislim, da srno tako boljši prijatelji vsakega zares skrbnega in dobrega uradnika, kot pa tisti, ki na uradniških shodih uradnikom mečejo obljube, ki se ne morejo izpolniti. Odstopiti od lega našega stališča ne moremo. Uradniško vp.ašanje je za nas vprašanje državo in ljudstva! Tudi v tem vprašanju delamo tako kot je to koristno za državo in ljudstvo. (Veliko odobravanje.) Tudi brez nas no bo šlo! Sicer pa je položaj v državnem zboru zelo labilen, nestalen in vprašanje je, ako se bo posrečilo grofu Stvirgkhu napraviti red in položaj stabilizirati. Brez močne politične večine ne bo šlo naprej. Prihodnjost bo pokazala to. Nekaj pa že sedaj vemo: da je Hrvaško - slovenski klub v državnem zboru faktor, ki se pod nobenim pogojem in od še tako mošne večine ne bo dal ob zid pritiskati! To prednost ""imamo proti ' drugim strankam, da sploh strahu ne poznamo, naj pride kar hoče, da je ljudstvo solidarno s S. L. S. in da to ljudstvo skupaj drži s S. L. S., naj pride, kar hoče. (Navdušeni klici: Tako je!) Tri veliko stvari ima rešiti grof Stiirgkh, če hoče, da ostane na krmilu: 1. vO}no postavo, 2. finančno reformo, .3. vodne ceste: gališke kanale, regulacijo voda na Češkem, Moravskem, Šle-ziji itd. To so reči, ki se dajo izvršiti le ob pozitivnem sodelovanju vseh državo ohranjajočib strank. Grof Stiirgkh mora pokazati izredne državniške zmožnosti, da to doseže. Nočem ščuvati, pa tudi no prerokovati, le to pravim: Hrvaško • slovenski klub je faktor, katerega mora vsak vpoštevatt. Ponosno smo zaklicali zbornici, ko so vstajali voditelji velikih strank in izjavljali, da brez njih ne gre: »Brez nas tudi ne grel« (Burno odobravanje.) Pri vseh treh zgoraj omenjenih rečeh se ne bo imelo obravnavati zgolj iz političnega stalila, ampak upoštevati se bodo morale še posebne stvari. Pri vojnem zakonu bomo morali gledati na to, da bo nova postava ljudskim potrebam prilagodena, pri finančni reformi bomo gledali na to, da se nova bremena, na ložo na ramena tistim, ki imajo velika premoženja, ne pa na tiste, ki so razmeroma že prehudo obremenjeni, nadalje bomo pri finančni reformi morali gledati na to, da dobimo primeren državni prispevek za državne potrebe, pri vodnih cestah pa, da naše južne dežele dobe primerno odškodnino. Položaj v deželnem zboru in odboru. še neka j besedi mi je izpregovoriti o deželnem zboru in odboru. Odkar imamo mi večino, smo to moč porabili le v prid ljudstva in dežele. (Tako je!) Podrobneje bo o tem poročal gospod dr. L a m p e, naš deželni premier minister. (Navdušeni klici: Živio dr. Lam-pe!) Eno rečem: Odkar je ljudska večina v deželnem odboru, se je vse izpre-menllo v korist ljudstva, danes šele vć kmet. kaj jo deželni odbor, danes z večino vlada ljudstvo na svojih tleh. Nov občinski volilni red nam je prinesel novih zmag, nov cestni zakon, ki bo kmalu potrjen, bo povzročil, da bodo kranjske ceste, vzorne za celo državo, nov ljubljanski mestni Statut je povzročil da liberalci ne bodo več nemoteno gospodarili v Ljubljani, v deželnem šolskem svetu ima stranka močno besedo in tudi Vi občutite, da veje iz njega po deželi sedaj že drugačen veter kot poprej. Lovski zakon žalibog še ni dobil potrjenja, a mi ne bomo odnehali v tej smeri, da bo kmet imel pravico uničiti tisto žival, ki mu škoduje. Mi se bomo za to dalje borili in nazadnje vedno tisti zmaga, ki ne odneha. Mi nimamo navade odnehati, zato bomo priborili to, kar bo v korist ljud- stvu. Tudi sicer se kaže po celi deželi novo delo, koliko novih vodovodov se je zgradilo, koliko regulacij se je izvršilo, koliko se jo storilo v korist živl-noreje! Novo leto — leto dela in boja. Sedaj pa se le započelo novo leto, ki bo zopet leto tlela in boja. Mi se ne bojimo ne enega no drugega, ne dela in ne boja in sicer zato ne, ker hočemo živeti. Naše ljudstvo hoče živeti, zanj se ne bojimo dela in boja. Noutrujeni in veseli gremo na novo delo, pogumni in neustrašeni v nove boje. Vajeni dela in boja gremo na delo in boj s poštenimi sredstvi in poštenimi smotri v blagor ljudstva, dežele in države. Naše zaupanje pa je v B o g u ! (Navdušeno vsklikanje načelniku S. L. S., dolgotrajno odobravanje.) NADALJNJI GOVORI. Zahvala načelniku. cijami je predsednik kom. svetnik Pov-še izrekel načelniku S. L. S., najiskre-nejšo zahvalo ne le za njegov današnji govor, temveč tudi za njegovo dosedanje srečno vodstvo S. L. S. ter |e po-vdarjal pri tem, da ostane istinito, da gre zahvala za tako sijajno dosedanje napredovanje S. L. S. v prvi vrsti njenemu načelniku dr. Ivanu šusteršiču. Tej zahvali je sledilo ponovno navdušeno odobravanje. Nato je poročal državni in deželni poslanec profesor E. J a r c o delu poslancev S. L. S. v prejšnjem in sedanjem državnem zboru. Našteval je razne predloge, ki so jih stavili naši poslanci za povzdigo slovenskega ljudstva, zlasti pa kmečkega stanu ter označil tudi uspehe, ki jih je imela naša delegacija na Dunaju. Za poslancem Jarcem je poročal dež. odbornik dr. L a m p e o delu kranjskega deželnega odbora in o delovanju poslancev S. L. S. v kranjskem deželnem zboru ter obenem razvil tudi program nadaljnjega dela zastopstva S. L. S. v deželnem zboru ter krepko osmešil liberalne časnikarske laži. Načelnik ljubljanskega vodstva dr. V i n k o G r e g o r i č je poživljal zborov..Ice, naj podpirajo naše časopisje, v prvi vrsli »Slovenca«, da se tako tem lažje izpopolni naša organizacija. • Vsem tem govorom, ki jih bomo priobčili jutri v popolnejši obliki, je sledilo burno odobravanje. Dr. Šusteršlč zopet za načelnika izvoljen. Pri drugi točki dnevnega reda, volitvah je bil med viharnimi in burnimi ovacijami zborovalcev soglasno Izvoljen za načelnika S. L. S. dr. Ivan šusteršlč. in so se v vodstvo S. L. S. izvolili z ozirom no strankine statute za dobo treh let sledeči člani: prelat Andrej K a 1 a n , Luka Smolnikar, dr. Vinko Gregorič, kanonik Josip Šiška, dr. D o 1 j š a k , Ivan Stanov-n i k , delavec I. J e r i h a iz D. M. v Polju, Ivan Kregar, delavec Anton Čatar (tob. tovarna), župan Anton Belec, dekan Anton K o b 1 a r , prof. Karel D e r m a s t j a , župnik Janez K a 1 a n , trgovec Rajko Marenčič (Kranj), trgovec Ivan Podlesnik ml., kurat Abram iz Št. Petra na Krasu. — Poleg teh so v vodstvu stranke eo ipso vsi državni in deželni poslanci ter zastopniki političnih društev S. L. S. ф Nato so se imeuovali kandidati za volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani, nakar so se pri slučajnostih obravnavale še nekatere važnejše stvari. Predsednik kom. svetnik Povše je zaključil sijajen shod s slava-klici cesarju in sv. očetu. Brzojavni pozdravi. K a m n i k. Službeno zadržan se udeležiti današnjega zborovanja iskreno pozdravlja zbrane zaupnike Župan dr. Dereani. Vinica. Vsled važnih opravil je nam nemogoče osebno udeležiti se današnjega shoda. Tu od hladne Kulpe pozdravljamo z vročo udanostjo voditelje S. L. S. kakor tudi vse zbrane. Želimo današnjemu shodu obilo uspeha! Jure Strk, Mat6 Gasperic. Novo mesto. Zadržan! Živela S. L. S. in njen načelnik! — Appe. Vipava. Možem zborovalcem in vernim vsem zastopnikom S. L. S. navdušeno kličemo: »Slava!« v imenu somišljenikov! — Silvester, Porhavec. Metlika. Zadržan, pozdravljam zborovalce! Živela Slovenska Ljudska Stranka! Živel njen Па/felnik dr. šu-steršič! — Mihelčič. Naše ženstvo ne moremo z nobenim darilom bolj razveseliti, kakor z nov* knjigo S. M. Feliclte Kalinšek »Slovenska kuharica. AVSTRO - OGRSKA. Imenovanje novih članov za gosposko zbornico. Dunaj, i. januarja. Novi člani gosposke zbornice se imenujejo v drugi polovici januarja. Imenovanih bo 13 članov. Zasedanje gallškega dei. zbora. L v o v , i. januarja. Gallški deželni zbor se po tukajšnjih domnevali skliče 11. t. m. Nemško - češka spravna pogajanja. Dunaj, L januarja. Nemško-če-ška spravna pogajanja se nadaljujejo bodoči teden na Dunaju. Primanjkljaj čeSke deželne uprave. Praga, i. januarja. Češkemu deželnemu odboru se je včeraj predložil proračun za leto 1912. Proračun izkazuje primanjkljaja 30,000.000 K. Armadne zadeve. Dunaj, L januarja. Ob avdienci vojnega ministra sta tako cesar kakor tudi prestolonaslednik vojnemu inini-nistru izrazila svoje zadovoljstvo radi njegovega nastopa v delegacijah. Dunaj, i. januarja. »Magyar Orszag« poroča, da je naroiJil vladar Auffenbergu, da naj kmalu izvede program devetorice. Zato se predloži kmalu zakonski načrt o vreditvi