285. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 14. decembra.
XVIII. leto, 1885.
t*haja vsak dan ive£er, Isiuiai nedelje in praznike, ter 7elja po posti prejeman za a vatrfj s k o-oger sko deželo«* vse leto 15 flld., za pol leta 8 gld., za fietct leta 4 gl<L, **" Jo<len mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hrez pofiljaaja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poJiljatije ua dom računa se po
10 kr. za uirtiec, po - 0 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanil* plaoujo se od oetiritrtopne potit-vrste po 6 kr., če sc oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če te dvakrat, In po 4 kr.} če Ha trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj »l izvolć frankovab. — Rukopisi se ne vračajo.  Uredniitvo iu upravniitvo je v Bndolfa Kirbisa hiii, „Gledališka stolba". Upravu ifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji!, oznanila, tj. vae administrativne stvari.
Po dolenjski volitvi.
Boj, ki je ob svojem času zavzimal vso pozornost naših krogov in vnemal VBe strasti, kakor jih le more živo politiško gibanje, boj za državno-zborski mandat v volilni skupini dolenjskih mest je končan; končan menda za vso dobo sedanjega državnega zbora, kajti velika večina glasov, ki jo je dobil profesor Šuklje in katera je v istini marsikoga presenetila in morda celo osupnila, ne more se pripisovati vsa onim vaškim volilcem iz Križev • ske vasi in s Sirkovega Vrha pri Metliki, o katerih volilni pravici se še vedno dvomi. Ako se bode torej na baš končano dolenjsko volitev poskusil napad z bodalom protesta, bode rešitev tega vprašanja pač načelno znamenita, volitev sama pa se ne bode mogla razveljaviti, in ko bi se tudi razveljavila in bi se eventuvalno volilo Še četrtič, bi po sedanjih izkušnjah ne bilo pričakovati drugačnega izida, k večjemu doseglo bi se to, da bi bila razlika glasov še markantneja.
Dejali smo že pred nekoliko dnevi, da Šuklje ni naš kandidat in da stojimo dolenjski volitvi popolnem hladni nasproti. Osvedočili smo to svoje mnenje s popolno nevtralnostjo, katera je sevala že dlje časa iz našega lista in smelo trdimo, da je bilo to stališče očigled razmeram po Dolenjskem, z ozi-rom na osobi obeh si nasprotnih kandidatov popolnem pravilno in utemeljeno. S tega stališča tudi sedaj ne krenemo, kajti ker je vsakdo vesel, da je volitev končana in da se ni nadejati novega povoda k zopetnemu razburjenju, dozdeva se tudi nam umestno, da zmatramo dolenjsko volitev za „fait accompli" in da debate o njej ne ponavljamo.
Ker je stvar dognana, treba nekoliko izpre-govoriti o tem, kaj in kako naj bi pač v prihodnje bilo. Vidi se nam — in temu imamo mnogo pisanih dokazov — da, kakor južen veter meseca marca diše ob solnčnatih brdih in po zaraščenih zakotjih in taja zadnje ostanke snega — tako javlja se že nekoliko časa po razburjenih in razcepljenih duhovih v naši domovini gorka želja, da se konec stori neplodnemu in kvarnemu prepiru, da se začne resno in vspešno delovanje, da je skrajni čas, da se sklenejo in stisnejo naše vrste, kajti kdo ve, kaj nam prinese temna, pretemna bodočnost, kaj nam pveti iz gromonosnih oblakov, ki se kupičijo na južnem obnebji.
To željo gojimo tudi mi in ako jo na tem mestu izražamo, pečati se moramo tudi v kratkih besedah z osobo novoizvoljenega poslanca dolenjskih mest. Vse njegovo življenje, njegovo dosedanje politiško delovanje, vspehi in nevspehi — vse razprostrto je jasno pred nami; vprašamo pa, je li on zmožen vreči tak pogled nazaj na dosedanja pota, si li bode sedaj, ko stoji v pravi politiški areni, učil iz vsega tega, kar mu je politiška borba zadnjih dveh let bridkega in veselega naklonila, — bode li iz vseh teh izkušenj posnel pravo merilo za prihodnje delovanje? Nečemo o tem dvomiti, danes hočemo to le želeti; po našem uverjenji bi to ne bilo pretežko, kajti uveriti se je moral, da treba v politiškem življenji računiti z več faktorji, nego z jedinim lastnim prepričanjem, ali pa samo s svojo .argumentacijo in da ne gre svojevoljno prezirati niti najmanjši del narodovega života. Vsi deli so potrebni, vsak ima svoje pravo in le oni je uspešen politik in umen državnik, ki umejc vse te dele, naj si bodo v svojih namerah centrifugalni ali centripetalni, spajati in uporabljati narodu v korist.
Danes o tem ne rečemo besede več, tudi o naših nadah ne, akopram smelo trdimo oziroma pričakujemo, da bode bodočnost plodoviteja, nego je bila najnovejša preteklost, kar bode narodu našemu le v korist, vsakemu narodnemu delavcu pa v čast.
Deželni zbor istrski.
(VI. seja dne 7.decembra 1885.)
(Nadaljevanje ob 5. uri zvečer.) Galerija skoro polna.
Poslanec Spinčić prijavi dve interpelaciji, poslanec Jenko jedno, vse tri na deželni odbor.
Poslanec Spinčić prične razlagati prvo hrvatski, a predsednik ga ustavi z opombo, da deželni odbor posluje samo italijansko, da se tedaj nanj ne more staviti hrvatske interpelacije.
Poslanec Spinčić pa, naglasivši, da je hotel razložiti interpelaciji ali ker mu to predsednik ne dovoljuje, bode je prebral, kakor je ima napisane, prečita obe, najprej hrvatski, potem italijanski. — Na galeriji mrmranje.
Prva interpelacija glasi se:
1. Na temelji katerega zakona sili deželni odbor na to, da bi mu Buzetski cestni odbor do-pisaval italijanski in mu grozi z razpustom?
2. Ako zahteva od cestnega odbora Buzetskega, da mora razglase prijavljati v italijanskem in hrvat skem jeziku, zahteva li to od vseh cestnih odborov, kjer je narodnost mešana, ali zahteva italijanske prevode samo od onih, ki hrvatski uradujejo in ne tudi obratno?
Druga interpelacija tiče se istega cestnega od-! bora. Poslanec Spinčić naglasa, da je dolžnost po-slančeva, čuvati nad tem, da se zakon vrši. A to se ne godi glede zakona od 14. maja 187G, po katerem bi se moralo, kakor §. 8 slove, izročiti tehnično in ekonomično vodstvo pri grajenji nekaterih novih cest, za katere je deželni odbor, ne brigajo se za cestnega, potrosil 53.000 gld.
Na to ustane dež. glavarja namestnik dr. Amo-roso in osorno izjavi, da deželni odbor na Spin-čićeve interpelacije ne bode odgovoril. Dr. Amo-i roso izjavil je to, da bi bil s kncim deželnim odbornikom govoril, dokaz, da on istinit-) sam in brezobzirno vlada, a drugi morajo lepo ponižno — molčati in mu pritrditi. Taka je neodvisnost naših Italijanov!
