letnik 1914
591
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan 8. dne aprila 1914.
Vsebina: (Št. 77—82.) 77. Ukaz o ustanovitvi okrajnega sodišča v Gornjem Wikövvu v Bukovini. —• 78. Ukaz o ustanovitvi okrajnega sodišča v Jagielnici na Gališkem. — 79. Cesarski ukaz o porabljanju delov upravnih prebitkov skupnih sirotinskih blagajnic.. — 80. Cesarski ukaz o zavarovanju rudarjev zoper nezgode. — 81. Cesarski ukaz o prehodnih določilih ob priredbi davka od poslopij za nekatere sosednje občine kraljevega glavnega mesta Prage ob njihovi združitvi s Prago in za gradnje, ležeče v asanacijskem okolišu kraljevega glavnega mesta Prage. — 82. Cesarski ukaz o kolkovnih in pristojbinskih oprostitvah o priliki porazdelitve za obdelovanje sposobnih občinskih zemljišč v Dalmaciji.
77.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 30. marca 1914.1.
o ustanovitvi okrajnega sodišča v Gornjem Wikdwu v Bukovini.
Na podstavi § 2 zakona z dne 11. junija 1808. 1. (drž. zak. št. 59) se ustanavlja v okolišu okrožnega sodišča Suczawa za občine, oziroma graščinske okoliše Bilka, Karlsberg, Putna, Straža, Gornji Wikow in Dolnji VViköw sodnega okraja Radautz okrajno sodišče z uradnim sedežem v Gornjem Wikowu.
Z začetkom uradovanja tega sodišča, ki se določi in razglasi pozneje, se izločijo gori imenovane občine z graščinskimi okoliši vred iz okoliša okrajnega sodišča Radautz.
Hochenl>urger s. r.
7 H.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 30. marca 1914. 1.
° ustanovitvi okrajnega sodišča v Jagielnici na Gališkem.
Na podstavi § 2 zakona z dne II. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 59) se ustanavlja v okolišu
okrožnega sodišča Czortköw za občine in graščinske okoliše Antonôw, Bazar, Chomiaköwka ad Jagiel-nica, Dolina, Jagielniea, Jagielnica stara, Muchawka, Nagörzanka, Salöwka, Šwidowa, Szulhanöwka, Ulaszkowce inZablotöwka sodnega okraja Czortköw, nadalje Kapušcince sodnega okraja Borszczöw okrajno sodišče z uradnim sedežem v Jagielnici.
Z začetkom uradovanja tega sodišča, ki se določi in razglasi pozneje, se izločijo gori imenovane občine z graščinskimi okoliši vred iz okoliša svojih doslej pristojnih okrajnih sodišč.
Hochenlmrger s. r.
7».
Cesarski ukaz z dne 7. aprila 1914.1.
o porabljanju delov upravnih prebitkov skupnih sirotinskih blagajnic.
Na podstavi S 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
§ 1-
Veljavnost zakona z dne 3. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 62) o porabljanju delov upravnih prebitkov skupnih sirotinskih blagajnic se razteza do 31. dne decembra 1914. 1.
106
ftlovenlMh.)
§ 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Izvršiti ga je naročeno Mojim ministrom za pravosodje, notranje stvari, za bogočastje in nauk in za finance.
Na Dunaju, 7. dne aprila 1914. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r. Hoclienburger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Heinold s. r. Hnssarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.
80.
Cesarski ukaz z dne 7. aprila 1914. 1.
o zavarovanju rudarjev zoper nezgode.
Na podstavi § 14 osnovnega zakona o državnem zastopstvu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
§ 1.
Dolžnost zavarovanja zoper nezgode po zakonu z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888.) se razteza na vsa nadzorstvu rudarskih oblastev podrejena rudarstva (§ 5 o. r. z.) in k njim spadajoče naprave vštevši obrate vrtanja na pridržane rudnine (§ 3 o. r. z.) potem na obrate za dobivanje rudniškega voska (ozokcrit, zemeljski vosek) in asfalta (§ 19, odstavek 1 zakona z dne 9. januarja 1907. I. (drž. zak. št. 7]).
§ 2.
Zavaruje se pri posebni zavarovalnici (Zavarovalnica rudarjev zoper nezgode).