znakov in zastav. Po operaciji ogrskega ministrskega predsednika. Budimpešta, 4. januarja. Khu-enovo stanje po operaciji je zadovoljivo. Zvečer so dognali, da se očesa normalno zdravita. Nadvojvoda Jožef in nadvojvodinja Avgusta sta telefonično povprašala, kako se godi Khuenu. Mreno je imel Khuen na obeh očesih. Zdaj so operirali desno oko in ko to ozdravi, se operira tudi levo. Podriavljenje Železniške proge Varšava—Dunaj. P e t e r b u r g, 4. januarja. Car je potrdil postavo, po kateri se podržavi železniška proga Dunaj—Varšava. OLAJŠANO POSTOPANJE PRI SODNIH DEPOZITIH. Po odredbi, ki je nedavno izšla v državnem zakoniku, se znatno olajša postopanje pri izročitvi sodnih depozitov. Stranka se je morala do zdaj izkazati! s sodnim sklepom in s pobotnico in je morala sama priti k sodišču, kjer je morala z dvema pričama dokazati svojo identiteto, predno so ji izročili de-pot. Po pošti se je dozdaj poSlljal le denar in pa kuponi. Nova odredba pa določa, da se smejo tudi vrednostni po-pirji in hranilne knjižice do 20.000 K vrednosti pošiljati strankam po pošti na njih zahtevo, če so izročile depozit-nemu uradu pobotnico. Identiteta se bo torej morala dokazati le poštnemu slu. Glede na denarne depozite se pa uvede 1. marca 1912 še nadaljna olajšava. Denar bodo namreč pošiljali de-pozitni uradi uradno p.o pošti ali potom poštne hranilnice, ne da bi morale vpo-slati stranke pobotnico in bo veljalo potrdilo na poštni nakaznici. Pristojbine za kolek pobotnice, za varstvo in poštne pristojbine odtegne depozit ni urad, ko izpolni nakaznico. Če želi kaka stranka, ki ima pravico do kuponov vrednostnih popirjev, ki so shranjeni v depozitnem uradu, da se ji dopošljejo kuponi ali njih vrednost po pošti, bo morala to predlagati pristojnemu sodišču in se bo pošiljal denar tudi po poštni hranilnici. BEG FRANCOSKEGA STOTNIKA LUXA IZ GLATZA. »Stampa« sodi, da nastanejo lahko usodepolne posledice, ker je francoski vojni minister sprejel stotnika Luxa. Italijanski politični krogi so v skrbeh, ker se boje, da bi trpeli vsled tega di-plomatični razgovori za konec laško-turške vojske. — V Frankensteinu so zaprli tistega učitelja francoščine, ki je osumljen, da je sodeloval pri Luxo-vem begu. »Echo de Pariš« je nameraval zbirati prispevke za Luxa, a so oblasti zbirke prepovedalo. List poroča, da so delali priprave za Luxovo oprostitev od 6. julija nadalje, ko je bil prepeljan V Glatz. Nemškemu cesarju Viljemu je moral poveljnik trdnjave Glatz natan-. čno poročati o Lusovem begu. OSKRUMBA KARAGJORGJEVIĆA. B e 1 g r a d , 4. januarja. Avstro-ogrski poslanik Ugron je obvestil srbskega ministrskega predsednika dr. Milovanovića v imenu avstro - ogrsko vlade, da se je našla in identificirala glava kneza Aleksandra in ga naprosil, da naj o tem oficielno obvesti srbskega kralja. Dunaj, 4. januarja. Včeraj »o blagoslovili zemeljske ostanke kneza Aleksandra in njegove žene v navzočnosti srbskih diplomatov in neke nečakinje Korogjorgjevičev. IZDATKI ZA GRŠKO ARMADO. Atene, 4. januarja. Zbornica Je končala svoja posvetovanja zelo hitro in sicer zato, da bodo izpustili krečan-ske poslance, ki jih velevlasti ne pusto z neke križarice. Rešen je proračun kakor tudi predlog o organizaciji armade, ki določa, da imej armada 130.000 mož, 16 miljonov so pa dovolili za ojačenje mornarice. REVOLUCIJA NA KITAJSKEM. Kitajska pred razpadom. London, 4. januarja. Pekinški dopisnik »Daily Telegrapha« označuje položaj na Kitajskem za obupen. Ustanovitev republike v sedanjem trenutku pomenja razpad kitajske državo. Iz vseli pokrajin dohajajo neugodna poročila. Mongolske pokrajine so nemirne in so oborožile 10.000 jezdecev. Mongolski knezi so že lani meseca novembra obvestili mandžuško dinastijo, da bi nikdar ne priznali republike in da bi se rajši kakor republiki podvrgli Rusiji. ;>)№); Upori v kitajski armadi. London, 4. januarja. V glavnem bivališču cesarskih čet se je pojavil upor, ki eo ga pa potlačili. Juanšikaj je dobil za nadaljnjo vojsko z republi« čani 80.000 unc, to je približno 8 milijonov kron. , ', LAŠKO - TURŠKA VOJSKA. Mirovna poročila. Dunaj, 4. januarja. S turške strani se poroča: Znano je, da hoče veliki vezir Saj d paša mir, a vprašati se tranje-političnih skrbi in se morajo še nadaljna mirovna pogajanja. Zelo težavno se bo sklenil mir, ker si nazira-nja obeh vojnih držav silno nasprotujejo. V Carigradu imajo zdaj veliko noje treba, če se je že našla podlaga za vprašati, kakšno stališče zavzame zbornica nasproti novemu kabinetu. Neki sotrudnik »N. Fr. Presse« izjavlja, da je Italija pripravljena, da sklene mir pod pogoji, ki ne škodujejo ugledu in koristim Italije. Dunaj, 4. januarja. Govorice o mirovnih pogajanjih se v Rimu in v Carigradu ne potrjujejo. V Tripolisu. Rim, 4. januarja. »Agenzia Štefani« poroča 2. t. m. ob 6. uri 35 minut zvečer: Močne kavalerijske patrulje 90 odkorakale iz Ainzare proti jugozahodu, ne da bi bile zadele na sovražnika. Zatvorltev zavoda Baneo dl Roma r Carigradu. Carigrad, 4. januarja. Nemški poslanik je protestiral pri turški vladi, ker je zatvorila finančni zavod Banco di Roma. Izpred sodijo. Gerent Oražem contra Čeme. V soboto popoldne se je nadaljevala pred okrajnim sodiščem znana razprava o tožbi g. Oražma, gerenta v Mostah, proti gostilničarju Černetu v Mostah št. 7. Sodnik je prebral izpovedbo priče Ragazzija, ki je izpovedal, da mu je Oražem naročil sestaviti občinski volilni imenik nepristransko. Za to delo je dobil Ragazzi 90 K. Ragazzi je tudi izpovedal, da mu je umrli Stare pravil, da je po Oražtnovem naročilu vpisal dva imena med reklamacijsko dobo v volilni imenik. Priča Karolina Smoljan, gostilničarka na Selu št. 52, je izpovedala, da je umrli Stare izpil v njeni gostilni na dan 3 do 7 četrt litra vina ali 5 do 8 čajev. Terezija Kovačič, kuharica pri Sinoljanovi, je izpovedala, da je Stare izpil do 10 četrt litrov na dan v Smoljanovi gostilni. Priča Franc Remškar, slikarski mojster na Rimski cesti, je bil podpredsednik in odbornik Ciril in Metodove podružnice ter Sokola v Mostah ter ve, da Stare nikoli ni plačal za te dve društvi po 10, 20 ali 25 K, pač pa navadne članske prispevke. Priča Ivan Stare, orožniški stražmojster v Ljubljani in sin bivšega obč. tajnika Slareta, izpove med drugim, da je zahteval od Oražma, ko je bral v listih, da je njegov oče zapustil nered v občinski pisarni, izjavo, da je to neresnica. Oražem pa tega ni hotel. Vprašal je tudi Oražma ob neki priliki, koliko je primanjkljaja in ta mu je odgovoril, da veliko. Pisal je Oražmu pismo, da so Staretovi pripravljeni vse poravnati, s čemur pa ni mislil na dolg. Priča Andrej Peklaj, užitninski paznik in posestnik, je izpovedal, da je pač Oražmu posodil dvakrat po 1000 K, ki mu jih je pa vrnil v istih zneskih. Posodil mu je tudi večkrat manjše zneske, ki mu jih je pa vedno v najkrajšem času vrnil. Priča Kristina Stare, kontoristinja v Ljubljani, izpove, da je nekoč prišel Oražem k umrlemu očetu in rekel: >Kako bi se to naredilo, ker bo popoldne seja?« Nato je njen oče odgovoril: »Bom pa jaz založil za ta čas.« Го je bilo zjutraj. Priči je po Oražtnovem odhodu rekel oče, češ, da si je Oražem izposodil iz občinske blagajne 100 ali 200 K in da jih bo on založil,"Tudi ii je pravil oče, s J s; Oražem izposojuje iz občinske blagajne denar. Priča Franc Tominc uradnik banke »Slavije«, izpove, da je Orazem nekaj tednov po smrti tajnika Stareta v navzočnosti Ivana Stareta in Ludovika Mlakarja rekel, da je pustil vpisati v imenik dva volilca, ni pa rekel, da ju je vpisal v reklamacijski dobi. Enako izpove tudi priča Ludovik Mlakar, žel. poduradnik. Priča Lovro Stojan, posestnik v Zeleni jami 134, izpove, da je prosil občinski odbor v Mostah, naj mu da nek občinski svet v najem. Dobil je od obč. urada odgovor, da se mu prepusti ta obč. svet za letno 3 K. Obč. svet je dovolil oddati ta svet v seji 7. marca. Priča Stojan je pripomnil, da je bil v najem vzeti svet za njivo popolnoma neraben in da so preje kopali na njem pesek. Svet je moral šele on zasuti in zravnati. Posestnik Matija Lavrič je sedel nekoč na Oražmovem dvorišču, ko je prišel k njemu Oražem in mu povedal, da so prišli v gostilno trije, med njimi tudi Staretov sin, in da zahtevajo, naj jim podpiše izjavo, da je umrli tajnik Stare pustil občinsko pisarno v redu. Rekel mu je tudi Oražem, da ni hotel te lumparije podpisati in da je