Nadalje ostro zavrača predpoludanske govornike, kateri so govorili v jeziku njemu neznanem in, kakor trdi, napadali deželni odbor ter mu pripisovali odgovornost za vse, celo za tifus, ki se je prikazal v nekaterih krajih.
Dr. Amorosov govor bil je pravi izraz strastnega vodje, samovladarja, ki je navajen samo do-brikanju in klečeplazenju, a nikakor ne kritiki njegovega za Slovane pogubnega delovanja. — Galerija odobravala je burno dr. Amorosovo strast in razgrajala tako, da jo je predsednik posvaril.
Drugi govornik o tem predmetu bil je dr. Fra-giacomo, advokat Piranski. Hrvate imenuje naslednike uskokov. Izjavil je, da on sovraži hrvatski narod in hrvatski jezik tako, da si bode prizadeval, to svojo mržnjo ucepiti v jednaki meri svojim otrokom, V imenu svojem, v imenu večine, v imenu dežele, v imenu vseh Italijanov, v imenu tudi naših Slovanov, h katerim prištevam tudi čast i te ga poslanca Križanca, odločno in z gjusom odbijani take napade in nasvetujem zaupnico deželnemu odboru.
Poslanec Križanac ustane in brc/ srama javno zleže kukavično jajce. Govori „in buon diuletto
veneto8, kakor se „Istrta" navadno Ž njim norčuje. Izjavi, da on nikakor odobravati ne more govorov manjšinepredpoludne, katerih niti čul ni, ker je prekasno došel k seji!! Ta babilon da njemu ne ugaja in da bode mandat položil. (Mufc beseda, gosp. Križanac I)
Nekdanji korporal in sedanji veteranski major imel je toliko poguma, da se je zbal razjarjene galerije in temnih ozkih ulic Porečkih, ter v tem strahu prosil — odpuščanja za grehe, katere je storil z manjino vred. Križanac prelomil je svojo častno besedo, katero je javno dal svojim volilcom, in tudi s podpisom potrdil. Ravno tako prelomil je bil ob svojem času besedo, s katero se je bil p Italijani zvezal. — Nauk narodni stranki, da pri postavljanji kandidatov jako oprezno postopa.
Govorili so še dr. Venier, dr. Vidulich in Sbisa ter nekateri nekvalifikovano, kakor predgovorniki, obsojali manjšino.
Poslanec dr. L agi nj a odgovoril jim je italijansko, a jako mirno in premišljeno, in na dr. Venierov poziv izjavil, da mu momentanno ne more dati prevoda svojega govora, a da ga bode poslal uredništvu njihovega organa „Istria", da ga tiska. Potem naj sodijo.
F r a g i a c o m o v a zaupnica deželnemu odboru vsprejme se z vsemi proti štirim slovenskim glasom. Križanac je glasoval z nasprotniki.      . Konec prlh.)
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja dne 2* decembra 1885.)
(Dalje.)
Poslanec dr. Mauer poroča v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora glede občinskih stvarij in nasvetuje, naj se isto vzame na znanje.
Baron A pf al tre m kot govornik kluba nemške manjšine po g. Dežmanu za ta posel izbran, vprvo napada račune raznih občin, češ, da DOBO pravilni in nuj bi deželno računovodstvo vse račune občin, ki imajo nad 50 doklad, preiskavalo, kakor na Goriškem. Pri priobčenem konečnem računu loterijskega posojila napada gospod baron v prvi vrsti obliko, ker je predložen le v slovenskem jeziku, češ, nemški prevod ne bi bil škodoval. Potem zabavlja, sklieevaje se na neka jako kalna poročila nemških časnikov a la „Deutsche Wacht" in „Laib. Wochenblatt,1 na slovensko posojilnico v Celji, ka-ierej je mesto Ljubljansko v tajni seji dovolilo 10.000 gld., banka „Slaviju" pa tega baje ni hotelo, ker so jej je zdela Celjska posojilnica premalo vama. Tudi raćun loterijskega posojila Ljubljanskega naj bi deželno računovodstvo preiskalo. Potem očita baron Apfaltrern, da dve tretjini občin kranjskih ničesa ne stori in želi nove občinske postave. Doi>oslano mu knjižico o prenaredbi obe. postave (izdelane po deželnem predsedniku baronu Winklerji) popolnem obsoja, rekoč, da se ž njo neče ,.abspeisen lasmi". Nadalje jadikuje po postavi za velike občino na Kranjskem in zahteva, ako vlada ne predloži novega občinskega reda in volilnega reda, naj to stori deželni odbor v deželnega zbora prihodnjem zasedanji.
Poslanec dr. V ošnj ak opomni nasproti baronu Apfaltrernu, da deželni odbor občinske naklade nad 50 "/o in tudi druge v skupni seji jako natanko razpravlja, in da se doklada, ako ni neizogibno po-tiebna, ne dovoljuje. Ako se zahteva, da se vsi računi občin, ki imajo nad 50"/, doklad po deželnem računovodstvu pregledajo, potem m; kaže dražega, n ego osebje pri deželnem računovodstvu pomnožiti
Kar se tiče računa mestnega loterijskega posojila Ljubljanskega, ni dvomiti, da je isti popolnem v redu, za to mu jamči finančni odsek mestnega zbora Ljubljanskega, kateri postopa jako vestno in previdno. Kar se tiče posojila iz mestne loterijske zaklade Celjski posojilnici, dr. Vošnjaku ni znano, se je li dovolilo, če se je pa, bilo bi popolnem varno, kajti Celjska posojilnica je denarni zavod z neomejenim poroštvom, tedaj popolnem varen, kar najbolj osvetljuje faktura, da takim posojilnicam tudi hranilnice prav rade denar posojujejo in da ima Celjska posojilnica pri štajerski hranilnici 10.000 gl. kredita, tedaj ni treba nikakih pregledov od strani deželnega računovodstva, bili bi prav nepotrebni, saj ima mesto Ljubljansko svoje računovodstvo.
Poslanec dr vitez Bleivveis-Trsteniški pravi, da je ud mestnega zbora Ljubljanskega, a njemu ni znano, da bi se bilo kako posojilo dalo Celjski posojilnici. ;Pač pa so mu znane velike sitnosti, v katere je zašla mestna loterijska posojilna zaklada s tem, da je naložila nekoliko loterijskega posojilnega denarja pri kranjski e s k o m p t n i bank i.
Poslanec Kersnik pravi, da kranjski župani neso taki požrešneži (vampirji), kakor to baron Apfaltrern opisavati hoče, ki bi le na to gledali, da bi je občinske blagajnice plačevale. Isto tako, kakor g. baronu Apfaltrernu, znan je govorniku Kamniški okraj. Več nego polovica občinskih predstojnikov v tem okraji posluje popolnem brezplačno, drugi dobivajo za odškodnino najemščino za občinski lov, katera njim pripada, mesto, da bi se mej opravičene someščane delila, kar slednji prostovoljno dovoljujejo, da se le ne škoduje občinska blagajnica. Uredbo občinske postave pa bi govornik pozdravljal z velikim veseljem, posebno z ozirom na Kamniški okraj, kjer je toliko malih občin.