Pri tem zavodu je zavarovati tudi doslej po določilih § 19, odstavek 2, zakona z dne 9. januarja 1907. I. (drž. zak. št. 7) pri teritorijalnih zavarovalnicah zoper nezgode zavarovane delavce in obratno uradnike podjetij za nafto (zemeljsko olje, rudniško olje, petrolej, rudniški kotran), nadalje delavce in obratno uradnike listih zavarovanju zoper nezgode
zavezanih obrtnih naprav, kojih uslužbenci pripadajo rudniški bratovski skladni ci po § 11 zakona o bratovskih skladnicah z dne 28. julija 1889. 1. (drž. zak. št. 127), z besedilom, določenim s členom I zakona z dne 17. septembra 1892. 1. (drž. zak. št. 178). § 11, odstavek 2, in § 49, odstavek 2, zakona o bratovskih skladnicah izgubita moč, kolikor se nanašata na zavarovanje zoper nezgode.
Delavci in obratni uradniki, ki so zavarovani pri rudniški bratovski skladnici samo v omejenem obsegu, oznamenjenem v § 10, odstavek 2, zakona o bratovskih skladnicah (manj upravičeni udje), izstopijo z začetkom zavarovanja po tem ukazu iz pro-vizijske blagajnice bratovske skladnice.
§ 3.
Na zavarovalnico rudarjev zoper nezgode in zavarovanje pri njej se zmislu primerno uporabljajo določila zakonov z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz I. 1888.), z dne 20. julija 1894. 1. (drž. zak. št. 168) in z dne 8. februarja 1909. 1. (drž. zak. št. 29) z izpremembami, ki se podajajo iz nastopnega.
§ 4.
Tretjino udov načelstva, ki ga je sestaviti po predpisu § 12 zakona o zavarovanju zoper nezgode z dne 28. decembra 1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1888.), pokliče minister za javna dela v porazumu z ministrom za notranje stvari izmed oseb, ki poznajo gospodarske, tehniške in higijeniške razmere rudarstva.
Načelstvo voli iz svoje srede načelnika in dva načelnikovega namestnika tako, da je po enega teh funkcionarjev vzeti iz treh kurij načelstva.
8 5.
Sklepanje o pristoječih odškodninah je naloženo posebnim odborom s tremi udi, v katere odpošlje vsaka izmed teh treh kurij načelstva enega zastopnika in enega nadomestnika, ki ga je voliti v ločenem glasovanju. Ako je treba, se lahko pokličejo tudi načelstvu ne pripadajoče osebe.
Ako se ne doseže soglasen sklep odbora, da sc pravica pripoznava ali odklanja, ali o izmeri pravice, ali ako to zahteva odbornik, gre koučnoveljavna odločba načelstvu zavoda.
Tistemu, ki zahteva odškodnino, lahko v tem primeru ter sploh v primerih, v katerih se odškodnina ne more dognali takoj po smrti ali po nastopu pravice
do odškodnine, odbor prisodi začasne odškodnine s sklepom večine.
§ 6.
O sedežu, organizaciji, notranji uredbi in opravljanju poslov zavarovalnice rudarjev zoper nezgode naj bodo natančnejša določila v ustavu zavoda, ki potrebuje odobrenja ministrstva za notranje stvari v porazumu z ministrstvom za javna dela.
Zlasti je ukreniti tudi določila o odmeri in pobiranju zavarovalnih prispevkov, o aktivni in pasivni volilni pravici udov in o volitvi zastopnikov v načelstvu in v razsodiščih, nadalje o obsegu oblasti načelstva, ožjih odborov in vodilnega uradnika, o eventualni ustanovitvi opravi lišč (podružnic), potem o pogojih izpremembe ustava.
Prvi ustav sestavi minister za notranje stvari v porazumu z ministrom za javna dela zaslišavši zaupnike obratnih podjetnikov in zavarovancev.
Prav tako ukrene minister za notranje stvari v porazumu z ministrom za javna dela začasne odredbe, potrebne za začetek poslovanja zavoda.
§ 7.
Rudniškim bratovskim skladnicam lahko izroči zavarovalnica zoper nezgode posredovanje občevanja med obratnimi podjetniki in zavarovanci na eni strani in zavodom na drugi strani, zlasti sodelovanje ob poizvedovanju nezgod. Bratovske skladnice so dolžne pri tein sodelovati, ako se zahteva. Ustav zavoda določa o tem natančneje.
