St. 127. V Ljubljani, soboto 2. novembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek četrtek in soboto, tor velja po pošti prejeuian, za avstro ogerske dežele ali v Ljubljani a pošiljanjem na đon , za celo leto 10 ffolđ., za pol lota 5 gold., četrt leta 2 g«»ld. 60 kr, Za tuje dežele za celo letO 12 gold.< za pol leta 6 pola., za četrt lota 3 golđ. 25 kr.. a v. — Za oznanila ie plačuje od reriristopne por i t -vrste 6 kr. ču ao oznanilo enkrat tiska, fi kr. Se ne dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole fra ikirati. — Kokopini se no vračajo. — Uredništvo ju v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklaniaei je, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Deželni /Jim* i. lil. <»oi'i*Ui «l4»ž«»liii #.nor. V zadnji številki smo govorili o kranjskem in štajerskem deželnem zboru. Dcnes hočemo omeniti tretji, t. j. goriški deželni zbor. Po vrsti bi ga imeli postaviti v drugi red, kajti tu so Slovenci, imajoči polovico vseli poslancev, odločilnejši narodni faktor nego na Štajerskem. Štajerski je samo po tem važneji, ker „zastopa" več Slovencev. V goriškem zboru je vladala precej časa še doberšna „zloga" med Italijani in Slovenci. Prvi Čas nij bilo nič narodnega prepira čuti. Zakaj ne V Zato ker so se Slovenci pokorili, udajali Lahom. Še le v zadnjih dveh zasedanjih , posebno pa lani jo prišlo do razkolja , ki je jako važen iti brez dvombe se bode nadaljeval tudi v prihodnje zasedanje. Kavna se tu za slovensko narodno čast, za priznanje prav našega slovenskega jezika. Slovenski poslanci, žalibog da le nekateri, so hoteli slovensko govoriti in sporočati v zboru. Krivični Lah vstaja proti temu, on terja, da se poslanci slovenskih Goričanov poslužujejo samo laškega jezika, zametovaje jezik svojih volilcev, ki je soroden jezik 8Q milijonov Slovanov ! Lani že so se sloveuski poslanci (dr. Lavrič, dr. Abram, dr. Žigon, Pagliantzzi, Doljak, Kagane I in dr.) možato uprli laškemu prevzerju, kateremu Slovanom povsod krivični vladni organi pomagajo. Goriški, in ž njimi vsi Slovenci pričakujemo, da se tudi letos ne bodo udali. Dovolj je slovenske pohlevnosti! In če so med zastopniki Slovencev nahajajo žalibog še tudi na Goriškem možje, ki so vajeni klanjati se vsaki vladi in ki za slovensko stvar neinajo drugega nego pobožne želje, ni-zeve prošnjo in brezodvažnostno čakanje — naj odločni možje brez njih svoj veljaven glas povzdignejo. Kes je, da, ako se Slovenci r.c udajo, in ako Lahi pri svojem krivičnem zalitcvanji hegemonije svojega jezika ostanejo, more priti do razprtij v zboru, katere zborovanje samo nemogoče storiti utegnejo in „materijalno" za ta hip škodovati morejo. Ali opravičeno je tem trcnotuiui koristolovecm zaklicati: „kaj nam pomaga, če dobimo ene pol ceste več, če so pa pri tem odajemo, da nuni protivnik stopa na tilnik d a Se g a narodnega življenja, za katero sc imamo dan dcnes najprvo boriti." Ako bodo Slovenci narodno čast varovali, Lahi pa zarad tega zborovanje nemogoče storili (kar si gotovo še pomislijo) , potem je pri nas samo prvi dokaz storjen, da naj gre vkup, kar vkup S p a d a , Slovenci zase, Lahi za-se in Nemci za svoje. Tako s časom in s po sameznimi odločnimi koraki silimo Avstrijo, da nas Slovence z c d i n i pod eno upravo. IV. ltoro*lii. ržitMlti iia |»ter»lil /l><»r. Razkosanih Slovencev precej velik del živi tudi v deželah, katerih zbore pod tein naslovom imenujemo. V koroškem in isterskem zboru imamo lc po enega slovenskega poslanoa, v tržaškem mOBtnem kot deželnem zboru sedi šest slovenskih okoličanov. Dosegli ti poslanci ue bodo nič, to si smemo od nemške in laške krivičnosti v svesti biti. — Ali tudi tem ponavljamo, kar smo v svojem listu že večkrat poudarjali: nij oni narod najboljši, o katerem se največ molči. Glasiti se je treba. Svet naj izveda in čuje zopet ter zopet, da smo in kaj hočemo. Za to pričakujemo tudi od teh poslancev, da bodo v interpelacijah na vlado svoj glas povzdignili za zatirane naše narodne pravice. Zasluga za nje bode tem večja, in od naroda tem hvaležnejc priznana, Čem