Tri glasovanji se ne vsprejme predlog barona Apfaltrema in odobri se predlog upravnega odseka.
Poslanec De tel a poroča v imenu finančnega odseka o prošnji bolnišnih zdravnikov in nasvetuje, da se istim petletnice uštevajo pri umirovljenji, prošnja uradnikov, služabnikov in babic v bolnici v istem zmislu, pa da se ne usliši.   Detele nasvet obvelja.
(Diiljo prili.l
Poročilo deželnega odbora kranjskega
o združenji nekaterih zemljišnih parcel občine Spodnje Šiške z mestno občino Ljubljansko.
(Daljo.)
Ta želja po besedah prošnje mestnega magistrata ne izvira iz čestihlepnosti, biti gospodar na lastni zemlji, temveč je utemeljena v skrbi za razvoj glavnega mesta dežele Kranjske, katerega pospeševati oblina Spodnja Žiška ne more. Vsled tega je že 20. septembra 18Gb' mestni odbor sklenil:
1. Motno posestvo, ki spada k mestnemu gradu Podturn in ki teži v občini „Spodnja Šiška", naj se loči cd te občine in naj se inkorporira v mesto Ljubljano.
2. Naj se po §. 4. občinskega reda za vojvodstvo Kranjsko store potrebni koraki pri c. kr. deželni vladi in deželnem odboru.
3. Naj se v tem zmislu popravi in prenaredi §. l. mestnega statuta.
Deželna vlada je na to z ukazom od 18, decembra 1. 1866. st. 11.353 naznanila, da o tej zadevi ne more nič storiti, ker je mala občina Spodnja š;ška se zopet ločitev izrekla.
Dne 11. maja 18ti'J. 1. pa je mestni odbor zopet sklenil:
1. Mestni odbor izjavlja, da ostane pri svojem sklepu z dne 20. septembra l8<ii>.
2. Mestnemu magistratu se ukazuje, da stori potrebne korake pri c. kr. deželni vladi in deželnem odboru in da se sklicuje na postavo z dne 2. ja-nuvarja 1800., dež zak. št. 5.
To pa je ostalo brezvspešno in dne 22. marca 1878 ^e je zopet sklenilo :
Mestnemu magistratu se ukazuje, naj vprašanje zarad podaljšanja mestne občine Ljubljanske do Tivolskega gradu vnovič vzame v pretres
V poročilu od 30. oktobra 187!) prosila se je c kr, deželna vlada, da se parcele tega gradu in one, katere so lastnina stavbenega društva in lastnika Koiizeja izloče iz davčne občine ^Spodnja Šiška" in upišejo v davčno občino „Kapucinsko predmestje".
Te prošnje deželna vlada ni uslišala. Pritožba zoper la ukaz od 25. junuvarj.i 1880 štev. 9354 ni imela vspehn, ali v soko c. kr. minister-
stvo je vendar v svoji naredbi od 14. aprila 1880 št. 427G izreklo, da se ločitev oziroma inkorpora-cija dotičnih parcel v mestni okraj Ljubljanski z ozirom na §. 1. mestnega statuta Ljubljanskega ne da izvršiti administrativnim potom, temveč le potom deželne postave, ker se hoče na ta način predru-gačiti mestni okraj. Zastop občine Spodnja Šiška in tudi lastnik Koiizeja sta se vselej izjavila proti ločitvi
V seji dne 7. aprila 1885. leta sklenil je mestni odbor ono, kar je v začetku tega poročila navedeno in to utemeljuje sledeče:
„Blizo 10 let sem se mesto Ljubljansko širi proti onemu kraju, kjer je Podturnski grad ali grad Tivoli. Dvoje nove ulice so nastale: Cesar Fran Josipove in Knafljeve ulice. Podaljšanje teh cest ni mogoče, ker bi prešle v tujo, namreč vSpodnje-šišensko občino. Tri vile so tam sezidane in deželni muzej Rudolfinum se je tudi ondi postavil. Kranjsko stavbeno društvo namerava še za naprej na tem prostoru različne zgradbe izvršiti in v seji dne 1. decembra 1. 1882 se je tudi sklenilo, da se ima napraviti na tem ozemlji takozvana tovorna cesta, ki bi vezala Tržaško cesto z Marije Terezije cesto.
Vse te zgradbe, ki so se deloma že dovršile in ki bodo tekom bodočih let zgotovljene, stoje in bodo stale v tuji občini, v tujem okraji, namreč pod okrajnim glavarstvom okolice Ljubljanske in bodo na ta način podvržene vaškej upravi občine spodnješišen-ske.
Najlepši del Ljubljanskega mesta bi bil tedaj odtegnen mestni upravi in bi bil izpostavljen upravi občine Spodnješišenske, ki nima tolike moči, da bi mogla sama spolnovati dolžnosti, katere ji nalaga zakon.
Ceste, ki se nahajajo v tem ozemlji, naprav-lja mesto; mesto jih oskrbuje. Ravno tako vzdržuje mesto steze, mostove, drevorede in naposled tudi razsvitljavo s plinom. (Dalje prtb.)
Politični razgled,
Ak»tr<uUc dežele.
VLjubljani 14. decembra.
{'cKkcniu deželnemu zboru predložil je poslanec Trojan peticijo več Kraljevodvorskih meščanov, da bi se ustavilo škodljivo delovanje nemškega „Schulvereina", ki zavira sporazumljenje mej Čehi
i in Nemci, če bi se tudi potem razpustila „Matica
; školska".
V »aoravMkem deželnem zboru predlagal I je dr. Šrom, da se premeni sedanji krivični volilni , red. Da bi Nemci vsprejeli ta predlog, ni pričako-! vati. Ako se upelje pravičnejši volilni red, potem i za zmiraj Nemci zgube večino v deželnem zboru.
Finančni odsek .spodil jcuv.HtriJNkc»-<i de-j želnega zbora je sklenil zboru priporočati, da tudi { za bodoče leto nemškemu „Sehulvereinu" dovoli j 2000 gld. podpore. Vlani je dovoljenju te podpore i hudo ugovarjal monsignore Knab, se ve da brez vspeha. Tako bodo tudi letos deželni zbor brez ! dvojbe dovolil podporo „Schulvereiuu".
\ Manje države.