Bratovskim skladnicam gre za njihovo sodelovanje razen povračila izdatkov v gotovini odškodnina, koje izmero določi ministrstvo za notranje stvari v porazumu z ministrstvom za javna dela, ako se ne doseže dogovor.
8 8.
Rudarska glavarstva so pooblaščena, zališavši zaupnike iz stanu podjetnikov in zavarovancev, za določene okraje ukreniti določila o vrednostih naturalnih prejemkov z obvezno močjo.
§ 9.
Nezgodam, ki se dogajajo v obratu (g 1 zakona o zavarovanju zoper nezgode) je enačili tiste nezgode, ki se dogodé na poli od stanovališča na delo ali od dela k stanovališču, ako se ta pol ni prekinila niti tako, da bi bilo v lastnem interesu zavarovanca, niti da bi bilo drugače v zvezi z delovnim razmerjem.
Odmerjaje rento za nezgodo za tiste osebe, ki zaradi še ne končane izučbe sploh nimajo plačila ali ne polnega plačila, je zaračuniti letni delovni zaslužek, ki ustreza najmanjšemu delovnemu zaslužku zavarovancev s polnim plačilom tistega opravila, za katero se izučujejo.
Odmeri rente za nezgodo za mladostne delavce, kakor vlačilce in njim zenačence se ne sme dali v podstavo nižji letni delovni zaslužek nego 600 K.
§ 10.
Zavarovalnica ima v vsakem stadiju zdravljenja pravico bolniški blagajnici, kateri pripada poškodovanec, odvzeti skrb za bolnika. V tem primeru stopi v vse dolžnosti in pravice, ki gredo po zakonu bolniški blagajnici gledé skrbi za bolnika in skrbi za svojce.
Po sklepu zdravljenja se more poškodovancu namesto rente, ki inu gre, dati prosto zdravljenje in oskrbo v zdravilnici samo z njegovim privoljenjem; zavarovalnica lahko v tem primeru da poškodovancu primerno povračilo za izgubo zaslužka, povzročeno s podaljšanjem zdravljenja.
Da se poškodovanec preodkaže v bolnico ali zdravilnico na račun njegove rente, se lahko zaukaže v vseh primerih, ako zdravljenje nalašč ovira ali zadržuje; v tem primeru gre svojcem poškodovanca v prvem odstavku omenjena skrb zanje.
Ako je treba za presojo^pravice poškodovanca do rente po zdravniškem izreku opazovanja zdravnika v bolnici, se lahko zaukaže, da se poškodovanec v ta namen preodkaže v bolnico tako dolgo, kakor je potrebno. Za to potrošeni stroški zadevajo zavarovalnico.
Ako se poškodovanec brez zakonitih ali drugačnih tehtnih razlogov ne pokori zaukazu zavarovalnice, izdanemu na podstavi določil tega paragrafa, se mu lahko renta docela ali deloma pritrga za čas, ki pride v poštev.
§ 11.
Načelstvo sestavlja razdelitev nevarnostnih razredov (§ 14 zakona o zavarovanju zoper nezgode) ter jo izpreminja za obrate, ki jih je zavarovati pri zavarovalnici, in to potrebuje odobrenja ministra za notranje stvari v porazumu z ministrom za javna dela.
§ 12.
Tarifni zavarovalni prispevki zadevajo podjetnika zavarovanega obrata samega.
§ 13.
Po § 37 zakona o bratovskih skladuicah z dne 28. julija 1889. 1. (drž. zak. št. 127) ustanovljeni osrednji reservni zaklad rudniških bratovskih sklad-nic se odkazuje zavarovalnici rudarjev zoper nezgode.
§§ 37 in 38 gorenjega zakona izgubita moč.
§ H.
Provizijskim blagajnicam rudniških bratovskih skladnic naložena dolžnost dajati provizije za pri-dobitek trajno nesposobnim udom obstaja tudi tedaj, kadar je pridobitna nesposobnost posledica obratne nezgode, ki jo je odškodovati po tem ukazu, toda v teh primerih ter tedaj, kadar doseže oseba, ki uživa rento za nezgodo iz kake prejšnje nezgode, pozneje pravico do provizije za invalida rudniške bratovske skladnice, miruje pravica do provizijske blagajnice toliko, kolikor obe pravici skupaj presegata 60 odstotkov tistega delovnega zaslužka, ki se je dal odmeri rente za nezgodo v podstavo. Ako je provizija za invalida višja nego 60 odstotkov tega delovnega zaslužka, miruje v znesku rente za nezgodo.