zato ven prišel. Ko sta zunaj z Oražmom sedela, je prišel eden izmed trojice venkaj in prosil Oražma, naj gre v sobo, da se pogovore. Oražem pa je odgovoril, da ne in da ne bo nobene lumparije podpisal. Prišel je nad Oražma tudi Ivan Stare in mu prigovarjal, naj gre v sobo. Oražem pa je rekel, da ne gre, in da naj pridejo v občinski urad, če imajo ž njim kaj opraviti. Nato se je dokazovanje zaključilo. Zastopnik Oražmov dr. Adle-šič, je povdarjal, da je očitek, ki ga je toženi gostilničar Černe izrekel proti Oražmu, dovolj dokazan po pričali. Ker je nasprotnik nastopil dokaz resnice, kon-statira le, da so ravno nasprotnikove priče sijajno dokazale, da je Oražem gojil vedno le največjo skrb za občino. Saj je bil ravno on, ki je sprožil celo zadevo o neredu v občinski pisarni v javnost in ki je zahteval revizijo od dež. odbora. Ni pa naloga župana, da bi on sam nadzoroval blagajno, zato so tu revizorji. Kako pa so ti vodili revizijo, priča to, da so verjeli Staretu, da je vse v redu. Očitalo se je med razpravo, da je Oražem dobavljal slab gramoz za občino, a ravno nasprotnikove priče so potrdile, da Oražem ni prevzel dobave stolčenega gramoza, ampak samo kosmatega. Kar se tiče volilnega imenika, so priče potrdile, da je Oražem naročil sestaviti imenik ne glede na posamezne stranke in da je Stare izpovedal, da je samovoljno vpisal več volilcev v imenik med reklaraacijsko dobo. Kar pa je Ragazzi izpovedal, ne moremo smatrati kot da je Oražem v resnici vpisal med reklamacijsko dobo dva volilca in se to tudi ne more smatrati kot dokazano. Res je Oražem vpisal v volilni imenik dve imeni, a ne med reklamacijsko dobo. Oražmu se ni mogla dokazati nobena nepoštenost kljub temu, da je nasprotnik napel vse sile. Enako se je glede njive, o kateri se je trdilo, da jo je Oražem samovoljno oddal, dokazalo, da jo je oddal občinski odbor. Dr. Adlešič je predlagal za toženca razžaljenjtt primerno strogo kazen. Nato je govoril toženčev zastopnik. Sodnik Pompe je razsodil, da se gostilničar Černe oprosti od obtožbe. Dokazano je pač, da je rekel, da ne bo volil Oražma, ker je že dosti zapravil pri občini. Ta obdolžitev pa se ne nanaša na to, da bi Oražem sam zapravljal, ampak samo na njegovo odgovornost. Ker se je sodišče prepričalo, da je v občini vladal nered, obtoženca oprošča. V vprašanje, ali je Oražem to zakrivil, se sodišče ni spuščalo, ker zadostuje dejstvo, da je on prvi odgovoren, ni pa treba, da bi bil on zakrivil primankljaj. Sodnik pa je pripustil dokaz resnice samo z ozirom na drugo instanco. — Zastopnik Oražmov je prijavil vzklic. Štajerske novice. š Občinske volitve v Vuzenicl, pri katerih so Slovenci sijajno zmagali, so potrjene. š Iz poštne službe. Imenovan je poštni praktikant L. Zupančič v Gradcu za. poštnega asistenta. š Iz Celja. V soboto dno 6. januarja "Ma praznik svetih Treh Kraljev priredi Izobraževalno društvo v Celju ob 3- uri Popoldne v vrtni dvorani hotela pri »Belem volu«, F. S. Finžgarjevo narod- igro »Divji lovec«. Celjski in okoliški Slovenci! posetite igro v obilnem številu. š Izvolitev novega krajnega šolskega sveta v Ljutomeru. Izvoljeni so: župan Thurn za načelnika, Maks H6-nigmann za namestnika, živinozdrav-mk Schmictt za ogleda, dr. Schwarz za blagajnika, davčni oficijal Reisinger za tajnika, nadučitelj Derniatsch in kaplan g. Toplak kot zastopnik župnije. Izvoljeni so torej razun g. kaplana Toplaka sami Nemci. š Streli na gostiji. \z Brežic nam pišejo: Ж. decembra I. 1. so obhajali v Mihalovcih pri Brežicah neko gostijo, na kateri so napravili fantič podokni- co. Prišel je tudi posestniški sin And roj Gerjevič iz Mihalovc in prinesel seboj puško ter ž njo večkrat ustrelil. Čez pol ure po prvih strelih je Gerjevič zopet streljA. Streli pa so zadeli posestniška sinova Franca Petriča na roki in Janeza Cvetkoviča na čelu. Streli bi lahko postali usodni, ker je bilo v bližini navzočih več ljudi. Ranjenca so prepeljali v brežiško bolnišnico. Gerjeviča pa, ki še povrhu ni imel orožnega lista so naznanili orožnikom. š Novo orožniško postajo so ustanovili v Mali nedelji pri Ljutomeru. š Sprememba pri gozdarskem uradu. S 1. januarjem je šel na lastno prošnjo v pokoj po 351etnein službovanju gozdarski svetnik Franc Donner. Na njegovo mesto je došel provizorično gozdarski svetnik Anton Zhuber pl. Okrog iz Maribora. š Imenovan je za kanclista pri c. kr. mornarici Leopold Lipuš iz Višnje vasi pri Vojniku. Bil je narednik peš-polka št. 87. š Imenovanje. Nadsodišče v Gradcu je imenovalo pisarniškega pomočnika Ignacija Repanšeka za oficijanta. š Trboveljski protestanti imajo v nedeljo ob četrt na peto uro popoldne v rudarski restavraciji prvo protestantsko opravilo. Koroške novice. k Nova najemnica hotela »Trabesin-ger« v Celovcu je gdč. Lojzika Leon, ki je znana kot dobra gospodinja in postrežljiva gostilničarka že izza časa, ko je bivala v »Narodnem domu« v Mariboru. Zato smemo vsem koroškim in drugim Slovencem, ki prihajajo po opravkih v Celovec, hotel »Trabesinger« najtopleje priporočati. k Vendar enkrat! Že nad mesec dni hodi mlado in staro po Celovcu okinčano z markami za drsanje po kanalu ter pričakuje ledu na njem in na jezeru. Kanal je že zamrznjen in je upati, da se odpre njegova gladka pot športa željnim Celovča-nom, če bo le Se nekoliko mraz pritisnil. STAVKE. Splošna stavka v Belgiji. Bruselj, 4. januarja. (Kor. ur.) Pri glasovajiju o stavki v Borinage, je glasovalo za stavko 9766, proti pa 1678 rudarjev, 74 se jih je vzdržalo glasovanja. Stavka je s tem proglašena. Bruselj, 4. januarja. (Zasebno.) V henneberškem revirju stavka dozdaj 20.000 rudarjev. Boje se, da vzbruhne splošna stavka rudarjev v Belgiji. Stav-karske blagajne so napolnjene. Stavka železničarjev v Buenos Airesu. B u e n o s A i r e s , 4. januarja. (Kor. ur.) Tu grozi splošna stavka Strojevodij in kurjačev, ker so železniške družbe odklonile njih zahteve. Izjalovilo se je tudi posredovanje notranjega ministra. Stavka peric v New York«. N o w Y o r k, 4. januarja. Stavka 15.000 peric, ki prirejajo demon-stračne obhode po mestu. Dnevne novice, __ -f Volitev novega župana v Radovljici. Iz Radovljice poročajo: Dne 3, januarja se je vršila v Radovljici volitev novega župana in svetovalcev. Navzoč je bil okrajni glavar blag. g. Župnek. Volitev je vodil kot najstarejši izvoljeni mestni odbornik preč. gosp. Janez Novak, kanonik-dekan. Za župana je izvoljen g. A 1 e k s i j R o b 1 e k, lekarnar; za podžupana gosp. Vinko R e s m a n, usnjar Podmestom. Svetovalci pa so: Florijan Jone, hotelir; Ivan Bulovec, trgovec; Josip Pavlin, podo-bar in posestnik, vsi iz Radovljice. ~r Karneval se bliža. »Slov. Nar.« se kaj rad ponaša s tem, da jo neke vrste »svetoven list«. Sicer se mu to ni nikoli poznalo, zadnje čase pa. jo naravnost degeneriral. Včeraj se je povzpel celo tako visoko, da je napravil iz oporoke rajnega Fabjančiča uvodni članek! Na podlagi določila tega moža, da ne sme njegovih daril razdeljevati duhovščina, dokazuje namreč glasilo inteligence, da »vera peša« in da je duhovščina »etične nauko krščanske vere zavrgla«. Če »Narodovi« uredniki še danes niso uvideli, kako je njihovo krščanstvo smešno, jim ne moremo več pomagati. Sicer srno že v januarju, ampak »Narodovi« člankarji naj vendar še toliko potrpe, da bo pust v teku. + Glasilo »Učiteljske tiskarne«, o kateri piše g. Plut, da je do nosu zadolžena, trdi, da je »neodvisen političen dnevnik«. Mi bi iz vsebine tega čudnega »Dne« sodili, da je to glasilo odvisnih ljudi, kajti kar si njegovi redakterji dovoljujejo, presega vse meje. Tako pišejo, da so »kle ikalci za Finžgarjevo igro najeli po celem gledišču klakerje«. Ta ostudna laž se »Danu« popolnoma prilega. Od tiste »luči«, ki ta »Dan« razsvetljuje, kaj drugega sploh ni bilo pričakovati. + »Agramer Tagblatč« piše: ^Vsestransko se širi mnenje, da ne bo ostal Šukljetov odstop brez vpliva na organizacijo slo', enske klerikalne stranke. ,Zlato korito', ob katerem je zopet p ost prostorček, bo povzročilo notranje boje v organizaciji in imelo za posledico počasni razpad stranke.