192. številka. ■J Trst, v sredo dne 26. avgusta 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične Številke po 6 stot. (3nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč / Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo In tiskarna : ulica Carintia štev. 12. 0 personalni uniji. m. Samo na personalno unijo navezani Madjari bi svoj šovinizem, ako možno, še povečali, Ogrska bi res morala v taki pre-ustrojbi vzdrževati svojo armado in v obče sama plačevati stroške za svoje lastne skupne inlerese. Te stroške pa bi Madjari delili z večino nemad jurskega naseljenja, torej s Slovan:, Romuni in Nemci. Politična prava pa bi pridrževali le sebi — iatotako kakor doklej. Nemadjarskim narodom bi se torej po ečala bremena, os a.e pa bi dosedanje politične in narodne in celo gospodarske krivice. Za bližnjo bodočnost pj u vedenju perso-alne unije bi se za nemadjar-ske narode nič ne zboljšalo, pač pa poslabšalo. Z boljša ti bi se utegnila le bolj cddaijtna bodočnost. Kajti ni možno l^bko misliti, da bi se večina nemadjarskih naro lov ne združila polagoma, da bi lugemoni;o madjareko oslabila in naposled zlomila. Zgodovina dokazuje, da so se Madjtri po krivici povspeli do sedanje nadsile in hegemon je. Ravno oni so v prošlem stoletju z revolucijami zapravili svoje zgodovinsko pravo, kolikor bo si ga pripisovali tudi po krivici. Te krivice bi se nemadjarski narodi ep minjali in skušali, da h:stor;čne krivice popravijo v svojem interesu. 1 a moralna sila in pa sedanje dejstvo, da Sovani, Romuni in Nemci sestavljajo na Ogrskem veliko večino, bi vendar prelomila madjarsko nadi lo in nasilje. Na Balkanib hi Ogrski Siovani našli svoj odmev, in Romuni bi po svoje postaviii aut-aut, da bi Madjari ne mogli več postopati ž njimi ttko, kakor doslej. 1 a svit a stran pa se kaže le zi p~znejše dobe, sedanjosti pa bi odločevali vidni in go tovi interesi, in ti govori dovolj odločno, da bi se tudi nemadjarski narodi na Ogrskem upirali novi tvorbi personalne unije. V Cislitvan?ki pa imamo še posebne vzroke, da se dobro gleda po nasledkih, ki bi nastopili po ustvaritvi personalne unije. Kakor zg jraj dokazano, bi nemške stranke ee drzniše postopale nasproti Slovanom, iziasli ker bi dobivale moraino podporo od Veliko-nemčije. SkLŠali bi preustrojiti tudi državni zbor po svojem ukusu in na svoj dobiček. Sehriaerer bi še bolj pritiskal na to, da bi se iz drživnega zbora in v obče izločila Galicija od dežel, ki so nekdaj etale v nemškem Bundu. V Galiciji bi s« sl^er tej izločitvi upirali najprej Maiorusi, katere bi Poljaki še boj PODLISTEK. 29 Na svetlem obrežju. Novela. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. IX. Naslednjega dne je gospa Lageat, pri-nesei v delavnico kosilo za troje oseb, naznanila, da sta bila pred eno uro zuovič ona d^a zala fanta pri njej, a to pot ne s čudno opravljenim etrežajem, marveč z mlado in zalo gospo. »Mlada gospa vas je hotela videti na vsak način, toda jaz sem ji dejala, da ste odpotovali v Antibes« »V Tulon ! v Tulon !< odvrnil je veselo slikar. Toda nas'ednje jutro gospa Lageat ni imela komu dati tega odgovora, ker dospelo je samo pismo. Svirski ga niti ni čital. Pač pa ee je naključilo tega dne, da je Svirsfci, hotć popraviti »lego« gospice Marije, podložil ji roki pod ramena in jo dvignil tako, da so ee njune prsi ssoro dotaknile in mu je ob enem njena sapa oblila obraz. Takrat se je ona jela spreminjati od ganotja, on pa je dejal sam sebi, da ko bi takšen trenutek trajal dal e, pa bi se splačalo dati zanj živ-ijenje. pritiskali in izsesavali, nego so jih doslej. Kolikor bi Poljaki izgubili od tega, kar so dobivali dosedaj od skupnih državnih dohodkov tostranske polovice, toliko bi se oni hoteli odškedovati pti Malorusih. Scfaoaerer želi tudi izločenje Dalmacije iz skupnosti tostranskih kraljestev in dežel. A tudi Madjari bi hoteli Dalmacijo porabiti v svojem interesu, kakor prežijo tudi na Bo-mo in Hercegovino. Sedaj so Madjari »veliki«, ker so zaukazovali tudi v vsej zunanji poiitiki in vpljivali na naš:> notranjo protislovensko politiko. Ločeni po personalni uniji bi Madjari izgubili dosedanji nimbus na zunaj ; zato pa bi toliko bolj skušali zopet pridobiti ga s priključevanjem slovanskih držav. Bjrba med Madjari ;n Hrvati bi se vsled u vedenja per?otialne unije še povečala in zato tudi Hrvatje ne morejo privoliti v personalno unijo. Denimo pa, da bi se dalmatinski Hrvatje dali premotiti, da bi brez upora pritrdili, da bi se odtrgali od tostranskega državnega zbora. Ali bi imeli oni re3 srce, da bi brate Slovence in Cehe prepustili še hujšemu pri tisku od nemške strani ?! Vsled izločecja Poljakov pa dalmatinskih zastopnikov bi pomenjal skrčeni dunajski osrednji parlament, za Čthe pa Slovence najveČo nevarnost ! Po vsem tem ne morejo Siovani, ne ogrski, ne tostranski, privoijevati v ločene carinske tarife, v ločeno gospodarstvo s samostalnostjo tudi na zunaj. »Jednako pa ne morejo nikdar privoliti v personalno unijo. Tu pa na\staja neizogibna potreba, da si damo točen in jasen odgovor na vprašanje : Kako naj postopajo Slovani, ako bi jo vendar Madjari dognali do takih izprememb ? Slovanski odgovor mora biti : proč Z tlu-Talizmom ! No, na njegovo mesto ne sme prit personalna unija, temveč vse kaj drugega. Kazni narodi, med njimi Čehoslovan1, Hrvatje in v obče skupnost ogrskih narodov, so se iz lasice volje pridruž li dinastiji Habs-burgov, a ne v to, da bi ječali pod pritiskom teh ali onih hegemonistiškh narodov, kakor se to godi v naši dobi, temveč da bi kakor svobodni narodi nadalje uživali svojo svobodo pod mogočnim žezlom dinastije velike monaih je. Za kak duvalizem vsi ti narodi n:so nič vedeli nikdar poprej in bi ne bili tudi nikdar prišli pod tako davalistisko Zvečer se je razgovarjal sam s seboj, kakor sledi: Počutki razgrajajo v tebi, toda vae drugače ne^o poprej, ker to pot drvi za njimi tudi duša, drvi pa radi tega, ker je to dete, ki je v tem nicejskem »pudridero« ostalo čisto kakor solza. To niti ni njena zasluga, marveč je to provzročila narava, toda kje je moči najti njej enako ? To pot se ne varam in ničesar si ne vtepam posiloma v glavo, zakaj tu govori istinitost.