Dokler je poškodovanec zaradi nezgode po končanem zdravljenju toliko brez pomoči, da potrebuje negovanja in strežbe drugega, miruje pravica do provizije za invalida toliko, kolikor oba prejemka (provizija za invalida in renta za nezgodo) skupaj presegata 90 odstotkov merodajnega delovnega zaslužka.
Za zaostale ubitih, katerim gre pravica iz zavarovanja zoper nezgode, ni pravice do provizije iz rudniške bratovske skladnice.
§ 15.
Za odločbo o zahtevah odškodnine, ki se stavijo zavarovalnici rudarjev zoper nezgode, ki jih pa zavarovalnica ne priznava, so edinole pristojna razsodišča zavarovalnice rudarjev zoper nezgode, kojih sedeži in okoliši sc določijo z ukazom. Taka razsodišča je ustanavljati ali na sedežih rudarskih oblastev ali na sedežih razsodišč delavskih zavarovalnic zoper nezgode.
Na ta razsodišča in na postopek pred njimi se primerno uporabljajo določila § 38 zakona o zavarovanju zoper nezgode.
Kakor prisednika na razpravah razsodišč se udeležujeta dve strokovno izobraženi osebi, ki ju imenuje minister za javna dela v porazu mu z udeleženimi ministri, nadalje zastopnik podjetnikov in
zastopnik zavarovancev pri tem zavodu zavarovanih obratov. Zastopniki podjetnikov in zavarovancev se volijo po natančnejšem zaukazu ustava zavoda.
Tožbo je vložiti na tistem razsodišču, v čigar okolišu je zavarovanju zavezani obrat.
Stroške, ki so združeni z uredbo in poslovanjem razsodišč, mora plačati zavarovalnica rudarjev zoper nezgode.
Razsodišča odločajo tudi v sporih med rudniškimi bratovskimi skladnicami in zavarovalnico zoper nezgode, ki se podajajo iz uporabljanja § 14. Pristojnost se ravna pri tem po sedežu rudniške bratovske skladnice.
§16.
Vpliv, ki je v §§ 18, odstavek 2, 28, 29, 30, 31, 50 in 54 zakona o zavarovanju zoper nezgode namenjen političnim oblastvom, oziroma obrtnim nadzornikom, gre gledé obratov, podrejenih nadzorstvu rudarskih oblastev, tem oblastvom.
Odločbe, ki gredo po predpisih zakona o zavarovanju zoper nezgode političnim oblastvom, naj ukrepajo, kolikor gre za obrate, ki so zavarovani pri zavarovalnici rudarjev zoper nezgode, ta oblaslva v porazumu z rudarskimi oblast vi.
§ 17.
Državno nadzorstvo nad zavodom izvršuje minister za notranje stvari v porazumu z ministrom za javna dela.
§ 18.
V	zasebne zavarovalne pogodbe v zmislu §61, odstavek 2, zakona o zavarovanju zoper nezgode mora vstopiti zavarovalnica rudarjev zoper nezgode po §61, odstavek 2 in 3, tega zakona, ako so sklenjene najkasneje tri mesce pred dnevom razglasitve tega ukaza.
V	§ 61, odstavek 3, navedenega zakona omenjeno naznanilo zavarovalne pogodbe je podati rudarskemu glavarstvu, ki je pristojno po sedežu zavarovanega obrata.
§ 19.
Ta ukaz dobi glede pripravljalnih naredil, potrebnih za njegovo izvršitev, moč z dnem, katerega sc razglasi.
Začetek zavarovanja se določi z ukazom ministra za notranje stvari v porazumu z ministrom
Za javna dela, nastopili pa ne sine kasneje nego s 1. dnem januarja 1915. 1. S časom, določenim za začetek zavarovanja, izstopijo tudi obrati, ki so bili pred tem glede zavarovanja pristojni pri teritori-jalnih zavarovalnicah zoper nezgode, iz teh zavarovalnic.
§ 20.
Izvršiti ta ukaz je poverjeno Mojim ministrom za notranje stvari in za javna dela v poruzumu z ostalimi udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 7. dne aprila 1914. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r. Hoclienbnrger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Heinold s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.