Nriiiju in liolgui'i.ja sta se obrnili na ve • I levlasti, dtl bi posredovale za premirje, ker sedanje stanje ne more več dolgo trajati. Na bojišči navstal je hud mraz, Balkan pokriva debel sneg. Vojaki bo pa večinoma slabo oblečeni. Naravno je, da pri tacili okoliščinah obe vojski želita miru. Obe državi sta prosili vlasti, da določijo demarkacijsko črto. Bolgarija je v svoji okrožnici na velevlasti izrazila nado, da se bodo ozirale na njene zmage, ter ne bodo zahtevale, da bolgarska vojska takoj izprazni Pirot. Velevlasti so vsprejele posredovanje. Obrnile so se do svojih zastopnikov v Belem gradu, da naj začno posredovanje in takoj poročajo o položaji. Hkratu bo pa na predlog Italije sklenile odposlati komisijo vojaških izvedencev, da določijo demarkacijsko črto. Odposlal se bode jeden avstrijski štabni častnik in vojaški atache-i pri veleposlaništvih na Dunaji. Ta komisija kmalu odpotuje na bojišče, ako se tačas kaj ne prigodi, kar bi oviralo njeno delovanje. Ko se sklene premirje, začno se takoj pogajanja za mir. Bolgari bi radi, da se skliče kongres, ki bi konečno rešil vzbodnorumelijsko vprašanje in konečno sklenil mir mej Srbi in Bolgari. Srbi bi radi kake kompenzacije, ako se prizna zjedinenje. Nadejajo se, da se bode zanje potegnila Avstrija. — Će tudi, kakor se kaže, Srbija in Bolgarija želita miru, vendar še ni gotovo, da bi ne prišlo zopet do vojne. Kak nov dogodjaj zna dati povod vojevanju. Iz Belega grada in iz Sofije prihajajo vedno pritožbe, da nasprotniki napadajo piedstraže. Bilo je že več manjših prask. V soboto popoludne bil je baje pri velikem Izvoru hud boj, ako je verjeti nekemu poročilu iz Belega grada. Bolgari so napali srbske predstraže Srbi so jih nazaj potisnili. Bolgari so nataknili bele robce na bajonete. v znamenje, da se mlado. Srbi se zato neso zmenili, kur so se bali,
da bi jih Bolgari ne prevarili, kakor so jih bili baje jedenkrat pri Slivnici na jednak način; napali so bolgarsko središče, razkropili bolgarske čete in jih popolnem uničili. Bolgarov bilo je v tem boji dva ali tri batalijone. V Belem gradu je poročilo o tej zmagi napravilo silno veliko veselje.
Pri sklicevanji reservistov druzega razreda so srlisli a oblastva jako pristransko postopala. Sklicali so le revnejše, bogatejših pa ne. To je prouzročilo veliko nevoljo mej drugo rezervo in hoče se zaradi tega pritožiti pri kralji. V Belemgradu in Po-žarevci bili so zaradi tega že demonstracijski pojavi. Priprave za vojno se dalje vrše. Odposlali so zopet več Bange-jevih topov na bojišče.
Turčija v Vzhodno Kumelijo ni odposlala svojega komisarja, ker ji je odsvetoval nemški veleposlanik Radovitz. Temu je pa tudi jako odločno ugovarjal angleški zastopnik, kateri se je naravnost izjavil, da Turčija nema te pravice. — Kako da vlasti mislijo rešiti vzhodnorumelijsko vprašanje, o tem imamo zabeležiti dve pomenljivi izjavi. Prvo je neko pismo v „Kolnische Zeitung" iz Carigrada, katero je inspirovano od nemškega veleposlaništva. V tem pismu se pravi, da se prejšnje stanje ne misli več uvesti, ker so bolgarske in vzhodnoru-melijske čete pokarale tako hrabrost. Mnenje diplomacije in ruskega naroda se jo obrnilo Bolgarom v prid. Berolinski dogovor bode se obdržal za podlago urejenju novih razmer. Vzhodna Rumelija obdrži svojega guvernerja, kateri pa bode morda knez Aleksander. V carinskih, finančnih in štatutnih zadevah se pa bodo Bolgarom dovolile one zboljšave, katerih žele. Berolinski dogovor skušajo cesarske vlasti zategadelj ohraniti, da ne bode vsaka roparska država mislila, da je opravičena motiti evropski mir in da ne bode Anglija mogla držav na kontinentu hujskati drugo proti drugoj, kakor je sedaj skušala Avstrijo in Rusijo, kar se jej pa ni posrečilo. Druga izjava je pa okrožnica francoskega ministra vnanjih zadev na velevlasti, v katerej priporoča, da se vzhodnorumelijsko vprašanje tako reši, da se kolikor je moč ustreže željam prebivalstva in dado potrebna jamstva za varnost turške države.
KiiNku vlada je neki zaukazala, da se v politehniško šolo v Rigi smejo vsprejemati samo oni židovski dijaki, kateri so doma v pribaltijskih provincijali. Več Židov bode se bajti v kratkem iz-tiralo iz Rusije. — Novi emir bokharski prosil je za rusko pokroviteljstvo Odposlal je v Taškend k ruskemu generalnemu guvernerji« več visokih dostojanstvenikov, da se dogovore z Rusi. Priporočil mu je bil neki oče na smrtni postelji, da naj prosi Ruse za pokroviteljstvo.
(»ruku vlada se nadeja, da bode spor s Turčijo zaradi konzula v Canei kmalu poravnan. Zaradi dogodkov v Vzhodni Ruineliji Grki ne bodo pričeli vojne, ampak so se le oborožili, ko bi nav-stale kake druge nevarnosti. Turki so pa trdno preverjeni, da Grška skuša podpihati ustajo na Kreti in so naredili že vse potrebne priprave, da vsak upor že v kalu zaduše. Na grški meji je toliko turških vojakov, da ni misliti, da bi Grki kaj opravili, ko bi začeli vojno pa še vedno Turčija privaža nove batalijone iz Azije. Sicer je pa nevspeh Srbije jako zmanjšal grški pogum. Turški vojaki so pa že jako nevoljni, da morajo tako dolgo čakati, radi bi se vrnili domov ali pa začeli vojno.
Na željo itulij;isi.skc£u kralja izdelal se bode hitro sodnji in administrativni regulativ za Massauah. Za podlago se je vzelo razmerje Bjsne in Hercegovine k avstrijskej državi, Turškemu zastopniku, ki se je zopet pritoževal, odgovoril je minister vnanjih zadev, Robilant, da je Italija prisiljena sama urediti upravo, ker niti Egipet, niti Turčija tega ne stori.
Ko je leta 1874. bil delavec Macdonald voljen v angleški parlament je to prouzročilo veliko nevoljo v angleških višjih krogih, če tudi je Macdonald že davno pred volitvami bil zamenil lopato s peresom. Od tačas so se pa razmere dosti preme-nile, kmetski delavci dobili so volilno pravo. Posledica volilne reforme je pa ta, da je voljenih 8 pravih delavcev v parlament, kateri so še pred volilno agitacijo Opravljali res svoje delo. Mej izvoljenimi je jeden kmetski hlapec, kateri ne samo da je voljen, ampak je celo spodrinil bogatega konservativnega plemenitaža. Pomenljivo je, da so zmagali delavci že zategadelj, ker je na Angleškem treba mnogo denarja za volilno agitacijo, katerega je delavskim kandidatom gotovo bolj primanjkovala, kakor njih nasprotnikom. Voljeni delavci neso socijalni rovarji, ampak praktični možje, kateri bodo skušali z umnimi zakoni zboljšati stanje svojega stanu.