« In zdelo se mu je, da ga je prevzel nekak sladek e&n, Na nesrečo, po snu nastopilo je sprebujenje. Za Svirskega je prišlo ono dva dni pozneje v obliki brzojavke, katera, porinjena skozi špranjo v durila, nare jeno za pisma in časopise, je padla na tla v navzočnosti obeh žensk. Gospića Cervi, hoteČa si ravnokar raz plesti lase, jo je prva zapazila, jo pobrala in podala Svirskemu. On jo je nejevoljen odprl, jo prečital in raz lica se mu je Čitala zbeganost. »Gospe, oprostita«, je rekel Črez trenutek. »Dobil sem tako novico, da moram takoj oditi.« »Će le ni kaj slabega?« ga je vprašala z nemirom gospica Cervi. »Ne, ne! Toda lahko mogoče, da se na popoludansko delo ne bom megel vrniti. Na tvorbo, kakoranja se je razkrila v vsej svoji nagoti od leta 1867 dalje. Narodi na Ogrs-skem so bili vsa stoletja poprej jednako-pravniv taki zvezi med seboj. V Cislitavski niso nikdar zapravili svoje svobode s kakim prekucom. Hrvatje so se pred prag-nnatiško sankcijo pred vsemi drugimi priglasili k tej sankciji, in na Ogrskem so njim sledili mnogo let pozneje. V letih 1848. in 1849. je Palackv razglasil program narodnih (»etniskih«) skupin in je torej on sam sprejel nacijonalno avtonomijo. S > le Madjari in za njimi Poljaki so stvar pomešali in zmešali ter so tako tudi slovanske politike spravili na krivo pot, na pot deželnih avtonomistov pod imenom historičnih individuvalitet. Kar so Madjari in Poljaki zagrešili, to so dolžni ostali Slovani zopet popraviti. Najsi imajo Čeho-slovani in Hrvatje svoje državno pravo; naj se ga drže, kolikor hočejo in morejo ; a naj pomislijo, da državno pravo jih ne reši, kolikor se ne bo pokrivalo z nacijonalnimi, — individuvalnimi interesi. No, mi nočemo propovedovati tu in priporočati to ali ono politično zdravilo. Mi hočemo le, da primeren odgovor na vprašanje : ali naj pridemo do personalne unije ? — zanikuje personalno unijo in zahteva avtonomijo narodov. Za tako avtonomijo so se oglas li leta 1848. v vsej njeni čistosti, da-si je niso imenovali tako. Za njo goič tudi Maloruai in so tudi ravnokar pov-darili, da poleg nje naj se vstvari primeren centralni parlament za zares skupne potrebe, in pa pr merno močna osrednja vlada, ki bo ščitila skupne interese, tako, da bo monarhija zares močna s pomočjo jednakopravnih narodov. Ne ločeni carinski tarif, ne personalna unija, ne dovajata do cilja, ptč pa združenje narodov na podstavi nacijonalne avtonomije po istem principu, ki ga je prvotno pred 55 leti razglasil otec Palackv, in kakor ga je pozneje posebe in še blizo pred smrtno po-Bteljo utrdil in ponovil Adolf Ivanovič Do-brjanskij. Ce hočemo rabiti besado federalizem, rabimo jo : v smislu nacijonalne avtonomije nima nič strašnega ne za Nemce, ne za Slovane, ne za noben narod, ki hoče biti pravičen drugim narodom. Federativna Avstrija na podstavi nacijonalne avtonomije za vse narode v mejah naše s k u p n e monarhije, to bi bil naj- primern ši odgovor na vsakatere kombinacije, ki so Be snovale doslej in se porajajo vsled skupne krize tudi dane?. Fran Podgornik. vsak način pa se to konča danes in jutri bom imel mir.« Po teh besedah se je nekoliko raztreseno, toda ne preveč prisrčno poslovil in Črez trenutek je že sedel v koleselju, ki je drdral žnjira v Monte Carlo. Pustivši »Jet^e-Promenade« za seboj, izvlekel je brzojavko in žepa in jo začel znovič čitati. Glasila se je tako-le: »Pričakujem vas danes popoludne. Ako z vlakom ob štirih ne dospete, vedela bom, kaj si imam misliti in kako postopati. Morphine.« Svirski se je tega podpisa naravnost vstrašil, zlasti ker mu je slučaj s Kresovičem ostal še živo v spominu. »Kdo vć«, je dejal sam sebi, »do česa zamore privesti žsnsko, ako že ne ranjena prava ljubezen, pa vsaj ranjeno samoljubje ? Ne smel bi postopati tako, kakor sem postopal. Lahko je bilo odpisati na prvo pismo in razdreti razmere. Neprilično je šaliti se s kem, brez ozira na to, ali je oni hudoben ali dober. Odločno sem namenjen razdreti to zvezo, toda iti moram, ne čakaje na vlak, ki vozi ob 4. uri.« Na to je zapovedal pognati konja. Časih se je tolažil z nadejo, da si gospa Elzenova na noben način ne seže po življenju. Zdelo se mu je to nekaj povsem nasprotujočega Politični pregled. V Trsta, 26. avgusta 1903 Kriza na Ogrskem. Tudi današnje vesti iz Budimpešte niso take, da bi mogli sklepati, da so avdijencije ogrskih državnikov pred cesarjem donesle toliko jesaott. v zamotani položaj, da bi se moglo vsaj ugibati kolikor toliko zanesljivo toliko glede načina rešenja krize, kolikor glede osebe, ki ima stopiti na čelo vlade. Dva momenta Ee pa vendar kolikor toliko vidno dvigata nad kaos neštevilnih vesti, kombinacij in konjektur. A ravno ta dva momenta si gresta tako navskriž, da je opravičen najhuji pesimizem ozirom na razvoj bodočega političnega življenja na Ogrskem. Proti momentu, ki se povdarja vseobče, da namreč krona in drugi odločilni vojaški činitelji niti mislijo ne na to, da bi privolili v take »narodne koncesije« glede vojske, ki bi mogie potolažiti opozicijo in s to eogiasu* joče madjarske mase, stoji moment, da opozicija ne misli na odjenjanje in se energično pripravlja na nadaljnje boje Mišljenje odlečiln h činiteljev, s katerimi soglaša krona, se kaže v besedah, kijih je cesar naslovil na enega državnikov, došiega v av-dijencijo: »Gospodje menda ne poznajo ante-cedencij in predaktov nagodbe od i. 1867. Že v pogajanjih, ki so se tedaj vodiia s Franom Deakom in grofom Juiijem Andras-t-yjtm, je bilo izjavljeno izrecno, da se enotnosti vojske ni smeti dotakniti.