« — Med nami je pa vsestransko mnenje, da v glavah »Tagblattovih« filozofov ni vse popolnoma v redu. Spoštovani »Agramer Tagblatt« si najbržeje naše strankarsko življenje predstavlja tako, kakor je pri hrvaški koaliciji ali pri mažaronih odnekdaj v navadi. Mu ne branimo, saj je čisto vseeno, kaj ti gospodje fantazi ajo. 4- Z zakonsl im načrtom glede kartelov, kakor ga je izdelal dr. Krek, se obširno peča »Neue Freie Presse« 3. t. m. v svojem narodnockonomskem delu. Glasilo veleindustrije in velefi-nance ga seveda odklanja. -f Liberalna inte igentnost se jako dobro zrcali v sledeči notici »Slovenskega Naroda«: »Pred nekaj časnm se je obesil načelnik čukov v Sneberjih za poveslo to je za vez iz slame s katero se vežejo snopi. Tudi njega so še p avočasno rešili in bo moral še nekaj časa v svojo žalost po svetu čukariti.« — Ne vemo kaj je na tem resnice, da je dotični nesrečnik bil član orlovske organizacije in se zato zdaj tudi ne pre. Pač pa je treba pribiti, kako »krščansko«, »prosvetljeno« in »human-rio« piše glasilo »najbolj katoliške in napredne« stranke. Take pisa .e bi se moral pe.s sramovati, kaj še krščen človek! -f Slomškov dar po 20 K »Slovenski Straži«. 27. G, Jos. Čižmar, lekarnar, Ljubljana, 20 K; 28. č. g. prof. Ant. Kržič, kanonik, Ljubljana, 20 K; 29. g. Stanko Premrl, stol. pevovodja, Ljubljana, 20 K; 30. in 31, duhovščina župnije Št. Vid pri Za-tični 40 K. — Naj bi premožnejši domoljubi vsako leto prispevali po 20 K v ta zaklad »Slovenske Straže«, ki naj se z vsakim letom bolj množi. Naši narodni nasprotniki darujeio po 200 K in še več nakrat v svoje zaklade — mi pa postavimo vinarje za tuje goldinarje. — Za župana na Trati v Poljanski dolini je bil izvoljen dosedanji občinski tajnik gosood Franc Uršič, posestnika sin na Ho-tavljah. S to izvolitvijo je občinski odbor pokazal, da zna ceniti dosedanje delo Franceta Uršiča v blagor občine in njegovo izredno spretnost v uradovanju, obenem pa tudi obsodil zavratne napade naših liberalcev. — Iz Horjula. Prošlo nedeljo smo pokopali Ivana Stanonika, zidarskega mojstra. Pogreb je pričal, kako je bil rajni med tukajšnjim prebivalstvom priljubljen. Spremila so ga k zadnjemu počitku poleg domačega tudi požarna društva iz Vrhnike, Stare Vrhn'ke, Polhovgradca, Dobrove in Viča ter obilo občinstva. Bodi jim na tem mestu izrečna prisrčna zahvala v imenu odbora horjulske požarne straže za spremstvo njenega načelnika k zadnjemu počitku. — Nesrečno streljanje. Med preteklimi božičnimi prazniki je prišlo v kandij-sko bolnišnico nič manj kot sedem o b -streljenih oseb. Pet jih je prišlo z raztrganimi prsti na rokah, ki so zažigali dinamitne patrone, dva pa, ki sta bila ob-streljena s puškami. Jožeta Luštek je po nesreči obstrelil Jože Jane, posestnikov sin iz Ždinje vasi, Jakoba Kofalt pa namenoma Janez Plut, posestnik na Krvav-čjera vrhu. Tako sta izjavila oba ponesrečenca. Prvi je zadet na desno stran v prsa, drugi na tia levo stran v hrbet. — Umrl je včeraj v Št, Vidu nad Ljubljano posestnik, gostilničar in mesar Franc Cirman. — Umrla je dne 2. t. m. učiteljica pri Št. Jurju pod Kumom gospa K. M i g 1 i č -P e č n i k o v a. Bila je vestna učiteljica, ki je tudi sodelovala pri izobraževanju odraslih deklet. Službovala je od začetka skozi dobra štiri leta rada tukaj. Pred letom se je poročila s tukajšnjim g. nad-učiteljem, ki mu je zdaj zapustila zdravega otročička, sama pa podlegla srčni in pljučni slabosti. — Imenovanje. Namestništvo v Trstu je imenovalo namest. koncipista v Gorici g. Evgena Zupančiča za okrajnega komisarja. — Društvo za preiskovanje jam ima jutri ob pol 4. popoldne v poslopju deželne vlade redni občni zbor. — Soprog zblaznil radi blaznosti žene. Ernest Bearz v Trstu se je čutil sila nesrečnega, ker mu je zblaznela žena in so jo odvedli v norišnico. Včeraj se je izrazil, da se hoče ubiti. Ker je kazal jasne simptome blaznosti, so nesrečneža odvedli na opazovalnico. , — Nov Ie'alnl stroj je izumil Hrvat F a njo Radošević, čitelj na trgovski strokovni šoli v Sarajevu. Važna prednost novega letalnega aparata je, da je veliko lažji od dosedanjih — te-hta 120—150 kg — in da more mnogo več nositi. Glavno pa je, da Jo Radoše-vič s svojim izumom rešil načelo štabi-litete. Aparat je brez propelerja. Patent je že izdan in Radošević snuje sedaj akcijsko družbo, da izkoristi svoj izum. — Slovenska Šolska Matica. Odboi Slovenske Šolske Matice naznanja svojim članom, da bodo knjige za leto 1911. kma-lu dotiskane. Za leto 1911. izidejo 4 knjige in sicer: 1. Pedagoški Letopis XI.; 2. prol Lavtar, Ukoslovje računanja III.; 3. prol Zupančič, Zrakoplovstvo; 4. dr. Pivko, Zgodovina Slovencev III. — Avgusta 1912 priredi SI. Šolska Matica štirinajstdnevni učiteljski tečaj v Ljubljani s predavanji u vseh pedagoških strok. Natančen program objavi odbor še tekom januarja. — Podraženje piva v Zagrebu. V Za« grebu se je naložila štirikronska naklade na-pivo, ki so jo gostilničarji seveda zvalil! na konsumente in zvišali pivo za 4 vinarj« pri vrčku; imajo torej še 4 vinarje čistega dobička pri litru. — Umrl je v Zagrebu predsednik sod« nega dvora Janko Šibenik. — O ta Odilonl Glasovita igralka Odilon, ki je dvignila toliko prahu, ko se je pred par leti zopet civilno poročila 2 bivšim lekarnarjem Pecičem in se nate pravdala, da se ukine varušvo nad njo, je sedaj pri zagrebškem sodnem dvoru vložila tožbo na ločitev zakona. Pecič pa se baje oženi z neko zagrebško igralko. Vesti, da hoče Odilon nazaj k gledališču, ne bodo resnične, ker je Odilon zadeta od kap) in se komaj giblje. — Pretep. Te dni je prišlo okolu 9 ure zvečer 7 fantov iz Skrila in Zgor Golega pred gostilno Franceta Želez-nik a v Zgor. Golem oboroženi s koli Klicali so 5 fantov iz Suše, občina Ze-limlje, in Spod. Golega na boj. Ker s« pa ti niso hoteli odzvati temu izzivanju, prišel je v goistilno fant Jernej Že-leznikar ter ugasnil luč, nakar je odšel v vežo. Tu se je pa med fanti v temi vnel pretep. Nekdo je dregnil Železni-karja v palec leve roke, Jakobu Kemcu je pa neznani storilec razrezal klobuk. Medtem je pa prišel krčmar iz kleti, kamor je žel po vino ter je iztiral razgrajače na, cesto. Ti so pa začeli metat) v duri kamenje ter so razbili tudi okno gostilniške sobe. Krivci bodo imeli sitnosti p ed sodiščem. — S smodnikom se ni šaliti. Barbara Mrhar, posestnica v Zapužah, je obhajala dne 4. decembra svoj god. Da bi se pa ta dan tudi svečano končal, Hi je delavec Janez Hafner izposodil od posestnice Neže Štrukelj želozni topič, Okoli 6. ure zvečer je oddal Hafner a državne ceste dva strela; nato je pa v tretjič nabit topič ter položil noleg vži-galno vrvico. Ta čas je prišel mimo 17-letni Ljudevik Susteršič iz Zaipuž, ki je bil nekoliko vinjen. Ker se ni topič precej dolgo sprožil, je hotel kljub svarilu navzočih, pospešiti strel ter je začel predevati vžigalno vrvico. Topič se je sprožil, a puhnil mu je strel v obraz. Težko poškodovanega so prepeljali v deželno bolnico. — Tatovi na delu. Pred '>ar dnevi poskusili so neznani tatovi pri posestniku Francetu Bučniku v Spod. Pirni« čah vlomiti v hišo in sicer ponoči. Najprej so vtrli šipo, potem pa so skušali z lesenim drogom dvigniti železno omrežje. Ker je pa gospodinja čula šum, je poklicala domače, a so jo medtem tatje že odkurili. Na enak način so poskusili vlomiti v hišo Franceta Zajca, a tudi tu se jim ni posrečilo. Sumniči se sicer cigane, ki so šli isti dan zjutraj skozi Pirniče proti Kamniku, a za istinitost tega primanjkuje vsaka sled. — Poštne izkaznice v prometu z Ogrsko. Od 1. januarja 1912 smatralo se bode po ogrskih poštnih uradih izdane izkazne knjižice (livrets d'identite, z ogrskim in francoskim besedilom) pri c. kr. poštnih uradih za polnovredne izkazne papirje. Od istega časa naprej bodo tudi avstrijske poštne izkaznice pri ogrskih poštnih uradih veljale za polnovredne izkazne listine pri dviganju poštnih pošiljatev. — Hrvaško • slavonska deželna hI« potečna banka v Zagrebu je na izrednem občnem zboru dne 29. m, m. sklenila fuzijo s Ilrv.