Dopisi.
X »u u li i u 10. decembra. [Izviren dopis.] „Ich lasse mich nicht in den reehten Winkel hineindrangen!" Tako je baje naš minister predsednik grof Taaffe po svoji rahli navadi dejal, ko so mu voditelji češke politiko očitali, da je ministrom nauka imenoval dr. pl. Gautscha, tedaj moža, ki do svojega imenovanja ni bil v nobeni zvezi z našim parlamentom. Ta izrek grofa Taall-ja ima globoke korenine v njegovem načelu. Tako vsaj daje sklepati, ker jo namesto Fidlcrja sekcijskim načelnikom v ministerstvu nauka imenoval „ueutralnega*
uradnika, grofa Eugenberga. O tem moži se drugega ne ve, kakor da je uradnik po volji božji, da 'bode svojega ministra in ministerskega predsednika poslušal „jako ovca". Slovanski listi in listi desnice sploh molčijo k temu imenovanju, ker nam kaže vfse potrpeti, kar ukrene grof Taaaffe, rajši, kakor če bi imel z ministcrskimi portfelji razpolagati kak srdit nemško-liberalen naslednik. Tako se bomo sicer počasi dokopali do „uradniškega ministerstva", tio take vlade, „ki pravo za pravo ne bo parla-mentarnaK, kakor zopet slove krilata beseda grofa Taaffeja. Toda „za vekomaj" tudi to ne bo. Tudi tukaj bo praksa podrla teorijo. Moč ima vender-le desnica državno-zborska v rokah. Njeni delavni članovi ne bodo dovoljevali, da bi vlada ne zvrševala programa desnice, ali celo da bi delala proti njemu. Novi naučni minister bode vender-le moral pokazati svojo barvo in če ne pokaže prave, šel bode, če tudi se zove dr. pl. Gautsch, „ad patres" Con-rad, Fidler, Letnaver, Hasner etc. Konečno pa se bo moral grof Taaffe venderde ozreti na zbor, ki ga podpira, in jemati bo moral iz njega svoje kolege, — vsaj vender ne bo segel po koncipiste in abiturijente, ko bo že vse uradništvo populil.
Orurica 12. decembra. [Izviren dopis.] (Deželni zbor.) Po surovib osobnih napadih poslanca Vogla sklenili so slovenski poslanci, zahtevati zadoščenja od strani deželnega glavarja, kateri ima braniti, da poslanci v svoji strasti ne prestopajo meje dostojnosti. Toda deželni glavar je že sam, predno se je to od njega zahtevalo, začetkom sejo poslancu Voglu izrekel ostro grajo, ker je s svojimi napadi razžalil poslanca Vošnjaka. Poslanca Voglu ni bilo pri seji. Najbrž je vedel, kaj da se bode zgodilo ter je nalašč izostal. N,egovi pristaši Heilsberg in tovariši so klicali „oho", ko je predsednik izrekel svojo grajo. Potem se je tudi poslanec V oš nj a k vzdignil in zavrnil neosnovane trditve o slovenskih posojilnicah, katere se trudijo, da kolikor mogoče nizke obresti jeinljo od dolžnikov. On sam da je le član Celjske posojilnice, kateri pač nikdo ne more očitati, da ne ravna pravilno in v prid kmetskemu ljudstvu. Reservni fond se je le pri jedni posojilnici, ko se je vsled zakona o za-društvu popolnem preustrojila v svoji osnovi, deloma uštel med hranilne uloge prejšnjih zadružnikov. Napad poslanca Vogla je torej čisto neutemeljen in proti vsaki parlamentarni dostojnosti.
Namestnik KUbek odgovarja na Raičevo interpelacijo znstrau učitelja slovenščine na Mariborskem učiteljišči. On odreka učiteljskim konfe-rencijam, na katera se je sklicaval Raič, pravico, I pečati se s predmeti, kakor bi s^ jim zljubilo. Te konferencije neso politiška društva. Kar pa vprašanje j samo zadeva, poučujejo se učenci slovenske narodnosti na Mariborskem učiteljišči ne le v gramattčnih di-scipliuah, temveč po branji v sloven kem slovstvu. Veronauk in upeljava v prakso vrši se v sloven- j skem jeziku. V tem slučaji pa je šlo le za nastav-ljenje pomočnega učitelja, ker se ni novo mesto si-stemizovalo. Kot taka pomoćna sila pa se je začasno nastavil izpitau ljudski učitelj. Ta provizorij bode se odstranil o priliki. (Na to priliko bo treba še dolgo čakati, če bo deželno šolsko nadzorstvo ostalo, kakeršno je zdaj. Ur.) Konečno še trdi gospod baron Kiibek, da njemu ni nič znanega o kom- ! petenciji izprašanega profesorja za to mesto.
Il Ptuja 12. decembra. (Še j eden k rat Celjska gimnazija.) — Obsodba dijakov na Celjski gimnaziji zaradi petja cesarske pesmi v slovenskem jeziku nam tukaj ne da miru. Vse se povprašuje: kdo je demonstroval, slovenski dijaki, ki so cesarsko pesem slovenski, ali nemški dijaki, ki so jo nemški peli? To vprašanje naj si Celjski profesorji stavijo, in razsodba bode drugače izpahi. Ta zares goropadni čin nas sili k daljšemu premišljevanju. Če imajo na Celjski gimnaziji zares — in to moramo sklepati, — tisti fanatični profesorji veČino, katerim je že petje v cerkvi v slovenskem jeziku taka demonstracija, da se z relegacijo sme kaznovati, kaj pa še dijakom, kateri neso relegirani, Vse preti V Poletu pride zrelostni izpit, ali ne bodo ti profesorji nad slovenskimi dijaki, kateri so sedaj še na gimnaziji ostati smeli, jezo s tem ohladili, da jih bodo „vrgli" V Ali nema profesor tudi osode dijakov v nižjih razredih v svojih rokah, in jim lahko s tem škoduje, d;: jih pusti razred ponavljati?
Dalje sledeče še važniše vprašanje: Kaj pa hočemo mi slovenski očetje z svojimi sinovi početi? kam naj jih za naprej v šolo pošiljamo V V Maribor jih ne moremo več, ker se na Mariborski gimna-
ziji slovenski dijaki že več let sem preganjajo. Na Na Celjski gimnaziji ne piše, kakor se vidi, boljši zrak. Ptujska gimnazija je polovičarska, in tudi služi germanizatoričnim težnjam.
Iz vsega tega se vidi, da je za Slovence naj-važniše politiško vprašanje, šolsko vprašanje, in da morajo naši poslanci vse žile napeti, da to vprašanje kakor najprej in najugodneje rešijo.
Sedaj je za to prilika dana, železo se mora kovati, dokler je žareče; — kakor „Slovenski Narod" v včerajšnjem listu poroča, ni samo umestno, ampak potrebno, da slovenski poslanci pred cesarja idejo in se mu pritožijo, kako se slovenski mladini v gimnazijah na slovenskem Štajerji godi. Pred vsem pa bi naj Celjska — seveda narodna — inteligencija svojo dolžnost storila in za zatirane dijake prošnjo do Nj. Veličastva za pomiloščenje odposlala. Ce Celjska nemčurska sodrga za slabo stvar tako ! neumorno dela, zakaj ne bi naša stranka za dobro : stvar kaj storila. Le ničesar zamuditi!