« Iz teh be3ed zveni očitanje na naslov Madjarov, da kršijo veljavne pogodbe. Ozirom na namere opozicije nasproti temu razpoloženju v najviših krogih pa čicamo v listu »Zfcit«, da hečejo obstrukcijonisti, ako se rešitev krize še nekoliko zavleče, zahtevati, da se skliče izredna seja parlamenta, v kar imajo pravico po ustavi. Tej zahtevi se bo moralo torej ustreči. V tej izredni seji hoče opozicija zahtevati od provizorične Khuenove vlade pojasnil, kako misli ukreniti ozirom na vprašanje novincev? Opozicija računa namreč z dvemi možnostimi. Ali bodo rezervisti letnika 1900 pridržani pod orožjem do konca leta 1903, ali pa bodo pozvani pod orožje nadomestni rezervisti. Opozic ja pa se hoče naj- njeni naravi. Toda časih se ga je zopet polastil dvom, če bi nemara njen prirojen egoizem, spremenjen v razžaljenje, ne pripravil je do kakega znorelega dejanja. Spomnil se je, da je tičala v njenem značaju tudi neka trdovratnost in odločnost — in ne malo poguma. Obzir na otroka bi jo moral sicer ovirati ; ali pa jo tudi zares odvrne cd tega ? Ali je njej res mar za otroka ? In o pomisleku na to, kaj se lahko zgodi, so se mu lasje začeli ježiti. Vest se je zbudila v njem in polastil se ga je znovič globok notranji razpor. Slika go3pice Cervi mu je stopila vsak hip pred oči ter mu zbujala britko in neizrekljivo žalost. Ponavljal si je sicer, da gre razdreti zvezo, na dnu svoje duše pa je začutil velik nemir. Kaj bo, ako mu ta zlobna, ntčimurna, toda trdovratna ženska poreče: »Ti ali morfij!« In ob enem poleg strahu in negotovosti se je rodil v njem neokus, zakaj zdelo se mu je, da takšno vprašanje zamore staviti le kaka goljufaa junakinja, pripadajoča k »zli literaturi.« A vendar, kaj bo, ako se ona tako postavi ? V svetu, zlasti nicejskem, se nahaja dokaj žensk, ki pripadajo k »zli literaturi«. (Zvršetek pride.) odločneje opreti tako prvi kakor drugi odredbi. Dalje da hoče opozicija pozvati davkoplačevalca, naj, dokler traja stanje €x lex, ne plačuje nobenih davkov, ne direktnih, ne indirektnih! Prišli bi torej do nekakega državljanskega štrajka. Posebnim zanimanjem zasledujejo izlasti na Češkem ogrske dogodke. Izlasti pa bo radikalne struje, ki ne skrivajo Bvojih simpatij do madjarskih zahtev. Mi ne moremo soglašati žnjimi. Vzroke temu smo že povedali večkrat. V smislu nacijonaln^ga principa je seveda, ako je uredba vojske v soglasju s Čutstvjvaojem naroda. Ali vojska, ki se nabira na Ogrskem, je madjarska le po enem delu. Narodnostni princip nikakor ne govori torej n. pr. za uvedenje madjarsr.ega pjvelj-stvenega jezika v vojski, ki ni madjarska. A mi ne smemo pozabiti na svoje krvne brate na Ogrskem ! Radikalne struje na Češkem se nadejajo morda, da po rešitvi teh zahtev v smis.u ugodnem za Msdjare, bi se tudi tostranski Slovani mogli oglašati se slični mi zahtevami. To bi bil seveda važen moment. Toda pomisliti je, da bi Slovani v Avstriji, akv bi tudi res kaj dosegli v tem pogledu, do segli na trošek in poguba svojih bratov na Ogrskem ! In bi bili torej, ako misiimo na bodočnost Slovanstva monarhije, končno ven -dar le na izgubi. Toda vprašanje je še le, če bi mi v tostranski polovici res kaj dosegli potem, ko bi bilo ustreženo Madjarom. Češki politik in bivši načelnik mladočeškega kluba v državnem zboru, dr. Engel, je na pi. mnenja, d a n e b i n i č d o š e g 1 i in da bi zadovoljenje madjarskim zahtevam le škodljivo vplivalo na polcženje Slovanov v tostranski polovici monarhije. Po njegovim mnenju bi se Nemci — in res govore precedenčni slučaji za to mnenje — kmalu sprjaznili z novo uredbo na Ogrskem in bi vsled tega dobivali od Tam še večo zael:»mbo, da bi mogli se huje pritiskati na tostranske Slovane. Ako torej pazno in krit:čno zasledujemo stvari, moramo priti do zaključsa, da za Slovane ed.no primerno stališče nasproti krizi na Ogrskem je ono, na katero se postavlja avtor naših člankov »O personalni uniji« : Proč z duvalizmom! Zato bi mi prej, nego češkim radikal-cem, pritrdili sedanjemu načelniku češkega kluba v parlamentu na Dunaju, dr. Pacaku, ki z ene strani ne izreka nikakih simpatij do zahtev7 Madjarov, z druge strani pa ne bi hotel, da bi se Čehi pridružili akciji Nemcev s K< erLerjem na Čelu proti zahtevam Madjarov. Stvari naj se le razvijajo dalje ! In čim prej dovedejo duvalistično obliko monarhije do razsula tem bolje bo, ker potem navstane možnost za preuredbo monarhije z namenom za zadovoljenje vseh narodov na podlagi načela samodoločbe. Dogodki na Hrvatskem. Pred kratkem dosežena sloga opozieijoaalnih strank na Hrvatskem se zopet ruši. Kakor znano, so Be po porazu, katerega so opozicijonalne stranke doživele o zadnjih volitvah v hrvatski sabor, začele polagoma zbliževati in so se slednjič vse tri stranke : neodvisna narodna (»Obzorova«), stranka prava in »čistac stranka piava popolnoma fuzijonirale v »hrvatsko stranko prava«. Ta fuzija pa je bila le navidezna, ker zli duh hrvatske opozicije, Zid dr. Frank, je neprestano skrivoma rul proti slogi hrvatske opozicije. Nesloga v hrvatski opoziciji pa s* je javno pokazala o postavljanju opozicijonalnega kandidata za izpraznjeni zlatarski okrhj. Dr. Frankova kliia je usil;la za kandidata v tem okraju Frankoveg* vernega oprodo, Evgenija Kuoaič.ča in vsled te usiljene kandidature pojavi a se je še druga opczieijonaina kandidatura v osebi nekdanjega načelnika stranke prava barona Rukavine. Došlo je potem do ojstrih polemik med reškim »Novim listom« in Frankovim glasi lom »Hrvatskim pravom« in slednjič so razmere med opozicijonalnimi frakcijami nastale tako napete, da je dosedanji predsednik hrvatske stranke prava (z iružene opozicije) podal ostavko. Danes nam dcšli reški »Novi list«, ki se bavi s to zadevo, očita dru. Franku, da je predsednik Breszt enskv pal kakor žrtev njegovega t. j. Frankovega spletkarenja ne samw proti hrvatskem opcz cijonaloem kakor osebam, nego proti zdravi in trezni hrvatski opozic ji v obče. Rečeni list očita nadalje dr. Franku, da je hotel postati cbsolutni vladar v odboru hrvatske stranke prava, da bi potem ta stranka plesala, kakor bi on hotel. Iz naslednjih izvajanj »Novega lista« pa je posneti, da bi dr. Frank, ako bi postal absoluten gospodar