-slav. dež. centralno hranilnico, ki se izvede na ta natin, da dobe delničarji zadnje imenovanega zavoda za vsako delnico istega po eno delnico hip. banke, po kurzu 265 K in kvoto 135 K v gotovini, kakor tudi 16 kron odškodnine za dobiček leta 1911. V svrho transakcije zviša hip. banka svoj delniški kapital od 6 na 9 milijonov kron. — Z c. župana ▼ Spljitu je izvoljen & Viktor Katalinič. — Samoumor vdove. Učiteljeva vdova 24Jetna Magdalena Noske, ki je po smrti svojega moža živela pri svojem bratu v SarvaŠu v Slavoniji, je te dni s svojim štiriletnim sinkom skočila v domači vodnjak in utonila. Otroka so živega rešili. Pripovedoval je, da mu i je mati rekla, da bosta šla v smrt, a da 4 ne sme upiti. Otrok pa jc vseeno kričal in (ako še o pravem času opozoril ljudi, da so vsnj njega rešili. -f V okrajne šolske svete na Goriškem jc prevzvišeni knezonadškof dr. Se-dej imenoval kot svoje namestnike: za okraj sežanski komenskega dekana vlč. g. I. Valentinčiča, za goriški okraj č. g. črni-škega dekana Iv. Nep. Murovfca, za tolminski okraj pa tolminskega dekana č. g. Jos. Kraglja. — Dež. odbor je imenoval kot svoje zastopnike: za tolminski okraj posl. Kosmača in g. poštarja A. Torkarja iz Podbrda. — Za sežanski okraj g. Vin-kota Jazbeca, župana v Komnu in g. J. Grgiča, župana v Vel. dolu. — Za goriški okraj dež. odbornika g. J. Berbuča in dež. poslanca g. Mihaela Mariniča. — Upajmo, da bodo ti možje zanesli v okrajne šolske svete drugačnega duha, kakor jc vladal ondi doslej. — Porotne obravnave v letu 1912, Predsedništvo deželnega nadsodišča za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu je izdalo odlok, da se bodo vršile v prihodnjem letu 1912. porotne seje, naslednje: Pri dež. sodišču v Gradcu: 8. januarja, 26. februarja, 22. aprila, 17. junija, 16. septembra in pa 18. novembra; pri dež. sodišču v Celovcu: 11. marca, 10. junija, 9. septembra in pa 9. decembra; pri dež. sodišču v Ljubljani: 26. februarja, 3. junija, 26. avgusta ter 25. novembra; pri okrožnem sodišču v Ljubnem: 15. januarja, 15. aprila, 15. julija, 14. oktobra; pri okrožnem sodišču v Celju: 12. februarja, 20. maja, 2. septembra, 2. decembra; pri okrožnem sodišču v Mariboru: 11. marca, 10. junija, 23. septembra, 2. decembra in pri okrožnem sodišču v Rudolfovem pa: 19. februarja, 28. maja, 26. avgusta in 25. novembra. — Zagrebšk? občinski zastop je bil v minulem letu izi edno delaven. Veliko je storil za ceste, razširil električne naprave, obdelal in sprejel načrt za novo hidro-električno centralo na Savi, spopolnil promet cestne železnice, reguliral vso okolico krog državnega kolodvora ter omogočil vsestransko dohod k istemu, zgradil je vzorno novo plinarno, uvedel moderno odpeljavanje smeti, sklenil zidati male delavske hiše in določil v to 4 orale mestnega zemljišča (Gogoljev brieg in Petrova ulica]- uradniškemu društvu je odstopil velik kompleks zemljišč za zgradbo uradniških stanovanj po lastni ceni, sklenil zgraditi moderno zavetišče za reveže, storil važne korake na polju šolstva, policije, umetnosti, gasilstva, industrije, vrtnarstva-odredil napravo novega katastra itd., itd. Važen korak je tudi stori! z nakupom zemljišč v velikem obsegu, da tako zabrani preveliko podraženjc stavbišč. Vrednost teh zemljišč znaša vec milijonov. Kako uspešno je posegel tudi v draginjsko vprašanje, smo že poročali. — Tujski promet v Zagrebu 1. 1911. Lansko leto je prišlo v Zagreb 37.745 tujcev proti 31.677 v letu 1910. — Nov brivski tarii so izdali zagrebški brivci. Zvišali so zahtevek za striženje las in friziranje, toda zvišanje velja le za tiste moške, ki se sami brijejo in se pridejo k brivcu le strič. Brivska organizacija utemeljuje novi tarif s tem, da so brivci vsled širjenja samobrivskih appratov jako prikrajšani na zaslužku. — Iz policijskega zapora v Zagrebu je v ponedeljek, 1. t. m., zvečer ušlo sedem oseb. Zlomili so železno omrežje na oknu in se po rjuhah spustili na tla. — »Jug« se imenuje nova hrvaška revija, ki jo izdaja Milan Marjanovič v Zagrebu. Kakšnega duha bo, ni težko uganiti že radi tega, ker se je združila z bivšim »Pokretovim« Zvonom- . — Nezvest poštni s.nfja, Na novega leta zvcijer so v Zagrebu zasačili poštnega slugo Jos. Kvaternika, ko jc iz nekega iz Amerike došlega pisma jemal denar. Pri zasliševanju jo priznal, : Slovenske Straže«. NARODNA SPRAVA V BUDJEJEVI-CAH. B u d j c j e v i c e, 3. januarja. Voditelja Čehov v Budjejevicuh, državni poslanec Zatka in poslance dr. \Vodni-ansky sta na nekem shodu govorila o narodni spravi med Čehi in Nemci v Budjejevicali. Izjavila sta, da ?c moro-biti že pri bodočih občinskih volitvah voli v Budjejevicali v znamenju narodnega miru, ker tako Nemci kakor Čehi žele odkrilo, da nastane v Budjejevicali naroden mir. Pogajanja za kompromis so v polnem tiru. Poslanec dr. Wodniansky je naglašal, da je kompromis osobito gospodarske važnosti, ker so ob zadnjih državnozborskih volitvah zelo trpeli tako nemški kakor tudi češki trgovci. POROČILA O NEMŠKE;* CESARJU VILJEMU. B e r o 1 i n, 4. januarja. Kakor znano, je povabil lord Lonsdale nemškega cesarja tudi letos na lov. Trdi se, da cesar Viljem sprejme vabilo, če angleški kralj prej napravi v Nemčiji svojo nastopno vizito. Pariz, 4. januarja. »Excelsior« poroča, da je ob Novem letu sprejel cesar Viljem francoskega poslanika v Berolinu Julesa Cambona in mu je rekel: ^Midva se nahajava v enakem položaju, gospod poslanik, ker naju oba napadajo.« GROZOVLADA RUSOV V PERZIJI. London, 4. januarja. Po poročilih iz Tebrisa so vprizorili Rusi pravo strahovlado v Perziji. Veliko domačinov so obsodili na smrt in jih usmrtili, med njimi tudi nekega visokega mohamedanskega dostojanstvenika. V Takavu se je bil boj med pristaši cksšaha Mohameda Alija in vladnimi vojaki, ki so bili premagani in so se morali umakniti. Ko so dobili vladni vojaki pomoč, so armado eksšaha prema g ali. VESEL DOGODEK V NIZOZEMSKI VLADARSKI HIŠI. Amsterdam, 4. januarja. Kraljica Viljemina pričakuje veselega rodbinskega dogodka meseca majnika. LluHliansKe novice. lj Ljudski oder uprizori dne 6. t. m., na sv. Treh kraljev dan, ob pol 8. uri krasno, moderno dramo »Bele rože«. Snov je jako interesantna in obdelana na poljuden in lahkoumljiv način, tehnika dramatske strukture je efektna, dialog interesanten in kratek. Za to igro si je preskrbel -Ljudski oder« popolnoma novo opravo. Igra je dobro naštudirana in je pričakovati lepega in zabavnega večera. Vstopnice v pred-prodaji se dobe v Katoliški Bukvami in i zvečer pri blagajni, l j Finžqarjevo narodno igro »Naša • kri« igrajo na slovenskem deželnem j gledališču v soboto, na praznik, ob Г. uri zvečer. lj Za božičnico slovenski Koroški; Fvanc Havliček, župnik v Čačah, 2 K. — Luka Bolte, Dolenjavas, 1 K. — Simon Stojan, Mastič, Koroško, 2 K. — Fran Kos, Ljubljana, Rož. ul., 2 K. — Ivan Lesnika, Ljubljana, Radeč, c., 4 K. — Rok Kolar, Ljubljana, Sv. Petra c., 1 K. — Iv. Pestotnig vlg. Miiller, Pliberk, 4 K. — Rev. G. M. Trunk, Beljak, 4 K. — Fr. Loger v Kotleh 80 vin. — Elizabeta Zaje, Ljubljana, Sodna ul, 12, 2 K 40 vin, — Hani Gerčar, Ljubljana, Sodna ul., 60 vin. — Henrik Peternelj, dež. rač. revid., Ljubljana, 4 K. — Po 1 K so darovali: Martin Humek, Rado Hladnik, Franc Jereb, Marko Kostanjevec, Ana Ferjančič, Terezija Ferjančič, Amalija Ferjančič in Sofija Gotz, vsi v Ljubljani. — Lovrenc Smolle, Podljubclj, 4 K. — Ana Komotar, Ljubljana, Žid. ul., 2 K. — Karol Oraš v Na-gelčah 1 K. — Ivana Silvester, Ljubljana, Sv. Petra c, 2 K. — Val. Černe, Šmarjeta v Rožu, 1 K. — Alojzija Kavšek, Ljubljana, Sod. ul., 1 K. — Angela Bartol, Ljubljana, 1 K. — Nežika Maček, Ljubljana, 50 vin. — Mimi Dolenc, Ljubljana, 50 vin. — Marjanca Dolenc, Ljubljana, 50 vin. — Marija Smole, Ljubljana, 1 K. — Marija Kavšek, Ljubljana, 60 vin. — Neimenovana 40 vin. — Katarina Ko- Erivc, Ljubljana, 50 vin. — Marija Rakove, jubljana, 1 K. — Matilda Glantschnig, Ljubljana, 60 vin. — Rodbina Bidovec, Zalog-Gorice, 1 K 90 vin. — Iv. Kogov-šek, kaplan, Srednja vas v Bohinju, 2 K. — Vinko Pcčnik, Železna Kapia, Kor,, 2 K. — Po 1 K so darovali: Matevž Peč-nik, Ivan Pečnik, Fr. Piskernik, Iv. Šarfi, T. Tomažič, Štef. Glavič, And, Perše, Josip Repnik, vsi v Železni Kapli, Kor. — Jak, Šerčer, Blata p, Pliberk, 1 K. — And. Rožič, Vogrče, 1 K. — Katarina, Frančiška star. in ml. v Spodnji Šiški, 5 K 20 "vin, — Neimenovan v Unionovem >štibelcu« 2 K. Hvala lepa! Največja bo-žičnica se vrši v dneh po Sv. Treh kraljih, zato prosimo nujno, da se porabijo vse v ta namen priložene položnice. lj Katol. mladeniško društvo v Ljubljani vljudno vabi k božičnici, ki jo priredi sv. Treh kraljev dan, 6. jan. 1912 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica Št. 12. Spored: 1. Spohr: Kot ponosni orel, moški zbor. 2. Khom: Pri jaslicah, moški zbor. 3. Vilhar: Mlatiči, moški zbor. 4. Govor. 5. Klaviolina s spremljevanjem gla-sovirja; proizvaja g. Ludovik Bajde. a j F, Handel: Largo. b) F. Handel: Bourre. c) S. Hauser: Večerna molitev. 6. ^Mojstra Križnika božični večer.