Iz Ilcgiiiij na Gorenjskem 12. decembra. [Izv. dop.] Na praznik Matere božje 8. decembra praznovala se je v našem prelepem slovenskem kraji lepa svečanost; blagoslovljena bila je namreč lepa nova brizgal ni ca domače požarne hrambe, katere svečanosti se je tudi udeležila požarna hramba Radovljiška v mnogem številu, kakor tudi veliko ljudstva iz sosednih fara. Opoludne bil je skupni obed v gostilni gosp. Janše, pri katerim so se vrstile napitniee presvitlemu vladarju, dobremu namenu požarnih bramb in drugim zadevam. Na licih zbranih brala se je občna zadovoljnost in noč odpeljala je vrle člane Radovljiške požarne branibe od nas, katerim še jedenkrat kličemo: Živeli!
I)<mm<w stvari
— (Imenovanje.) Gosp. Rudolf grof Paco in Ferdinand marquis Gozani, doslej kot okrajna komisarja v notranjem ministerstvu, imenovana sta ministerskima podtajnikoma.
— (Gosp. Ivan Komljanec,) učitelj ve-ronauka na gimnaziji v Kočevji, imenovan je šolskim nadzornikom za Kočevski okraj.
— (Umrl) je preteklo soboto g. Fabiani, lekarničar v Skofji loki.  R. I. P.!
— (VI. seja deželnega zbora kranjskega) trajala je danes do lftl'. ure popoludne. V imenu finančnega odseka predlaga dr. Mosche: 1. Za pokritje primanjkljajev deželnega zaklada, zemljiščno-odveznega zaklada in normalno-šolskega zaklada >;a I. 188G. se imajo pobirati od 1. janu-varja 1. 188(i. dalje do dneva Najvišje sankcije de-želno-zborskih sklepov, s katerimi se bodo sklenile deželne priklade za 1. 188G. ravno iste priklade in naklade, katere so se z Najvišjimi odloki od 7. ja-nuvarja 1. 1885. 2G. decembra I. 1884. 18. junija 1. 1885 in 28. decembra 18$4. za dotične zaklade potrdile, namreč: a) za deželni zaklad z 21% na vse neposredne davke z državnimi priklad&mi vred, in z 20% na UŽltnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, in z naklado po 3 gld. od vse-kega hetolitra porabljenih žganih pijač; b) za zem-ljišno-odvezni zaklad z lfl°/o na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z državnimi prikla-dami vred, in z 20°/0 na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; c) za normalno-Šol-ski zaklad z 10",',, na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi prikladami vred. 1. Doželnemu zboru se naroča, pridobiti nemudoma sklepu pod točko. 1. Najvišje potrjenje. Vsi predlogi se vsprejmo. Poročilo deželnega odbora o dovoljenji Jdeželnega doneska 50.000 gld. za lokolno železnico iz Ljubljane v Kamnik izroči se finančnemu odseku. Vladna predloga: a) postavnega načrta o razdelitvi skupnih zemljišč in o uravnavanji zadevnih pravic glede skupnega užitka in oskrbovanja; b) postavnega načrta o sestavi deželne komisije, glede zlaganja gozdov in o arondiranji gozdnih mej izroči se posebnemu odseku, v katerega se izvolijo poslanci: Detela, (načelnik), Dcu, dr. Dolenec, baron Lichtenberg, Klun, Faber, baron Schvvegel (namestnik.) Rešilo se je potem mnogopeticij in oddelkov poročila deželnega zbora. Pri-hodnja seja je v sredo.
— (Vabilo k LXXI. odboro vi seji „Matice Slovenske" v sredo 23. decembra 1885.1. ob 5 uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXX, odborovi seji. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo književnega odseka. 1. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Poročilo tajuikovo. G. Posamezni nasveti.
— (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva preteklo soboto bil je posebno živahen. Navzočnih bilo je nad 40 članov, mej njimi več gg. deželnih poslancev. Tudi vedno šegavi naš „senior" prišel je ta večer. Predsedoval je g dr. Ivan Tavčar ter s posebno spretnostjo vodil zborovanje. G.Ivan Železnikar čital je o Charles-u Nodieru, francoskem pisatelji in učenjaku, ki je spisal slavni roman „Ivan Zbogar", kateri se bode v kratkem priobčeval v našem listu. Potem bil je razgovor o berilu, petji itd. Prihodnji zabavni večer bode v soboto 19. t. m. po gledališči. Predsedoval bode g. dr. Z upa ne c, čital pa g. L. P i nt ar.
— (V Zagrebu) bila je v soboto volitev deželnega poslanca v I. mestnem volilnem okraji. Borba bila je huda, a naposled zmagal je kandidat opozicije dr. De renči n Dobil je 2G8 glasov, nasprotni kandidat Ivan Makovec pa 259 glasov.
— (Križkovskega s lav no s t.) Slovansko pevsko društvo na Dtinaji priredi v torek 15. t. m. pod vodstvom g. A. A. Buchte v dvoranah hotela „zum Gold. Kreuz", slavnosten večer v čast in spomin divnega slovanskega skladatelja, častnega člana slovanskega pevskega društva, lansko leto v Olomucu umršega patra Križkovskega. Vspored je sledeč: 1. Kfižkovsky P: „Sv. Ciril in Metod", veliki moški zbor s spremljevanjem na glasoviru in harmoniji. 2. a) Bach J. „Air" b) Ilavden Jos. „Serenada", kvartet na goslih igrajo gg. Z o 11-ner, Buchta, Kral in Ketenbach, članovi c. kr. dvorne opere. 3. Kf*ižkovsky P. „Pastfu a poutnici, moški zbor s tenor solom (g. Vi Umik) s baš-solom (g. Jifik;) 4. Kfižkovsky: „Jesena maj" pesen za jeden glas (poje g. Mlćoeh) s spremljevanjem na glasoviru. 5. Kfižkovsky: „Dar zalasku", moški zbor; G. Kral „Notturno" za vioio d' ainour in gosle, igrata gg. Kral i Zollner. 7. Kfiž-kovsk^: „Utonula" moški zbor; 8. Kiismaver: Češke narodne pesni: a) Když sem plela len, b) lloro, horo, visoka jsi; c) Pod dubem za dubem, kvartet na gosli; g. Tovačavsky: Češko božične pesni, mešani zbor s spremljevanjem na glasoviru. Začetek oo 8 ur: zvečer. Pukl.
— (Izpred porotnega sodišča.) V soboto bil je obsojen Anton Trepal zaradi hudodelstva spolskega posilstva na šti.ii letajj težke ječe.