hrvatske opozicije, napravil z isto tako, kakor je napravila Avstrija s Hrvati, ona je Hrvate z zvezanimi rokami izročila Madjarom, dr. Frank pa b: hrvatsko opozicijo z zvezanimi rokami izročil madja-ron9ki večini. Naše mnenje je, da se je Hrvatska rešila jednega zlega duha, grofa Khuena, a dokler se ne reši še druzega, veliko bolj nevarnega, ker prekritega zlega duha, Zida dra. Franka, ni mogoče niti pričakovati, da bi se razmere na Hrvatskem začele boljšati ! Kako prav taksiramo mi hrvatsko ro-doljubje dr. Franka, temu v dokaz moremo zabeležiti veles mptomatično dejstvo, da sta namreč ravnokar sin in nečak tega moža zadobila od hrvatske vlade »atallum agendic, t. j. privoljenje za izvrševanje odvetniške prakse, Die Zeit«, ki je gotovo med najobjektivnejšimi nemškimi listi in ki to svojo objektivnost kolikor toliko raz • teza tudi na vprašanja, ki se tičejo slovanskih narodov, piše v svojem včerajšnjem jutranjem izdanju o macedonskem vprašanju med drugim sledeče: »Strahovita resnost na balkanskih dogodkih pa tiči v tem, da se najbolj intere-sovani državi, Rusija in Turčija, na tako neresen način (Tukaj misli nemški list na neresno rusko demonstracijo z vojnimi ladijami in na žaljivo postopanje Turčije, ki je moštvu ruskih ladij podarila tobaka in sladčic. Op. ured.) baviti s to zadevo, dočim se usužnjeni narod v krvavem obupu bori za življenje in obstanek. A tretja država, Avstrija, ki se je z Rusijo dogovorila glede uvedenja reform v Macedoniji, vse to mirno gleda in niti z mazincem ne gane, ko Turki koljejo na stotine in stotine onih Macedoncev, katerim so se obljubovale refjrme in ko že več mesecev trpi najhujšo škodo avstrijska trgovina na Balkanu. Ko se bo pisala zgadovina o sedanji macedonski ustaji, ne bo se moglo Avstriji prihraniti strahovitega očitanja, da je Turčija z njeno pomočjo nekažnjeno in na najbolj divjaški način uničevala mirno prebivalstvo, uboge kmet9, ki so prijeli za orožje še le tedaj, ko je turški zatiralec (ki jim je že davno prej s pomočjo izsiljevanja davkov odvzel vsa imetje) z orožjem napadel jim celo žene in otroke. Stvar se ne more prav nič olepšati s tem, da je Turčija, v trenotku, ko sti obe »refjrmni« vlasti posegli vmes, dobila od njiju takorekoč pravo svobodno pismo, da sme zatreti bolgarsko prebivalstvo. Turčija je obljubila, da uvede ref jrme, čim bo vspo-stavljen red, a ustaja je takrat ravnokar pričela, ker so turški Bolgari v svojem obupu morali pograbiti orožje. Jasno je sedaj vsemu svetu, da Turčija ni uvela niti jedne resnične reforme. Ona je na najpredrzntjši način imela »reformni vlasti« za norca — ravno tako kakor sedaj iusko mornarico v zalivu Iniada —, ko je med drugim sporoč'la, da je zavkasala najeti kri-stijanske orožnike, od katerih se je zahtevalo le znanje turškega jezika v besedi in pismu. Istotako bi bila Turčija zahtevala tadi znanje hotentotskega jezika, ker turškega jezika v besedi in pismu niso zmožni niti vsi turški višji uradniki, toliko manj pa najnižji polic j* ski uradniki. VTrednost vseh drugih obljubljenih reform pa je stala z navedeno na isti višini. »Reformne vlssti« — to ime je pravo roga-nje — pa molčiti, ostajati nedelavni, medtem ko se nadaljuje obupni boj, ki mori na stotine nedolžnih, ne da bi se m< glo predvideti njegovega konca. Vesti iz ustaških dežel naznanjajo dan za dnevom, kako turška soldateska neusmiljeno mori kristijansko prebivalstvo i u krščanska Evropa — sedaj je itak mnogo bolj krščanska, nego pred 100 leti — gleda m rno na to klanje«. Usfaja v Macedoniji. Ustaši postajajo vedno predrznejši in predvčerajšnjem so se celo v glavnem mestu drinopoljskega vilajeta, Dr.nopolju (Adrianopei) vršili boji med Bolgari in Turki. Bjlgari so napadli celo trdnjavo v Drinopolju. Nadalje so se te dni vršili boji pri Ba-buku, Slivari, Tekiju in v mnogih drugih krajih. Toliko ustaši, kolikor turški vojaki imeli so velike zgube. V nekaterih bitkah bo zmagali ustaši in zaseli več vas;. Turške čete Si- rijo govorico, da pričakujejo ukaz, da udrejo v Bolgarijo. V Bolgariji vlada valed neprestano do-hajajočih vesti o turških grozodejstvih po Macedoniji silno razburjenje in bati se je, da vlada ne bo mogla več dolgo brzdati narodnega ogorčenja. Dokazano je, da so turške čete v bitoljskem vilajetu po vseh vaseh, kamor so prišle, poklale vse bolgarsko prebivalstvo. Iz Carigrada pa poročajo, da so ustaši zavzeli vas BirgQS blizu Carigrada in jo skoraj popolnoma uničili. Tamošnjo vladno poslopje so z dinamitom pognali v zrak. Več grških družin je pobegnilo v Carigrad, kamor se dan za dnevom dovažajo ranjenci iz Ma-cedonije. Nadalje javljajo iz Carigrada, da prihaja tja na stotine turških beguacev iz vseh krajev Macedonije. Iz Soluna poročajo pndrobnosti o bojih v Kruševem. Kakih 130 Bolgarov se je tamkaj podalo Turkom, drugi ustaši pa so podkupili turškega poveljnika za 29.000 K, da jih je spustil aa svobodo. Po odhodu ustašev so turški vojaki grozno gospodarili po Hruševem, kjer so pobili mnogo prebivalcev, ki so po veliki veČini Grki (Od 7000 preb. je 6000 Grkov). Pokradli so vse, kar jim je prišlo v roke in napravili tako za kakih 1,140.000 kron škode. Pokradene predmete Qd »Lege Nazionale« in ki ne zna niti bese- konitega organa, ki bi nadzoroval najpref italijanske in potem tudi domače ribiče. (Zvršetek pride.) Novi kapelan v Bojanu. Kapelanom v Rojanu imenoval je tržaški škof g. Antona Pernacicha. Kakor je svoječasno o imenovanju don Jurizza rojanskim župnikom, židovski »Piccolo« prepeval slavo temu poitalijanče-nemu Slovencu, tako jo poje sedaj tudi don Pernacichu. Pa kako bi jo ne, saj je bil Per-nacich, dasiravno sin slovenskih starišev iz Kranjske, vzgojen v popolnoma laškem duhu v tukajšnji sirot'šnici in se potem s podporo zloglasnega poitalijančevalnega društva »Lega Nazionale« izšolal za duhovnika. Značilno je, da so Pernacicha, dasiravno je bil pristojen v neko kranjsko občino, vendarle pridržali v tukajšnji sirotišnici in sicer