« Božična igra v dveh dejanjih. Priredil J. Krajnc. Režiser g. dr. Iv. Mazek. 7. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin., III. vrste 60 vin. Stojišča 30 vin. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. lj Nagla smrt. Danes ponoči je v čakalnici na južnem kolodvoru naglo-ma umrl leta 1876. v Plaščicali pri Brinju rojotiv delavec Ivan Smol<4 \ Navc-denec jc bil preje v bolnišnici v Kandi-ji pri Rudolfovem ter je imel neozdravljivo jeliko. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Umrljivost v Ljubljani, V preteklem letu je umrlo v Ljubljani 1371 oseb, torej 70 več nego leta 1910. V raznih bolnicah, zdraviliščih, hiralnicah, ubožnicah, zavetiščih itd., kamor prihaja največ bolnikov s kmetov, je umrlo 856 oseb (okroglo 62 odstotkov), po zasebnih stanovanjih ljubljanskih pa samo 515 (okroglo 38 %). V prvih šestih mesecih je bilo skupno 726 mrliče v, v zadnjih pa samo 645. — Zdravstvene razmere našega mesta so tedaj v splošnem zelo ugodne. lj Sprevodnik okraden. Dne 1. t. m. je bila v vlaku od Rudolfovega do Ljubljane sprevodniku Jožefu Poschlu ukradena črna usnjaia torbica, v kateri je лпе1 za 25 kron raznih potovalnih potrebščin. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Smolčič, delavec, 36 let. — Alma Dovečar, hči plačilnega natakarja, pol leta. — Josip Rotar, posestnikov sin, 9 let. lj Strah pred smrtjo. Ko je danes zjutraj nek voznik peljal na klavnico dva prašiča, mu skoči eden na Karlov-ski cesti z voza ter jo ubere nazaj v mesto proti domu. Ko je voznik to opazil, se je začel lov in naglo sta bila skupaj. Pujs je vpil svoj »hali« in se branil, a mu ni nič pomagalo. Dva krepka moža sta ga naložila na voz, ki ga je potem potegnil na klavnico po smrt. lj Kolo ukradeno. Sinoči jc bilo slu-: gi Zadružno zveze Vinkotu Zabukovcu I na Dunajski cesti iz hiše šlev. 32 ukradeno kolo, vredno okoli 50 kron. Kolo je bilo črno pleskano, »Torpedo«, jo prostega teka ima ravno bilanco, strešice proti blatu, svetilko za olje, sedlo pa preoblečeno z zelenim plišorn. Tvor-niška številka, je 42.024, magistralna pa 138 črna na rumeiem polju. I j Izgubljeno in najdeno. Organ ist Nikolaj Loboda'jo izgubil okrog 200 K v bankovcih. — Vdova Elizabeta Šti-steršič je izgubila črno denarnico s srednjo vsoto denarja. — Dijak Emil Gabrič jo našel denarnico z malo vsoto denarja. lj Svarilo. V zadnjem času prihaja tudi v naše kraje mnogo prospektov, okli-cov itd. iz mesta Los Angeles v Kaliforniji, v katerih vabi -Segno-Success-Club« k pristopu, obetajoč svojim članom vse mogoče in nemogoče ugodnosti in udobnosti. Poizvedbe pa so dognale, da je ta klub ustanovil zloglasni Viktor Segno in da je njegovo stremljenje in delovanje sleparsko, ker izrablja lahkovernost občinstva. Treba je torej opreznosti, da se občinstvo obvaruje škode. Rožne slvari. Mladi Holzknecht odpuščen iz bolnišnice. Mladi Robert pl, Holzknecht, ki ga je, kakor znano, ranil dr. Matelič, ker ni marala njegova sestra zanj, je toliko okreval, da so ga izpustili iz bolnišnice domov. Njegovo zdravstveno stanje se je zadnje čase zelo izboljšalo. Razbit rotovž. V San Martinu so razbili občani v občinski hiši vse, kar jim je prišlo pod roke. Uničene so tudi razne listine. Prebivalstvo se je razburilo, ker se je naložil občinski davek na dedščine. Umor in samoumor. V Ustju je ustrelil 25letni delavec svojo prijateljico Emilijo Werner, ker je šla proti njegovi volji plesat, nato se je pa obesil. Rodbinska žaloigra. Brezposelni 32-letni trgovski sotrudnik Gerbart v Š ti vilicah se je spri s svojo ženo in jo ubil s sekiro, nato se jc pa obesil. Časnikarjem je daroval komisar bu-dimpeštanske borze Simon Krausz 25.000 kron. Bataljon na t ahomu bolnih so sestavili v Subotici. Vojaška oblast je namreč zvedela, da se je mnogo fantov tamošnje okolice, ki so bili potrjeni k vojakom, nalašč mficiralo oči s traho-mom, da bi jim ne bilo treba nastopiti službe. Sedaj so vse te fante zbrali v poseben bataljon, ki mora vežbati kakor drugi novinci, le da je ločen in da je preskrbljeno za zdravljenje. TridesetmlUjonski dedič umrl v revš.ini. V začetku minulega stoletja je šel neki Jožef Aigner iz Nižje Avstrijskega v Ameriko, kjer si je vsled neumornega dela pridobil večmilijon-sko premoženje. Po smrti ga je zapustil svojemu bratu Matiji, ta pa je že med tem časom umrl v pomanjkanju. Dedščina je prešla na njegovega sina Matijo mlajšega. Ta je ravno v tem Času odšel od mornarice, kjer je odslužil svoja leta in se neznano kje naselil. Poizvedovanja so se nadaljevala in ko-nečno so vendar zasledili srečnega dediča, ki je bil v dobri službi. Premoženje, ki ga je mod tem opravljala ameriška oblast in je medtem na astlo na 30 milijonov, bo vendar konečno prišlo v prave l'oke. Grozna nesreča v norišnici. V norišnici v mostu Macarata se je dogodila grozna nesreča. Vsled hudega viharja se je odtrgala na dvorišču no-lišnice električna žica. Dva bolnika sta jo hotela pobrati. Toda električni (ok ju je na mestu usmrtil. Trije drugi so se približali in prišli v stik z žico. Tudi (i so bili takoj mrtvi. Ravnatelj blaznice, ki je videl ležati bolnike na kupu, je mislil, da se pretepajo. Šel je k njim da-bi jih ločil. Toda tudi on je prišel v stik z žico in bil takoj mrtev. Dva paznika, ki sta hotela osvoboditi mrtve, sta tudi zadobila od elektrike hude opekline. Grozna, nesreča se je odig ala v teku nekaj minut. Globočina Adrijanskega morja. Po najnovejših raziskavah komisije naravoslovnega društva za Adrijansko morje leži največja morska globina med Novim in Kotorom, oziroma Dubrovnikom. Morje je merila komisija na ladji »Najada« in pre-računila, da je na tem mestu morje 1300 m globoko. Sibirske ptice selilke so zadnje tedno preko Ogrske letele na jug. Končno se je nad Požunom pojavil velikansk oblak sibirskih ščinkovcev, ki je bil dva km dolg in deset sežnjev širok. Ob enem je letelo več drugih ptičjih jat po 100 in 200 skupaj. Več raznih ptic so ustrelili. Smrt znamenitega angleškega od» vc'nika. V Londonu je umrl v visoki starosti sir George Lewis, ki je bil do zadnjega časa. prvi in najznamenitejši odvetnik na Angleškem. Desetletja je Lewis sodeloval kot zagovornik v največjih in najbolj senzacionelnili kriminalnih procesih, na kakršnih je zlasti Angleška tako bogata. Bil je izboren govornik, ki je navadno zelo hladno nastopal proti državnemu pravdniku ali nasprotnemu odvetniku, da je naenkrat udaril z mrzličnim temperamentom ter pobil nasprotne pričo in končno v plaidoyerju I ako ganljivo govoril, da. upllv na porotnike navadno ni izostal. Naravnost velik strokovnjak pa je bil Lewis v posredovanju in po-mirjevanju. Izmed sto slučajev, ki jih je dobil v roko, je komaj 1 prišel pred sodišče, in njegovi spretnosti gre hvala, ako številne škandalozne afere, v katerih se je šlo za zakonolomstvo v odličnih rodbinah, za izsiljevanja in žuljenja časti, niso prišle pred javnost. Bilje pa tudi izredno diskreten človek. Ko je opustil odvetništvo, je uničil vse zasebne akte in svoj dnevnik, ker bi mu po njegovem izreku, ves zbrani material zadostoval, da bi kompromitiral pol Londona in ostalo polovico pa škanda-liziral. Odvetnik Lfewis jo bil kot zagovornik tudi v zgodovinskem bakarat-nom procesu, v katerem je bil zaslišan kot glavna priča kralj F.chvard, takrat princ of Wales. Sir Willlam Gordon-Cumming je namreč tožil mr. in mrs. Ar I burja Wilson od Tranby Cnofta zaradi obrekovanja., ki je bilo v zvezi z neko škandalozno afero zaradi igre. Vsled nekega senzacionalnega dokaza resnice sta bila obtoženca oproščena-Svetovno slavo si je pridobil Lewis kot zagovornik Parneila in irske narodne stranke, ki ju je »Times« obdolžila ve-leizdajalskega komplota. Lewis jc pozneje pripovedoval o tem: »Ko sem študiral od »Times« faksimilirano pismo in nekaj tisoč dokumentov, sem prišel do prepričanja, da imam opraviti z velikanskim ponarejenim aktom in da je Pigott ponarejevalec. Šest let sem moral ohraniti zase to senzaclonelno tajnost, predno se mi je posrečilo spraviti Pigotta na obtožno klop.« Parnell in drugi irski voditelji so bili oproščeni in kraljica Viktorija je povzdignila us- urni i Edvard zasedel prestol, je poni sir George baronet. 