Sl.
Cesarski ukaz z dne 7. aprila 1914.1.
o prehodnih določilih ob priredbi davka od poslopij za nekatere sosednje občine kraljevega glavnega mesta Prage ob njihovi združitvi s Prago in za gradnje, ležeče v asanacijskem okolišu kraljevega glavnega mesta Prage.
Na podslavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1807. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
8 1.
Z ozirom na priredbo davka od poslopij v zakonu z dne 21. julija 1902. 1. (drž. zak. šl. 165,), oziroma v zakonu z dne 21. avgusta 1908. 1. (drž. zak. št. 188) omenjena, oziroma s tarifami prilog -4, Ji, C zakona z dne 28. decembra 1911. I. (drž. zak. št. 242) modificirana prehodna določila za občine Kraljevi vinogradi, Karlin, Žižkov, Smichov, Podol-Dvorcc, Nusle-Pankrâc, Vršovice, Stfešovice, Košir, Dejviee, Bubenč, Branik in Bfevnov naj ve-
ljajo tudi tedaj, kadar se ena ali druga teh občin združi s kraljevim glavnim mestom Prago v eno občino do 0. dne avgusta 1917. 1.
Ta prehodna določila se z enakimi pogoji uporabljajo tudi za občine Michle, Troja-Podhor. Kobylisy, Strižkov, Prosek. Radlice in Stražnice Staré.
§ 2.
Za nove stavbe in celotne prezidave, ki se zgradé zaradi uravnave v § 2, ad št. 1, oziroma v § 4 zakona z dne 11. februarja 1893. 1. (drž. zak. šl. 23) oznamenjenili mestnih delov praških po' 7. dnevu aprila 1913. 1. in kojih stavišče, ki se natančno oznameni v stavbnem dovolilu, je docela v spredaj oznamenjenem asanacijskem okolišu, se \ drugem odstavku § 28 zakona z dne 28. decembia 1911. 1. (drž. zak. št. 242) omenjena prehodna določila izpreminjajo v tem zmislu, da se rok za do-vršitev teh gradenj podaljšuje do vštetega 7. dne aprila 1923. 1. in nuj stopi namesto v tem paragrafu za 10 let dovoljene znižbe hišne najmarine na znesek 5 odstotkov čistega najemninskega donosa oprostitev od hišne najmarine za dobo 12 let. •
V drugem odstavku § 24 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 242) za dobo davčne ugodnosti omenjeni predpis hišne najmarine za porazdelitev doklad naj odpade za gradnje, s katerimi je ravnati po odstavku 1 tega paragrafa.
§ 3.
Izvršiti ta ukaz, ki dobi moč dne, katerega se razglasi, je poverjeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 7. dne aprila 1914. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r. Hoclienbnrger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Heiuohl s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.
(ftlnvßQUflli.)
107
83.
Cesarski ukaz z dne 7. aprila
1914. 1.
o kolkovnih in pristojbinskih oprostitvah o priliki porazdelitve za obdelovanje sposobnih občinskih zemljišč v Dalmaciji.
menila določila o porazdelitvi za obdelovanje sposobnih občinskih zemljišč v Dalmaciji, do poteka v § 1 navedene dobe dovoliti zmislu primerno uporabljanje tam omenjenih pristojbinskih ugodnosti na postopek, ki se izvrši po izpremenjenem deželnem zakonu.
§ 3.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne <21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
§ 1.
Izvršiti ta ukaz, ki dobi moč dne, katerega se razglasi, in naj sega nazaj na dobo, minolo izza 1. dne januarja 1912.1., je poverjeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 7. dne aprila 1914. 1.
Z zakonom z dne 10. januarja 1902. 1. (drž. zak. št. 14) za dobo do 31. dne decembra 1911. 1. podaljšana veljavnost v § 6 zakona z dne 27. maja 1876. 1. (drž. zak. št. 115) ustanovljenih določil o kolkovnih in pristojbinskih oprostitvah o priliki porazdelitve za obdelovanje sposobnih občinskih zemljišč v Dalmaciji se obnavlja za Čas do 31. dne decembra 1921. 1.
§ 2.
Finančni minister je pooblaščen, ako bi se po deželnem zakonodajstvu kraljevine Dalmacije izpre-
Franc Jožef s. r.
Stürgkh s. r. Hochenburger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Ueinold s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.