samo radi tega, (kakor priznava »Piccolo« sam), da ne bi iz italijanske prešel v slovensko atmosfero. Njegovi zaščitniki torej niso hoteli, da bi se bil vzgojil v jeziku svojih starišev. Sedaj pa mu italijanstvo ni prav nič na poti, da ne bi šel službovat v slovenski Rojan. Seveda slovenski jezik jim smrdi, ne pa tako slovenski denar ! Škof dr. Nagel pa je seje tem činom zopet enkrat dokazal, kako je prišel semkaj delovati za spravo med Lahi in Slovenci. Ravno v Rojan pošilja za kapelana takega slovenskega odpadnika, ki je vzgojen dice slovenski. Zato sporočamo ljubljanskemu »Slovencu« : ako nas je tepel Petronio z bičem, tepe nas Nagi se škorpijoni. Novo delavsko društvo. Pišejo nam: Kakor smo že omenili parkrat, se je v našem mestu ustanovilo društvo domačih de- 80 potem neovirano prodajali na trgu v Bi-tolju. Tržaške vesti- Naš podlistek. V jutrajšnji številki dospe sedanji podlistek »Na svetlem obrežju« lavcev. Temu društvu je glavna naloga, da k zvršelku in začnemo te dni s priobČeva- J bo skrbelo za to, da se naval tujih delavcev njem daljšega, jako zanimivega romana. j ki sedaj izpodjedajo domačine, kolikor le Našim ribičem in njihovim prijate- ' možno omeji. V prvi vrsti naj se daja delo Ijem Prejeli s»uo z ozirom na vest, priobčeno Tržačanom, domačinom, potem onim, ki pri-pod naslovom »Quou-que tandem« v štaviiki hajajo sem iz drugih pokrajin, državejin še le, našega iista od dne 18. t. m. : Mnogo »e je pisalo ža in se bo še pi-zalo radi italijanskih ribičev in njihovega brez obraznega postopauja na neizmerno škodo ako bi ne zadostovalo teh, naj bi ^ee jemali na delo tudi tuji državljani. Tržaško camorristično novinarstvo je iz sebe radi tega, ker so delavci-domačini jeli nih organih — ki so prvi poklicani (obvezani v to po sveti dolžnosti), da bi čuvali interes domač nov in energ.čno odvračali o;l mesta vse, kar bi moglo ta interes spravljati bodi tudi v naj manjo nevarnost — če torej, pravimo, domači delavec ne nahaja nikake zaslombe pri rečenih faktorjih, kaj je narav-nejega, nego da gleda, da si pomore sam! domačega ribištva. Ali samim pisanjem ne nastopati v obrambo pred drzno tujo kon-opravinio ničesar. Ako hočemo odločujoče j kurenco in da so sami vzeli v roke obrambo faktorje primorati do potrebnih reform, ozi- ! svojih interesov in izla3ti interes vseh mte-roma do primerne revizije dogovorov med reso v : pravico do kruha, kije v s a-Italijo in Avstro-Ogrsko, pa do tega, da bodo komur potrben za življenje! Da ti faktorji primernimi sredstvi jsilili italijan- je prišlo do take samopomoči od strani do-ske ribiče v spoštovanje obstoječih določeb m*čih delavcev, to je umijivo vsakomur, ki — če hočemo to doseči, treba tudi nekoliko pozna naše razmere in ki ve, da tu v Trstu dejanj v sporazumljenju med voditelji našimi, Je absolutna vladarica klika, ki je vsikdar poznavajoČimi razmere, in pa ribici sa- pripravljena radi svojih političnih civljev žr-mimi. i tvovati korist lastnega domačega prebivalstva: - Najprvo bi trebalo, da se skliče shod ki rada pušča domače ljudstvo stradati, ako domačih ..količanskih ribičev, brez ozira na je le nade, da bodo imeli izvestni idejali ko-Btranko, kateri isti pripadajo. Na tem shodu 1 risti od tega!! Ako torej domači delavec ne naj bi temeljito razrešetali in pretresli naše nahaja obrambe in varstva pri onih činiteljih ribiško vprašanje, naj bi se temeljito poraz- — pri komunalnih upraviteljih in pri držav govorili o vzrokih propadanju naše ribiške obrti, a potem naj bi se posvetovali o sredstvih in poteh, kako da bi se pomoglo zopet domačim ribičem, kako bi se čuvali in ščitili njihovi interesi in kako bi se jim omogočila vspešna konkurencija ! Tak naj bi bil začetek akciji v obrambo našega domačega ribištva. Zato bo morda koristno, ako pisec teh vrstic pove nekoliko svojih misli in nazorov, oziroma konkretnih nasvetov, kateri naj bi se na omenjenem shodu eventuvalno uvaževali in pritegnili v razpravo. Za akcijo proti brezobzirnemu in domaČo ribištvo ubijajočemu postopanju od strani laških ribičev treba uvaže vati najprej, da po sedanjih določbah italijanski ribiči sploh ne smejo loviti na daljavo 1 miije od našega obrežja. Avstrijski ribiči pa so omejeni v toliko, da z mrežo, imenovano »koča«, ne smejo loviti, ako ni morje vsaj 8 metrov globoko. Le po zimi morejo loviti s »kočo« — a to le s privoljenjem pomorske oblasti —, tudi bližje obrežju, kjer morje ni 8 metrov globoko: poleti pa ne pod nobenim pogojem, ker v tej letni dobi dela ta mreža neizmerno škodo toliko na malih nerazvitih ribicah kolikor na jajcih. Osobito velja to glede »trilj« [»bor-honov«] »cijevolov«, »brancinov« itd., torej vseh onih vrst rib, ki ležejo jajca na dnu morja od spomladi do jeseni. Uvaževati treba torej dvojno. Prvič: kateri ribiči imajo sploh pravico do lova v daljavi ene milje od našega obrežja! Drugič: katerimi mrežami na pote zanje se sploh sme loviti v \sem letu in katerimi le v gotovi letni dobi ! ! Velik kričeč nedostatek je ta, da nad toli izpostavljenimi vodami, kakor bo od milj-skega zaliva pa do Devina ni n:kakega r i • barskega nadzorstva, nobenega za- Glede socijalistične stranke moramo izraziti opravičeno željo, da bi ista stopila iz S3mračja, v katerem jo vidimo po pisavi nje glasil : zdaj na strani predpravice domačega delavstva, zdaj zopet na strani, kjer v imenu namišljene internacionalne ideje ob3»ja vsako nasprotovanje invaziji delavstva iz Italije. Tukajšnja focijalistična glasila priznavajo sicer (ali bolj nekako plaho in veliko premalo izrazito), da prvi ima domačin pravico do dela, ob enem pa se vendar protivijo akciji domačih delavcev in opravičujejo to nasprotstvo z veliko bedo v Italiji ter izvajajo vsled tega, da ža načelo humanitete zahteva, da tudi iialjacski delavca dobiva tu dela. Kakor kaže torej, vodstvo socijalistične strauke omahuje med dvema principoma ki izključujeta eden druzega. Aut — aut ! Ali se priznava, da je domači delavec v bedi, ker nima