32 let dol-! io bil Lewis zastopnik slovitega lo?v rinskepa tednika »Truth« in med tem isom je moral list zagovarjati tristo-rat žaljenja časti. Leta je sodeloval Gvvis pri zakonskih reformah in mno-novih zakonov zadnjih 20 let je »činoma njegovo delo. Odkar je pustil ivetništvo, je živel tiho in skromno s roj0 družino na posestvu v bližini ondona. „, . Hazardne igre v Sarajevu. le dni i iz neke sarajevske, kavarne kmalu apoldne prišel na ulico nek moliame-inec ves oblit s krvjo. Došlemu re-arju je povedal, da je pri igri v kavar-i kakor že večkrat izgubil 200 K, na ar je potegnil nož in hotel z njim na-asti svojega soigralca. Ta pa ga je rrabil za roko in pri ruvanju za nož > je tako obrezal. Policija je nato v avarni izvršila preiskavo in našla ra-iii raznih igralskih priprav v blagajni mogo denarja, zlatih prstanov, veri-c, ur in drugih vrednostnih predme-►v. Dognalo so je, da je lastnik kavar-b — ki sam ni igral — imel od liazard-ih iger dnevno 100—120 K. zaslužka, adar so v kavarni igrali, sta vedno va stala na straži. Srbska salama dela občutno kon-urenco ogrskim in hrvaškim proizvodni. Svinjsko meso je v Srbiji tako ce-a, da pride srbska salama zacartnjena i odpravljena na ogrsko mejo po 320 •on 100 kg, medtem ko mora ogrski, ;iroma hrvaški salamar dati za 100 ilogramov svinjskega mesa za salame 10 kron, torej 60 kron več, nego stane ►tova srbska salama na meji. Konku-nca srbske salame je tem občutnej-, ker se v trgovinah prodaja kot ogr-a, oziroma hrvaška salama, ki je kor znano, na prav dobrem glasu, volja domačih salamarjev je torej ljiva; zahtevajo, da se uvoz takoj pove z utemeljitvijo, da trgovinska odba s Srbijo določa, da morajo ži-lli, ki se imajo zaklane poslati v našo avo, pred in po klatvi pregledati i veterinarji, a nad mesom, ki se jdela v salame, ni nobene kontrole, r pa uvoz srbske salame ni ometu v trgovinski pogodbi, marveč je i dovoljenje izposlovala srbska vlada tošnje poletje. Književnost. {n. Hladnik, Pet fugiranih * s a orgle, op. 61., založil A. i sin, Augsburg in Dunaj; cena v '■ v An. — Pod tem naslovom je izdal adnik delo, ki je vredno naše po-S tem delom se je podal na polje f. oblik, in izvolil fugo, v kateri se i : > ije vsa glasbena vednost in umet-it -e niso fuge v strogem pomenu, Jgirani pre- ali postludiji, tema-t pleteni, ne ravno težki za izva- vendar polni in mogočni. Prva igra dve temi, ki se združite v »Adagio«, a ima motiv iz Riharjeve pesmi »Ma-' nebesa«, je polna ritmike, vendar je alo modulacije, ker sc suče večinoma iki, dominanti in subdominanti. Naj-ejšo ritmiko in modulacijo ima zad-Dalo bi se marsikaj lepše kontra-irati, ogniti se neumestnim kvart-ikordom in pokritim kvintam, ki se kaj prazno, a tudi v tej obliki je delo pojav resnobnega in umetnostnega If'" iljenja, notranjih študij in velike mar-lv ti in bo dobro služilo pri posebno »}» h slavnostih. P. H. Sattner. Osterreich-Ungarn. Tako se imenuje avstrijski tednik, ki ga izdaja Pavel bertz. S starim letom je prenehal kato-o-konservativni dnevnik »Vaterland« pa znana revija Friderika pl. Vogelsanga eistatt«, Ker so prišli avstrijski nem-konservativci na ta način ob vsako silo, so začeli z novim letom izdajati enjeni tednik. List izide vsak petek v iki časopisa, je pa pravzaprav revija, ki avnava aktuelna politična vprašanja s )go nepristranskega stališča. Poleg jUelđih političnih vprašanj se peča tudi rugimi znanstvenimi strokami, kolikor 0javnost zanimajo. List bo razmotrival lavna vprašanja s katoliškega avstrij-«ega stališča, upoštevajoč realne politični razmere in sedanjo obliko avstrijsko-« i • x m.onarhije. Ker nimamo avstrijski ^toličam nobenega takega politično ne-»ristranskega glasila na razpolago in se norajo mnogi raznih liberalnih in nacio-, . feviJ Posluževati, omenjeni list na-im izobražencem toplo priporočamo. List itane celoletno 24 K in se naroča pri ad-ninistracin: Dunaj Ш./2., Kollergasse 7. Žun: Osebna dohodnina. Četrto po-?*kona z dne 25. oktobra 1896, t. 220, dr*, zak., o neposrednih teebnih avkih s pojasnili, zadevnimi določba-. c- Г" uLr- sodila in raznimi vzorči, .ena 1 K 20 v, s poštnino 1 K 30 v. — *' sestavljanju osebno-davčne napo-edi, ki se mora v teku meseca januar-a predložiti davčni oblasti, bo ta knji-a vsakomur izborno sužila. Olajšala bo delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so znane določbe glede dovoljenih odbitkov, da bi jih v napovedi upošteval, zato tudi ne more biti doležen gotovih olajšav. — Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Telefonska in brzojavna poročilo. . S. L. S. NA ŠTAJERSKEM. Maribor, -i. januarja:4 V zadnjih dneh so se po celem Spodnjem Štajerskem vršili mnogoštevilni zelo obiskani shodi Vseslovenske Ljudske Stranke, na katerih je ljudstvo poslance pozvalo, naj obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru nadaljujejo. SPOR MED AVSTRIJSKO SOCIALNO DEMOKRACIJO. Dana], 4. januarja. Češki Člani socialno demokratične osrednje kon-sumne organizacije so sklenili iz organizacije izstopiti in ustanoviti češko zvezo socialističnih konsumnih zadrug. ZOPER KINEMATOGRAFE. Dunaj, 4. januarja. Vlada bo sklicala v kratkem enketo, da na njeni podlagi izdela zakon glede kinematografov. Vlada hoče omejiti špekulacijo s kinematografičnimi podjetji, zasigu-rati potrebno varnost za občinstvo in preprečiti demoraliziranje zlasti z ozi-rom na mladino. OBSTRUKCIJA V TURŠKEM PARLAMENTU. Carigrad, 4. januarja. V včerajšnji seji poslanske zbornice je prišlo do burnih prizorov, ki so se končali z eksodusom opozicionalnih poslancev. Opozicija je izjavila, da bo obstrukcijo nadaljevala. Z ozirom na to se vzdržuje vest, da se zbornica kmalu razpusti. REVOLUCIJA V CARIGRADU? MAHMUD ŠEFKET PAŠA UMORJEN? Sofija, 4. januarja. V tukajšnjih vodilnih krogih se zatrjuje, da so došla iz Carigrada poročila, da staroturki nameravajo vprizoriti državni prevrat. Iz obmejne postaje Halmanli je došlo poročilo, da so v Carigradu nemiri že izbruhnili. Drinopoljska garnizija baje koraka proti Carigradu. Vojni minister Mahmud šefket paša je baje umorjen. Brzojavne zveze s Carigradom so prekinjene. SKOREJŠNJI MIR MED TURČIJO IN ITALIJO. Solun, 4. januarja. Veliki vezir Said-paša je poslal vsem valijem po provincijah brzojavko, o kateri izraža prepričanje, da pride v kratkem do miru z Italijo, kateri bo za Turčijo časten. Vezir poživlja valije, naj svoja prizadevanja, da se v deželi vzdržijo redne razmere, podvoje in jih opozarja zlasti na to, da se ima s krščanskim prebivalstvom postopati pravično in varovati njegovo enakopravnost. TURŠKE SREČKE POSKOČILE. Dunaj, i. januarja. Vsled vesti, ki prihajajo iz Carigrada o bližnjem miru so danes turške srečke dosegle kurz 248 K. LAHI GRADE SUPERDREADNOUGH-TE. ^ Rim, 4. januarja. Listi javljajo, da zgradi Italija, dva superdreadnoughta, katera bosta dobila Ime »Cirendica« in »Tripoli«. »Tribuna« pravi le, da je vest prezgodnja, ker sta ladjedelnici v Ca-stellamare in Spezia zdaj še z drugim delom zaposleni. RUSKI VOHUN OBSOJEN. Krakov, 4. januarja. Porotno sodišče je obsodilo 28Ietnega bivšega ruskega železniškega uradnika Nikolaja Langnerja, ki je za Rusijo vohunil, na eno leto težke ječe. ADMIRAL UMRL. Washington, 4. januarja. Umrl jc znani kontreadmiral Evans. Za otroke s Šibkimi kostmi Nebrojnokrat do^nano dejstvo je, da Scott-ova emulzija bolj kot katerokoli drugo sredstvo pripomoro k temu, da se ojaSijo otroške kosti, da so začno otroci ki so nočejo uSiti stati in hoditi, že po kratki uporabi pristne Scottove emulzijo postavljati po koncu, sami stati In v vesolje ravnanja. svojih steriSev tudi hoditi. Naj bi torqj vsi slariši, katerih otroci vsled slabih kosti dobro ne napredujejo segli po SC0TTo,n EmULZIJI ki je žo nad 35 let vpeljana ter vživa svetovni sloves kot izborno sredstvo za ojačenje otrok. Pri nakupu naj sc zahteva izrecno Scott-ovo emul zijo. Znamka „acott" ki je že nad 35 iet vpeljana, jam? za dobroto in učinek. 2693 Cena izvirni stekl. 