— (Razglas.) Ker je nastopilo zimsko vreme, treba je p. n. hišne gospodarje in oskrbnike
j v stolnem mestu deželnem iz javnih obzirov opo-' minuti na naslednja določila, katerih se jim je dr-| žati natanko. 1. Kedarkoli zapade sneg, ga je brez posebnega naročila oblastva nemudoma, in če zapade po noči, vsaj do 7. ure zjutraj s trotoarjev, oziroma tam, kjer trotoarjev ni, najmanj jeden meter na široko od zidu al i plota skidati in pomesti proti sredi ulic in trgov. Ne gre pa na cesto zmetati vetih kupov tacega snega, kateri je zdrčal s streha, niti onih, ki se nahero po hišnih dvoriščih, temveč zvoziti jo tiste v Ljubljanico. 2. Za južnega vremena je skrbeti, da na trotoarji sploh na potih ob hišah ne stoje luže, pa da se ne nabere blato; če treba, je po večkrat na dan počediti pred hišami. 3. Kedar zmrzuje, tako da po tleh polzi, je požle-bico po vsem trotoarji. na druzih pešpotih poleg hiš pa najmanj jeden meter na široko takoj, oziroma vsaj do 7. ure zjutraj nasekati in v stran zmetati, postrgano pot pa, če treba, po večkrat na dan dobro potresti s peskom, prstjo ali kako drugo tako stvarjo. Kdor se ne bo zmenil za ta določila, bo ostro kaznovan po cos. naredbi z 20. aprila 1854. leta vrhu tega pa bo magistrat /.vršiti dal dotično opuščeno ali nemarno storjeno delo na za-nikernega gospodarja troske.
Mostni magistrat Ljubljanski dne 11. decembra 1885.
Župan: (i ra as s c 1 li.
Telegrami „Slovenskomu Naradu":
Dunaj 14. decembra. „Pol. Correspon-denz": Angleška in francoska vlada naročili
sta svojima vojaškima atašejema na Donaji, naj sta pripravljena, da se pridružita vojaški komisiji, ki se odpošlje na bojišče. Komisija se bode popoludne dogovarjala in najbr/e jutri odpotovala.
Sofija 11. decembra. Oficijozni „commu-nique" izreka se proti demarkaciji, \ sled katere bi srbska vojska na ozemlji Vidinskem ostala ter naznanja za ta slučaj, tudi ko bi se v8prejelo premirje, omejeno na Pirotski okraj, da bodo Bolgari boj ob Dunavu nadaljevali.
Atene 14. decembra. Časniki zahtevajo energičnih korakov pred koncem srbsko-bolgar-ske vojske krize.
Plymouth 14. decembra. Vsled velikega požara 13 osob poginilo, dve osobi se pogrešata.
Čestitim gg. volilcem dolenjskih mest in trgovi
GinjeDim srcem zahvaljujem se za sijajni dokaz zaupanja, s kojim me je počastila zavedna Dolenjska na dan dopolnilne državnozborske volitve 12. dec. t. 1. Po vsem znana mi je izredna odgovornost, katero ste mi naložili, čestiti gg. Toliki. Vedno si bodem števal v prvo in največo dolžnost, čast delati Vašemu zaupanju, ter po skromnih močeh narodu koristiti in domovini naši. Tega čuta prešinjen, ponavljam Vam iskreno svojo zahvalo, ter bivam z najodličnejšim spoštovanjem udani Vam
l>r«»r. Fran Šakljc,
državni m dež. poslanec.
V Ljubljani 13« decembra 1SS&
Razne vesti
* {Mej Ilijeko in Skadrom) sedaj redno vozi črnogorski parobrod „Žabljak". Pri prvi in drugi vožnji bil je parobrod skoro prazen, ker se vest o vožnji še ni bila dovolj razčula, sedaj pa prihaja toliko ljudij ter se dovaža toliko blaga, da „Žabljak" ne zadostuje več in da bode treba še drugega parobroda.
Poslano.
V 261. Številki „Slovenskega Naroda" ponatisnjen je iz „Zadruge" dopis iz Istre, v katerem se mej drugim veli: „Banka „Slavija" v Pragi nam je pustila odprti (?) kredit do 10.000 gld., pa ta je za nas taki, da gledamo prej ko mogoče se ga iznebiti. Banka „Slavija" uloži n. pr. 1000 gld. v hranilnico, mi ji pošljemo za to knjigo 1000 gld., na vrh pa moramo še za 1000 gld. menic poslati žirirane „Slaviji", plačilne v Pragi in vedno zamenjavati jih itd,; to prouzročuje našim nepismoukim kmetom do 11 °/0 stroškov z vsem skupaj in nam vedno pisarenje".
Iz vsega dopisa je vidno, da ga je moral pi- J sati član koperske posojilnice, ker se v njem go- ; vori tako, da bi kdo, ki razmere mej banko „Slavijo" in kopersko posojilnico ne pozna, utegnil mi- i sliti, da banka „Slavija" jemlje od nje za svoje posojilo po ll°/o obresti, čakal sem, da bode ta dopis ravnateljstvo koperske posojilnice resnici na ljubo popravilo.
To se ni zgodilo. Zato sem primoran izjaviti sledeče:
1. Banka „Slavija od koperske posojilnice za j svoje vloge dobiva le 5°/o obresti,
2. Razen tega plačevati jej ima koperska posojilnica vsacega četrt leta VZ/o, to je 25 kr. od vsacili tisoč goldinarjev računske pristojbine.
3. Nikacega druzega plačila banka „Slavija" od svojih ulog ne zahteva in ne dobiva.
4. Za pokritje ulog zahteva banka, da jej posojilnica razen uložne knjižice pošilja tudi za vso porabljeno vsoto menic iz svojega portfelja v do-pozitum.
V Ljubljani dne 14. decembra 1885.
Ivan Hribar,
glavni zastopnik banke „Slavlje".
IH. v dober kup. Bolujoeim na želodci priporočati so pristni „Moll-ovi Seidlitz-praškj", kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeli. Škatljiea z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuclilaubcn 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (11 — 8)
Poslano.
Vsakdo more biti zdrav in doseči visoko starost, ako pkrbt za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost s (Milijega, na toobračatj najvećo pozornost. Naš:m preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva, katera hitro in brez zlih nasledkov čistijo kri, k repe njen pravi tok. Naša zdravilna metoda j.' priznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bolezni, ki izvirajo it. gpritfeiio krvi (lir; / živega srebru), žalostne nasledke »krivnlii navad, nadalje Hlaholiio »tanje., kožne bolezni, še tako zastarane rune, urinlo, izpadanje las, trganje in revmatizeiii. vse ženske bolezni. Trakuljo odstranimo po posebnej metodi, celo pri otrocih v malo urali. Kilorc ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejiih metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709-2)
Privatna klinika „Freisal" v Soinogradu (Avstrija). Poslano.
l^TeizogfiTclji-vo! S to besedo začenja se anonsa v današnjoj številki, katera priporoča novo, po slavnom zdravniku dr. Piukas-u izumljeno sredstvo, Kohorantium (lase Ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešeib, golobradeih In osivelih ke neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nočemo na dolgo ;u široko nakladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. Čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne i * i Imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Meteorologijo poročilo.
a \ Caa opa-2 Kovanja		Stanje barometra V IU.il.	Temperatura	Ve-t-ovi	Neba	M krinu v nun,
i, ■c	7    i  f i 7. zjutraj t, pop. 9. zvečor	78649 mm. 737-31 m. 73901««.	- 7-8° (J - 2«" C - 68'C	Si. BVZ. Si. BVZ. sl. tov.	obl. j a«, jas.	u-oo ICO r«. snega.
i ei	7. zjutraj 5J. pop. % ivoćer	740-98 m. 740 05 mm. 74112 a«.	—13 6" C - 70 C - 7 6 t:	si. zah. sl. sev. sl. szb.	d. jas. ja». obl.	