težavnejc stanje imajo. Dopisi. Iz ltU«loll<*4* 29. oktokra [lav. đop.1 Prejšni teden je bilo zaslišano pri naši okrajni sodniji nad dvanajst prič, v zadevi tožbe med občinskim zastopom in tukajšuim župnikom. Kakor se je o svojem času poročalo po slovenskih časnikih, je tukajšni župnik dal posekati pred crkvijo 4 jaguete , katera drevesa so rastla tik cerkvenega zidu, cerkvi na kvar. Ncmčurski mestni očetje pa misleči, da zdaj je pravi čas se nad narodnim župnikom znositi, so ga /.atožili pri okrajni sodniji na platcž od f)0 gld, za vsako drevo. Ta tožba se že zdaj vleče dve leti, in ne moro ne naprej ne nazaj. Sodnija je zdaj dala tožnikom nalog dokazati, da je svet, na kojem so drevesa rastla, mestni; — ali to bode dokazati baje nemogoče in že premišljujejo očetje inodrijaki , kdo bode ogromne sodnijske stroške plačal, ako mestni zastop pravdo izgubi, — mest-njani pa žugajo vse „pobiti", dasi ravno so meso od njih mesa, ako bi morali zaradi svojih svetovalcev tudi zastrau tega v žep seči. Radovedno se pričakuje konec te pravde, katerega ob svojem času častitim bralcem že naznanim. I/. <«ra«Li*it 29. oktobra. |Izv. dop.| (Zbor v podporo slovanskih dijakov. — Predavanja o slo vauskem jeziku. — Te-getthofi'.) Včeraj je bil občni zbor podpornega društva slovanskih dijakov, katerega se je žalibože samo tretjina tukajšnjih slovanskih vseučiliščnikov udeležila. Največ med deležniki zbora je bilo Srbov. Obžalovati,je malo zanimanje slovanskih visoko-šolcev za blagor in gorje revnih bratov. Pred volitvami v društveni odbor smo slišali nek tako čuden predlog, da ga moram tu objaviti, Želel je namreč nekdo, naj bi se glasovalo „po narodnostih" — naj sami Slovani po narodnostih glasujejo ! Temu predlogu sc je zbor seveda uprl in volilo se je skupno, ne da bi sc bili Slovenci, Hrvatje, Srbi itd. v posamne volilne razrede razklali. V odbor so voljeni izmed študentov štiri Slovenci in trije Srbi. Letošnji zimski semester nij na naši, izrecno tudi za Slovane (Slovoneo) ustanovljeni universiteti, nobenega predavanja o slovanskem jeziku, ker profesor Krek ta semester ne bere. Zopet dokaz za „razumnost in pravičnost nemškega nanula!" Vseučilišče, katerega slušatelji so po veliki večini Slovani, nema samo nobenega slovanskega predavanja, nego nema celo nobenega predavanja o Slovanstvu! Danes so pripeljali iz Dunaja truplo umrlega admirala Tegettholla v dradec. Truplo bode v tu kajšnji cerkvi usmiljenih bratov izpostavljeno in potem po želii matere rajnega pomorskega junaka položeno v rodoviusko rako. Naše vseučilišče ima letos mnogo več slušateljev ko prejšnja leta. Prišlo je razen mnogih absolvirauih gimnazijalcev tudi iz Dunaja precej študentov sem izogibat se grozni draginji v stolnem mestu. 1% B>sj«jiain. 29. oktobra |lzv. dop.] Po dolgih počitnicah pričelo je tukajšno slovensko društvo „Slovenija" na Duuaji 22< t. m. zopet svoje delovanje s tem , da je slavni odbor poročal 0 njenem stanji in sprejemal nove ude. Iz poročila nam je posneti , da stoji „Slovenija" na sicer dobrih nogah, a ne na najboljših, kar bi bilo jako želeti. Zavoljo tega je silno potrebno, da sc vsi tukajšni Slovenci prav pridno iti redno udeležujemo njenih shodov, pri katerih naj bi se zraven dobrih deklatnacij in lepih govorov tudi razni slovenski spisi brali in kritikovali, kakor se joto v prejšnjih letih tudi godilo. Gospode pevce, se ve da, hočemo tudi opomniti , da naj ne puščajo v nemar svojih dolžnosti! — Lc tako nam je mogoče spremeniti „Slovcuijo" v svetišče, v katerem sc vredno klanja omiki, rodoljubju in svobodi. Po sprejemi novih udov pozdravi g. Stritar, ki nas je dcnes v naše preveliko veselje počastil s svojo nazočnostjo , novince , ki so prišli iz raznih krajev Slovenijo, da bi sc darovali vedam in znanostim. Poudarjal jo v svoji navdušeni na-zdraviei , da Dunaj (vseučilišče) nam more biti kraj , iz katerega pride mili domovini omika in svoboda. Ko so sc vsi razni predlogi sprejeli, razšli smo sc veseli in upajoči, da sc kmalu vidimo. I/ K*4ilj:&. 