2-50K. — Dobi se v vseli lekarnah. Pri»tn» samo * to znamko — ribičem— kotRsnn-cijskim znakom Scott-ovcg.i STRAŽA USTRELILA DELAVCA. Praga, 4. januarja. Okoli polnoči je straža pri nekem skladišču za seno zapazila delavca, ki se je bližal skladi&ču. Dasi ga je straža, ponovno pozvala, naj se ustavi, jc mož korakal naprej do straže, ki je nato nanj ustrelila, da je takoj umrl. Uvedla se je preiskava. Mnenje gosp. dr. V. Frenzla, Janowitz. Gospod J. Serravallo, Trst, Z veseljem Vam naznanjam, da predpisujem že več let Vaše izvrstno Serraval-lovo Kina vino z železom, čigar uspešnost je gotovo dokazana. J«nowltz, 29. decembra 1909. Dr. V. FrenzI. Borhegijska litij vsebujoča, iz skalovja izvirajoča, naravna rudninska voda I Ker vsebuje znatno množino ogljikove kisline in ima prijeten okus, je osveževalna in slast vzbujajoča pijača prve vrste! II. 3583 Glavni zastopnik za Kranjsko: FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Fran-čiškanska ulica. Skladišče v »I. ljub« ljanskem javnem skladišču Krisper-Tomažič, družba z omejenim jamstvom. rr.HZKB Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 4. januarja. Pšenica za april 1912.....1171 Rž za april 1912.......10 25 Oves za april 1912......9 66 Koruza za maj 1912......8.46 Brez posebnega obvestila. 60 AvgustaErbežnik, učiteljica, naznanja vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da ji je umrla po dolgi in mučni bolezni ljubljena mati Hloiziia Kermeli previdena s svetimi zakramenti za umirajoCe. Pogreb drage mamice bo v petek 5. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti St. 7 pri D. M. v Polju. Pri D. 2H. v Polju, dne 3. januarja 1911. Stalni krajevni agenti zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod »Merkur«. Brno, Neugasse 20. v neposredni bližini kolodvora poleg glavne ceste, pripravno za zidanje hiše. Zemljišče meri okroglo 6000 m2. Nahaja se blizu Trnovega pri Ilirski Bistrici. Poizve se pri g. Ljudevitu Komerički, tapetniku 43 na Sušaku pri Reki. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežulostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stric, brat in svak, gospod Franc Cirman posestnik, gostilničar in mesar v št. Vidu pri Ljubljani, Kollzej po dolgi in mučni bolezni v 37. letu svoje starosti, danes ob pol 6. uri zvečer, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajneega bode v potek dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Št. Vidu št 17 na župno pokopališče v Št. Vidu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Št. Vidu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Št.Vid pri Ljubljani, dne ^januarja 1912. Franja Cirman roj. Cirman, soproga. — Mirko,Ferdl.Pepca, Franci, otroci. — Neža Cirman, mati. — Antonija Mrak roj. Cirman, sestra. 49 Izvirni 3846 pisalni stroj iz aluminija za pisarno in dom „Standard Folding" Jamstvo za funkcijo. Dvobarvni trak. Slovenska tastatura. Razkazovanje neobvezno. Tbe Rex Co, ЦиШјвпз, Selenliuroova ui. 7. 41 Mož v pokoju išče slutbe za slugo ali hišnika v kaki4pisarni ali društvu. Bil je več let mizar. — Naslov: Anfon Očake r, Marije Terezije cesta 12 v Ljubljani. □ □ □ Priporočamo manufakturno trgovino J. Ciuha Stari trg štev. 1. >POD 7 RANČ O«. :!008 Št. 407. Razglas. V založitev troškov za občinske namene se bodo na podlagi § 39 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano pobirale od l. januarja 1912 naprej od vseh vrst neposrednega davka,-izvzemši osobno do-hodarino, tedaj: 1. od domarine, 2. od zeniljarine, 3. od kontigentovane pridobnine, 4. od nekontingentovane pridobnine, 5. od pridobnine, javnemu računodajstvu podvrženih podjetij, 0. od plačarine in 7. od rentnine, petintrideset (35) odstotne občinske dokladc. To se v smislu §. 62 občinskega reda javno razglaša. Mestni magistrat l|ubl]anski dne 4. januarja 1912. Z.i oskrbovanje občinskih opravii mesta Ljubijane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan I. r. Novi brevir. Častiti duhovščini sc naznanja, da novi brevir še ni izšel. »Typog.aphia Vaticana« v Rimu dotis-ka v kratkem vzorec, ki pa za praktično porabo ne bo tako primeren kakor izdaji, ki se bota takoj na to tiskali v Belgiji in Reznu. Meseca februarja ali marca pa bo brevir že na razpolago v Katoliški Bukvami. Ko bo brevir dotiskan, bo Katoliška Bukvama, ki je s »Typog aphia Vaticana« ter z drugimi tozadevnimi založniki v nepretrgani in neposredni zvezi, preč. duhovščino o tem takoj obvestila ter razposlala tiskovne vzorce. Psalterij po novem brevirju je pa že sedaj na razpolago; s pomočjo psal-terija se lahko moli novi brevir pod uporabo starega brevirja. Napoved o osebni dohodnini bo treba tekom tekočega meseca podati davčnim oblastem. Ob tej priliki opozarjamo vsakogar, da se ravna po navodilih knjižice: »Z u n , Osebna dohod-n i n a«. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, St. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upr. sodišča in raznimi vzorci, ki stane 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 30 vin. ter se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. . Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi. ki se mo-a v teku meseca januarja predložiti davč. oblasti, bo ta knjiga vsakomur izborno služila. Olajšala Po delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomur so znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katerih v napovedi ne upošteva in zato ni deležen gotovih olajšav. £ »D1E ZEIT«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vino- toka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »NAŠ ф л OTROKU Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907. Л J® — Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA!« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju Л ф dccembra 1910. štev. 421, 22. letnik piSejo sledeče: ф £ Slovenska kuharica Magdalene P1 e i w e i s o v o. Sesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica „Gospodinjske šole'- v Ljubljani. — Ta naša najboljša knjiga kuhinjsko umetnosti je za vse slovensko ženstvo, izobraženo in preprosto, neprecenljive važnosti. Slovenska žeDa, ki hoče biti dobra gospodinja, te knjige ne bo mogla pogrešati. Brez nje bo nemogoče se v huhinjstvu dobro izvežbati. „Slovenska kuharica" uči, kako jedi okusno pripravljati, obenem pa dajo navodila, kako ceno kuhati in vur-čevati, kar je dandanes za gospodinjo najbolj važno. Obenem pa je v „Slovenski kuharici" toliko na izbero, da ustreza vsakemu gospodinjstvu, obsežnemu in skromnemu. Velika izdaja (nad 600 strani z 18 finimi tabelami, K 5 20, vezana K 6-— Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K 3-—, vezana K 3 60. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila Šolam in gospodinjam sestavila S. N. Lidvlna Purgaj, voditeljica „Gospodinjske šole" v Ljubljani. Cena K 2-20 vezana K280. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Danes ni mogoče voditi gospodinjstva, naj bo veliko jali mahno, brez primerne gospodinjske izobrazbe- To izobrazbo si pridobi na3e ženstvo v obilni meri s pomočjo te jasno in poljudno ter praktično sestavljene knjige, ki uvaja naša dekleta in žene v vse panoge gospodinjstva, jih uči, kako gospodinja najbolje izhaja in kako primore k rasti in sreči doma. Varčne gospodinje! Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SI.SDTN« aH dr. pl. Trnk6czy-ja »SLADNI čAJa 1 zavojček z '/4 kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavno zaloge v Ljubljani lekarna Trnkdczy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Тгакосгу: VIII., Josefstadterstrasse 25; III., Radetzkyplatz 4; V., Schonbrunnerstrasse 1 9; v Gradcu, Saclistrasse 3. Razpošiljanje po pošti. — Prva največja ekspoitna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drogijske cene. — Mastln za živinorejce. — Telolon šlev. 190. radi bolezni na zelo prometnem kraju v Spodnji Šišii St. 82, v kateri se nahajata dve dobro idoči trgovini. Špecerijska in galanterija. Natančnejše se izve ravnotam. 3888 s 3 sobami in pritiklinami za februvar-termin. Naslov pove uprava lista. se odda takoj. Matija Šafarič, Radeče pri Zidanem mostu. 28 oslovski kačll! Hlastne brlpavost. katar In jas lien a, • K krCnl lo s „tremi Kolsedeve prsne karamele fiOSO notarsko novorjeniii izpričeval oi zdravnikov in r.asehuikov znjumiiujo golov nspoh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 8090 Zavoj 20 in 43 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev. Prodajajo Jih v LJubljani lekarne: Ulmld pl. Trnkoeiy, Hihard SiiAink. lir G. Piocoli, l)ožiоцоге6с. Jos. HudoU. drogorija. Litija. J. Kandvirtar, trgovec. Mengeš. Zaradi bolezni se takoj z novim letom odda v najem 3792 na jako prometnem kraju in pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca". St. 42533. Razglas Pobiranje pasjega davka za 1912. leto pričelo se bode z 2. dnem januarja 1912. Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje do 23. dne februarija 1912 pri mestni blagajnici proti plačilu 8 kron. if