zaslužka, dasi ima pravico do tega pred vsemi drugimi ; v tem slučaju ga treba čuvati brez vsake sentimentalnosti nasproti drugim, ki mu kratijo zaslužek, do katerega ima pravico v prvi vrsti le on! Ali pa ae zahteva od njega, naj sam trpi, da ne bodo trpeli drugi, ker tako zahteva princip mejnarodnega človekoljubja : potem pa naj se mu to pove varavnost, da bo vedel, pri čem jc. Tudi roi nismo proti temu, da se pri nas pušča živeti vsakega reveža, brez ozira na njegovo narodnost ali podaništvo! Ali prvi naj dobivajo kruha domačini, ker to je vnebovpijoče na vsaki način, da se pušča tu tisoče domačinov brez dela in kruha in da se vsprieo teh tisočev brezposelnih dorračinov vabijo semkaj in najemajo tuji podaniki — kakor dela to v prvi vrsti tržažki magistrat! Novo društvo je imelo minolo soboto svoj ustanovni občni zbor. Na tem zboru so razpravljali v obeh dzželnih jezikih. Mi gojimo upanje, da se ravno v tem društvu deseže modus vivendi nced delavci domačini obeh narodnosti. Ako ne bi dosegli nič drugega bi bilo že to samo velikankanskega pomena za poštene Tržačane. Pripomba uredništva. O omenjenem zborovanju sino dobili mi od drugih strani poročila, ki niso zvenela nič kaj nadobudno za složno nastopanje italijanskih in slovenskih delavcev. Po on;h poročilih bi morali misliti, da se tudi vodstvo novega društva klanja teoriji o inferiornih in superijornih plemenih in da ima nekoliko — naj se nam ne zameri beseda — kam^riSLične nazore o pravicah slovenskega življa na tržaških tleh. No, ker dopuščamo možnost, da je tu vmes nesporazum ljenje in ker je varstvo domačemu delavcu prevažna stvar, ki je tudi točka v nfcšem programu: se nismo hoteli ozreti na došle nam rek rim i nacijo. Nikakor pa ne moremo opustiti lojalnega resnega posvarila na adreso vodstva novega društva. B^ez sodelovanja slovenskega življa — ki pa je možno le na pollagi jednakega prava ia spcštovan;a bo vse delovanje novega društva mlin, ki bo nekoliko ropotal, a ne bo rnlei. Gospodje so opozorjeni. Če jim je res za dobro stvar, se bodo ravnali po tem. Ce ne — pa ne ! Nova Tržaeana. Domovinstvo v Tj-stu je poleJjeno Antonu Repu z Vrhnike in Iv. Cestniku iz Zaloga. K poročilu o shoda minole nedelje pri sv. Ivanu bilo bi še pridodati, da se je po shoda napolnil ves prostrani lepi vrt. Ob vseh m zah so ljudje živahno razpravljali o predmetih, ki so bili na zborovanju na razpravi, in padale so opazke, ki bi gotovo nekoliko skrbele državne oblastnike v Trstu, ako ti poslednji ne bi bili tako slepo zaljubljeni v tisti svoj nestvor, ki je — njihov absurd ni in zdravemu razumu neumljivi z stem. Vmes pa so pevali : oddelek »Slovanskega pevskega društva«, zbor bratovščine sv. Cirila jq Metodija pri sv. Jakobu in čitalnice istotam. »Kolo« pa je pevalo v neki drugi gost ln:. Ozirom Da zborovanje eamo pa bi bilo še pridodati, da g. dr. Rybaf ni predlagal požirava samo Macedoncem *mpak tudi bratom Hrvatom, ki h s bore zi svojo neodvisnost. Železniško skladišče za les v Skednja. Vsled bodcčd gradnje novega kolodvora pri Sv. Andreju druge železni Sne zvete s Trstom, se skladišče za les«, ki je sedaj pri Sv. Andreju, prenese v Skedenj. Interesiranci si tozadevni načrt na magistratu Uhko ogledajo do 10. septembra t. 1. v uradnih urah od 9. ure pred p. do 2. ure popol. in uložijo iBto-tam lahko eventuelne ustmene ali pismene pr gov< re. Vspored koncertni veselici, ki jo priredi pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah prihodnjo nedeljo, dne 30. avgusta, bo nastopni : 1. V. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček, godba. 2. Iv. pl Zaje: »Putnica hrvatskog doma«, mežki zbor. 3. Tittl: »Slovanska sinfonija«, godba. 4. H. Volarič : »Slovan na dan«, mešan zbor s sopran in alt s do. 5. V. Parma: »Amazonke«, koračnica, godba. 6. V. Pa^ma : »Čolničku«, mešan zbor. 7. Bendl: »Križaci na morju«, godba. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma«, možki zbor. A. Gerbec: »Veseli družbi«, venec narodnih pesmi, gidba. 10. Fr. Gerbič: »Žitno polje«, mešan zbjr. 11. »Jos Hrvatska«, godba. — Ples in svobodna zabava. Začetek veselice tečno ob 5. uri popo« lud ne. Med posamičnimi točkami se bo vršila šaljiva pošta. Na vese ici in k plesu bo svirala dobroznana Wagnerjeva godba. Vstopnina na veselico 25 nvč. za osebo; k plesu za možke 50 nvč., za ženske 20 nvč. Mešani zbor pevskega društva »Kolo« bo imel nocoj ob navadni uri pevske vaje. Dne 6 septembra nastopi »Kolo« na veselici bratsk»ga pevskega društva »Danica« na Kon-tovelju, dne 20. septembra na veselici »Zavoda sv. Nikolaja« v Rocolu, dne 27. sept. na veselici pevskega društva »Zvonimir« v Rocolu, a oktobra ima »Kolo« svojo veselico. Z ozirom na vse to pričakuje podpisani, da se pevke in pevci udeleže pevskih vaj v polnem številu. Odbor. Iz zavoda sv. Nikolaja. Veselica tega zaveda, napovedana za dan 6. septembra, preložila se je radi kontoveljske veselice in dolinske slavnosti nepreklicno na dan 20. septembra t. 1. Slavna društva v mestu in po okolici naj blagovole upoštevati to objavo. »Poseidon« izgubljen. Llovdov parnik »Poaeidon«, ki je svoječasno zadel v skalovje blizu rta Carmelo in katerega so skušali rešiti, smatra se izgubljenim, ker so se izjalovili vsi poskusi, da bi ga rešili. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 23 4, ob 2. uri popoludne 28.