Srednja temperatura — 5"6° in 9-4*, za 4811 in 8o" pod ■ .mniiloiii.
ID-ULnajslsa, "borza
dne" 14. decembra t. 1
(Izviruo tele^ratičiio piH-oči^o |
	82 gld. Pfi			ta
	83	n	fiO	
		w	«5	1
	100	0	O.t	IT
	874		—	|
	2U	*	HO	1
London ....            . .	12f>		70	1
	—			ft
Napol ... 0, kr odrini                     . .	9	•	97	|
	5	_	97	
Nemške marke	tfl	v	7f»	
1*L državne srećku iz 1. 18.'>4   VfiO pld	1V>8	t		
Dria\ne srečke iz 1  IStii        100 £id	189	•	75	4
Ogrska zlata renta 4u/0	'■9	f	50	1
,    papjrua renta 5%	91		L*	•*
&•/, Štajerske zemljišč odvez oblig	1(4	n	—	•7
Dunava reg srečke f»0/,,           100 gld	119		50	
Zemlj obi. »vstr. 41/t°/0 xWti zast listi	m	•	50	
Prior oblig Elizabetine zapad železnica	UJS		—	
Prior oblig Ferdinandovo sev. železni.e	10*1		50	
Kreditne srečke                    100 jfld	J79		75	t
KudoJfove srečke .                 10 r	16		25	
Akcij« anglo->.v8tr. banke        120 „	103			
Tram.jway-društ vel j 170 icld a v .	195	•	25	n
Poslano.			li-	44;
GLAVNO SKLADIŠTE
na,
najčistije tužne
KTSEUNl
poznate kas najboije okrepljujuće piće,
l ka« i/kusan bek prati trajnom kašlju plućev'me I žplutlea bolesti grkljana i proti meli: rnim kataru,
HfNKK MATT01VIJA
Karlovi vari i Widn.
"rosa] a I
3H—C •
Velika partija  1 (W-4Hj
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5
Slorc-h r Urini.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Naznanilo.
Vsled sklepa ravnateljskega in nadzorstvenega odbora v svojej seji dne 6. decembra 1885 naznanjamo, da bode
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani
od 1. janlivarja 1886 naprej zaračunavala obresti od hrami m li ulog od I. in 15. vsacoga meseca, mesto
dosedanjega mesečnega zaračunjavanja,
Hranilne uloge bode obrestovala proti odpovedi po pravilih (§. 38. Hranilne uloge pod 100 ^rj. se izplačujejo brez odpovedi, do 300 gld. po odpo* vedi v 8 dneh in čez 30<) gld. v 30 dneh.), kakor do sedaj po 4l/i°/0, prptl ti metečni odpovedi pi po 5»/0.
Posojila dovoljuje po 6%, prišfevši uradno stro&ke.
Uradni dan je vsaki torek od 9. do 12. ure / jut i ;ij, za slučaj, da je ta dan praznik, je pa uradni dan prvi sledeči delavnik.
Ljubljana, dne 10. decembra 1885. (7,80—8) Rmmateljski odbor.
Cvet zoper trganje
po <lr. Iflaliou h 50 kr.,
zoper protin ter revmatizsm, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje ua stotine priznanj Srhiifjm*rf<. iz najrazličnejših krogov.
i Prodaja MG—7)
J        JB^F" zraven rotovža v Ljubljani
^        Razpošilja se vsak dan po pošti.
NAJBOLJŠI
U VIR ZA CIGAREtf
LE HOUBLON
Francosk fabrikat CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU.
Pred ponarejanjem so svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. Ludvvig, ilr.E. Iiippmaiiii.
prufuaorji kemiju uu I »iinajHkriu violiujlitičj,
in sicer zaradi tvoji izvrstno kvalitete, nasebne čistosti in ker nm neso |niilj;iiio nikako iHravJD škodljivo mi.
J. V. i'£ I. prosim, da naj mi /.aracl svoje Korisli iia/.iiani. kje mmIoj stanujr.
(737—iv____5r« V.
V službo se vsprejmeta
dva dacarja
z dobro plačo.   Pogoji: izvrstna spričevala, položitev kavcije 200 gld. Lastnoročno pisane ponudbe, združene s plačo, j pod katero se služba prevzame, do 20. decembru I. 1. g. Frazicet-a. 3= o d/boj--u., repruzentantu v ltibiilvl na Dolenjskem, (7515—3) I
17. ne Beraiige', ii AilIS
Uspeh zrjamoen.
Takoj delujoče.
Denar dobi vnuki takoj povrnen, pri katerem osom«' moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado nstvurjajore sredstvo)
'•' . In,/, usltl;.i.   K:.vin. iako sigurno pri
'■'.;'[■        . ■   I -i" b .11 '■' iu- .in. in »m.i-i.eiii utrenji
^^■Ki-S-'V.'^'.   Zi'jaiiiveu. Pošilja \ si.tkleiueali po 1 gld.
.'"'i.;, i: » M 1... .a poskus pi) 1 gld.
J. Glrolioli v .L* ni n.
V   ./.-.;/>.•./'«.'j. rte dobiva pri t-r. BUU»i-<iu Mahr-ui v
Tr.stit J'der Slocovich, vls Siinita 18; r Gorici lekar C. Cris-toffoUttii V Uvki lekar C, Šflhafa) v <\lji /-V/. ■1'clle; v Mariboru J. Martinz; v liovinji lekar O. Tromim.
Tam sc tudi dobi: F on   rlo   Uoi/i    orijeiitalsko lepotilno sredstvo, ki Jurili  Ut5   lil'«.'I.j  oareja nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranuje pege in liise — ceila 85 kr.
yajr-- Ni sleparija! -a« (701-2)
I
hI O
5. 03
b
«2. o
cr
5.
<1
CSI I—I
l-H
O
'.gr—no
O. kr. pri v.
3 tovarna za svetilnice.
Namizne in viseče svetilnice
samo poskušenili sistemov in solidnega dela.
i>/   "V    Gigantn   solnčna svetilnica.
Tiiianut;i /ii„iiiI,;i.
TJottivti no 'f»i;2—10)
po vaeh boljših prodajalnioah avetilnio.
lzi!;:telj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni k ar.
Lastnina in t^sk -Narodne Tiskaioe",