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762 3 — Danes plima ob 11.55 predp. in cb 11.43 pop.; oseka ob 5.40 predpoludne in ob 5.47 popoludne. Vesti iz ostale Primorska X Resolucija goriškega ferijalnega društva »Adrija« pa goriški mestni svet. Kakor znano, je bila na impozantnem shodu, skl canem po akadem čnem f rijalnem društvu »Adrija«, vsprejeta resolucija, ki je zahtevala ustanovitev slovenskih ljudskih šol v Gorici. To resolucijo je društvo predložilo tudi mestnemu svetu goriškemu. V petek je imel ta svet sejo, v kateri je pr šla v razgovor tudi rečena resolucija. Podžupan Bombig je hotel rest lucijo izručiti pravnemu odseku, toda mestni oče dr. Pinausig (kako lepo italijanski zveni to ime !) je bil drugačnega mnenja in je bil za bolj kratko proceduro: predlagal je, naj se preko resolucije kar preide na dnevni red ! Aluž je govoril mestnim očetom goriškim iz srca : enoglasno so mu pritrdili ! Meritorno je seveda čisto brez vsacega f»omena, da ni zmagal podžupan Bombig, ampak dr. Pinausig, ker v stvari sta gotovo 0|)a — enega mnenja ! Pr?i je hotel prepustiti pravnemu odseku, naj poskrbi funeralije resoluciji društva »Adrija«, drugi pa je hotel kar sam ubiti resolucijo in jo pokopati v plenumu kar hitro. Bolje usode menda tudi društvo »Adrija« samo ni pričakovalo od mestnega sveta goriškega za svojo resolucijo. Taki so — pa je ven! Zato menimo, da ga ni slovenskega Človeka v solnčni Go rici, ki oi bil presenečen po sslejiu mestnega sveta goriškega, ali cel<5 užaloščen. Goriški Slovenci so menda vsprejeli omenjeni Bklep mestnih očetov goriških slično ravnoduš-nostjo, s kakoršnjo po nedelji pričakujejo — ponedeljka ! Mestni svet goriški je torej kar po najkrajši poti pokopal resolucijo svojih slovenskih občinarjev in obč nskih davkoplačevalcev, sodeželanov in deželnih davkoplačevalcev, ki slučajno tvorijo tudi veliko večino prebival stva v deželi! ! Svobodno mu je bilo, da je mogel storiti to. Ali tega naj si ne domišlja nikdar, da je s tem pole žil v grob tudi Slovence v goriški deželi in v goriškem mestu samem. Oni žive in so krepki in čvrsti vzlic odijoz-nemu sklepu mestnega sveta goriškega! In bodo rastli in razvijali se dalje primerno svojemu številu in svoji gospodarski moči v deželi vzlic vsem funeralijam, ki jih je goriški mestni svet priredil resoluciji shoda akade-mičnega ferijalnega društva »Adrija«! Zla : volja peščice zlih ljudij še nikdar ni pokopala narodnega elementa, ako isti sam ne sili v grob. Prav dobro pripominja »Gorica« : Povemo jim pa (dru. J'inausigu in kompaniji), da pridejo časi, ki niso morda tako daleč, kakor si mislijo ljudje a la dr. Pinausig, ko bo goriško mestno starešinstvo tudi naše resolucije jemalo prav resno v poštev. Da, da, ti časi pridejo in doživi jih morda tudi še dr. Pinausig, ako si bo znal varovati svoje zdravje, katero mu Bog ohrani še mnoga, mnoga leta, in mu daj tudi dočakati, da se naše prorokovanje uresniči — če tudi ra njegovo jezo. Vesti iz Kranjske. * In tako dalje! V »Slovenskem Naroda« čitamo, da se na Dolenjski *K*KttttttKXK Svoji k Dvojim! ZALOGA X X X n x X X X X X X X pohištva dobro poznano tovarne mizarste zadruge y Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^IntoR Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pništva primorske dežele, SolidnOBt zajamčena, kajti les ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a ton: peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, me dernl sestav. Konkurenčne cene. X Album pohištev brezplačen X m x x n X X X X n x n X MXXXXXMXXXUxxnxx na državljanov. Le tako naprej, c. kr. okrajni glavar v Ljutomeru ! To nam je prav ! Na zadnje vzbudite vendar tudi slovensko ljudstvo iz njega prevelike krockoati. In na tak način tudi Slovenec kaj doaeže«. Kakor je rekel dr. Rybar na shodu mM Dole nedelje pri sv. Ivanu: Slovenci naj bi prišli vendar enkrat do spoznanja, da s tradicionalno našo krotko3tjo nič ne dožežemo v naši ljubi Avstriji ! Narobe : s tisto svojo krotkostjo, ki je urejala do Bedaj veo našo taktiko, še vspodbujamo naše nasprotnike in žnjimi zvezano vlado ! To naj bi enkrat sprevideli vsi Slovenci, v prvi vrati pa Djhovi zastopniki v parlamentu. oooooooooooooooo Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilusrtovan cenik brezplačno ln frank' o = NAJVEČJI IZBOR VRČKOV ZA PIVO se nahaja v dobro znani zalogi steklenin in porcelana Jakob Hirsch, ul. Cavana 6 (nasproti škofijski palači) TRST Vzorec št. 4. Vzorec št. 2. Vzorec št. 5. Pošiljatve'na^deželoTse izvrše z največjo točnostjo in nataočnostjo. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodDimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičine prot1 požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „yffla ritta di £ondra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša) Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke. Moške obleke od B-50 do 24 gld ; za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči i? snovij od 3 do 8 gld. Hlače n snovi i od 2_4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 450 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do 24 dd. Volnene obleke za otroke od a—12 let od ŽL50 do 9 gld; isti iz platna od 1 do 5 gl-i. Haveloki (Eoden) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne nrafce lastnega izdelka po 1.20 gld- Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. Gusta? Bonazza v Trstu, Piazza Barriera vecehia, (vogal Androna deli' OIm«»). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij - Popolno opremljene sobe. -Konkurenčne cene. Naračbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu...... Urar F. Pertot Trat ulica delle Poste 1, vo^al uL Caristia. Pr*Kl«a erezine ure od 3 gld. na prej, zlate ure od 8 naprej. Izln>r BUn ekib ur, re^oltt^ijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jauo zmerni ceni. z eno sobo in 2 sobami in eno 30 malih stanovanj knkinio se takoj odda v ulici Industria in ul- Guardia v ii£ah Stolfa/Picarua v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadstr. od 1—2 io 5—7 jop. Narodni brusar priporo'a trža'kim in zunaj ni m S 1 o-v a n o m svojo bru-alnico naliajajoČo se v ulic B?lvedere št 25. (pri tleh) v koji izvršuje v>a v to obrt spada;oča dela t idi uajhneja kakor: brušenje britnih br tev, >s»kovrstn.h nožev, Škarij itd, ter sprejema v popravo dežnike in solnčnike Točna postrežba in zrn* rne cene. Udani Filip Kaote, prvi •lovev^ki brusarski obrtnik v Trstu. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulita deiriaduatria st. 1. - Trst. Cementne plot^e uroedene od 25 in 33 cm, šestvogalne ploVe ooji nikake konkurence bolitsi glede cene ali kakovosti blaga. Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H I S T V 0 M D najelegantnejše vrste J ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah A Via S. Giovani itv. 14 TRST vogal Piazza S. Giovani. KATAI OGI BREZPLAČNO IN GRATIS J- Zahtevajte -J' bogato ilustrovani cenik pariškega blaga od gumija ki obsega jaito zanimive novosti trr ee pošilja trratis in t ranko. 6nnmivaaren Ctablissement J(. Schvarzmande L. DUNAJ. Rothenthurmstrasse 'S . xxxxxxxxxxxxxxxx Uprava dvorca (vile) »Pompejana« na Katinari posojuje na zahtevo proti mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. mlatilnico, čistilnico in tri jer) za mlatenje in čiščenje pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde itd. VeČ se izve pri upravi zgoraj omenjene vile. TRGOVINA Z MANIF AKTURNIM BLAGOM ^nton Sancin pok, prana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRS T. Priporoča velik izbor: srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh bar\ah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene! izdelki za delavce. Jako znižane cene! TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. JAKOB BAfVfBIC mladenič, ki je že vojaščine prost, zmožen v računstvu se takoj vsprejme v trgovimo kot upravnik proti kavciji 500 K. Plača po dogovoru. Ponudbe je pošiljati na „Koiisuiuuo društvo" A eTsfr slovensko češko slovnico hi nekdo rad kupil. Naslov pove uprava »Edinosti«. - trgovec z jedilnim biagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, in najfinejega. Najfineje testenine poj jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. Javni ples v Ricmanjih p. BorŠt. jprriedi sežanska mladina v Sežani dne i 30. t. m. v prostorih g. Alojzija Pollev. Začetek ob 4. uri popoludne in ho mladi psički „takselni-. Na prodaj Obrniti 9e le do gostilne Gre-; , -i , „„„j- 1 v, , , . 1-T.j -v ,. . . traia do 11. ure zvečer, navaane^a goicic v Lokvi ah k doticnemu v Li.ici. J Mnogo denarja! di kr^n na mesec za mo- rejo častno zas užiti osebe vsakega ritanu. (tudi kot postranski zas užsk). Natančneje pod ..Reell 107" na Annoncen - Abthe lung de3 MERCUR. Stuttgart. Bergstr. Sprejmejo se dobri B B ■ zidarji. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov : Filip Supančie, Ljubljana, Rimska cesta številka 20. Rinnione Airiatica di Sicnrta v Trsta zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in imn; društva dne 31. teDr 1892.: Glavnica društva..... gld. 4.000.000— Premij na reserva zavarovanja na življenje ....... n 13,326.3469 Premijna reserva zavarovanja proti ognju........ „ l,f>32.24ii*22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... „ 49.465-07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000"— Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (Bi „ 243.33t-8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 500.000*— Občna reserva dobičkov . . „' 1,187.164*86 1 rad ravnateljstva: Vil Valdirivo it. 2, (v lastni hlil.J ■ 4 se svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-reley-lasoji dobila sem jiii vsled 14-mesečne uporabe svoje samoizD:ijdeae pomade. To so nnjslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroća izpadanja las, povspešuje rast. istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld.. 2 gld., 3 gld., 5 gld.. Pošiljam po po>1i vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa poštnim povzetjem povsem svetu i z tovarne kamor nsij se pošiljajo vsa naročila. ANA CS1LLAG DUNAJ I., Graben št 14 IS J£ K X 1 y, Friedrichsgassse št. 56. Blag. gospa. Ana Csillag! Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomade, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, namestn. soproge na Dunaju, Her-rengasse 6, III nailst., kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanje lasij. Spoštovanj em Komorna dama Xj. eksel. Irma Pletzl. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi zopet 2 lončka Vaše dobre pomade. Gospa, gener. konzula Gutmaii Berhardstr. 1 Mad. Ana Csillag! Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo, lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij Gospa grotica se je zelo pohvalno izraila o Spoštovanjem dobremCuspehu pomade. Emilija Raduiisk} r, „ ,, kom. dama pri Ni. zviš. gospei princezinji Z vsem spostova r — v * r ^ r J Frieda Cliese, komorna dama >"j. ekselence. _ Blagor, gosp. Ana Csillag! Po nalogu Nj, ekselence gospe pl. Syog-venv-Marich (avstr. poslanice v Berolinu) prosim* uljudno izročiti mi en lonček Ve še izvrstne Hoenlohe, Chateon de Roncv. Gospa Ana Csillag ! pomade Gospa Ana Csillag1! Prosim pošjite po povzetju 2 lončka Vaše Prosim pošljite mi 4 lončke Vaše izvrstne p0mut]e za raščo lasij. Jaz sem razočarana o Ces. in kr. konzulat v Risri. dobrem in hitrem vspehu. Moji lasje so ču- . j do vito v kratkem času z ras tli in se povsod Blag. srospa Ana (sjllag ^ noy;i ražča vled c.es>ar IU1 je v prijetno Prosim pošljite po povzetju 1 skatljico doJžnost Va;0 p0mJla0 povsod priporočati. Važe čudodelne pomade zaraščo lasij. Spoštovanjem Dr. A. Zepold, kopal. zdra?. Ernsdorf Slesko. Veleč, gospa Ana Cslllas-! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo uporabo sem zelo zado- Spoštovanjem Grofica E. W Zcdivitz Unt. Neuburg b. Asch (Ćeško). (Jospa Ana Csillag! Prosim pošljite mi vnovič še en lonček voljna. Naslov: Etelka pl. 31ally, soproga Vaše izrs'ne pomade za lasi. sodn. preds. v Temesvaru. Princezi uja Carolatli, (Ciithen. Ahn.) „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovpl&č&ni akcijski kapital ==: Špitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Kupuje in prodaja vae vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale -- kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi ===== Vinkuiuje in divinkuluje vojaSke ženitninske kavcije. Smhom.pt in inJka.eso menic. Bor—m naročilo. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. — ■ —• Promet s Čeki in nakaznicami.