80« okt. (Izv. dop.I Kakor je sploh v Avstriji že navada, da vlada nam Slovanom veduo našo enakopravnost krati in razvoj naše narodnosti v vsakem oziru preči, se tudi tukaj na skrajni končini istrijskega poluotoka glede enakopravnosti Slovanom krivica godi in sicer v zadevi — šole. Da-si tudi je puljsko stanoval-stvo skoraj izključljivo slova usko, vcudar v Polji nij nobene slovanske šole in tukajšni Slovani ueniajo priložnosti za razvoj duševnih nadarjenosti svoje mladeži na temelji lastne narodnosti in materinskega jezika, nego so prisiljeni, svoje otroke v laške ali nemške šolo pošiljati in pustiti, da se oudi njihovemu nadepolncinu zarodu seme tujstva v nežne čudi seje iti blago zavest lastne narodnosti zadušuje. Na škodo slovanske narodnosti ima tukaj v Pulji lahonstvo štiriraz-redno (laško) normalno šolo iti pomorsko neni-štvo tudi Stirirazredno (nemško) normalno in pod-realno Šolo , kder vsaka stranka iz slovanskih otrok za svojo narodnost preselite dela in za razširjenje svojega plemena tu na pustoj morskej obali, na svetem, le pospeševanju omike in pro-svete med človečaustvotn posvečenem prostoru učilišča agitira. Celi svet dan dcnes važnost šole pripozuava in vso SVOJO pozornost na-njo obrača ter si neumorno prizadeva, svoj zarod posredno učilišč in odgajališč na pot prosvetc, izobraženosti in omike napeljati in na podlogi učenosti njegov gmoten in dušen blagostan utemeljiti; a pri nas v Avstriji se učilnice za politično agitacijo zlorabe in so le — razširjevauju edinozveličavne blagovesti prusi-oizma med Slovani namenjene. In ta nalog po-italijaneevanja in poprusovanja istrijskih Slovauov imajo zvrševati tudi naše puljskc šole; posebno ponaorsko-nemška šola se mora kot gojišče — prusogermanske zavesti smatrati in je temeljni kamen skrajnega stebra za — pruski most do Adrijc, po katerem „železni možu na jadransko morje dospeti namerava in hrabro ,,slovansko stražo na avstrijskem morskem obrežji*' pod pi-kclhavbo ujeti želi. Iz •"><>. okt. |lzv. dop. j Vprašanje o osvobodenji našega denarstva od dunajske državne banke, in — v nadomesten je nje — o ustro-jenji samostalne državne banke za dežele ogerske krone, o katerem vpiašanji se je zadnji čas toliko pisalo in govorilo, je rešeno, in — spet nij rešeno! Rešeno je zato , ker bo iz javne debate izginilo ; nerešeno pa zato, ker dogovorjeni arrangemeut ne predstavlja končno rešenje tega vprašanja. Naši državniki so bteli duvalizem tudi v tinance prenesti, pa prepričali so sc, da so okolnosti silnejše, nego njih želja in njih volja. Bankovec ho tedaj tudi še za naprej predstavljal finančno skupnost kraljevin in dežel habsburške monarhije. Odločeno je namreč, da ne dobimo svoje samostalne državne banke: kar dobimo, je to, da bo dunajska državna banka svojo poddružnico v Pešti za 4 miljone gold. bolje dotirala, nego je do sedaj dotirana bila. Valuta in ž njo enoličnost bankovcev ostane kakor do sedaj, ravno tako ostane tudi dolg HO mi-ljonov gobi., ki ga dunajska banka kot tangento, odpadajočo na deželo ogerske krone, od nas terja, ali prav za prav stoprv v tem slučaji od nas njegovo izplačanje zahteva, če bi se ustrojenjem samostalne banke, dežele ogerske krone iz njenega delokroga izločile. Končno resenje banknega vprašanja obesilo sc je za sedaj za svisle. Bodočnost bo o njem odločila. — Stanje naših državnih financ je tako slabo, da drž. blagajna že skor tekočih dnevnih stroškov več redno izplačivati no dospevajo. Dunajski usta-voverni listi, zlasti „N. fr. Prcssc" izbobnavajo zloradno to naše siromaštvo po širnem svetu, na mesti da bi kot naši politični prijatelji in zavezniki črez raztrgano suknjo našega finaneministra svoj plašč pregrnoli. Kerkapolv išče ravno sedaj 75 miljonov na posodo , pa kdo mu jih bo dal, ko naši dunajski prijatelji že z bobnom našega drž. bankrota ropočejo! Naši časopisi iščejo povsodi in tod razloge naše tako grde razfinančnosti. „Reforma" pravi, da leži naša finančna beda v tem, ker smo od leta 1867. sem zmerom samo reštav-rirali in reformovali , narodnogospodarsko polje pa celo zanemarjali. „Magy. Pol." pa toži nedostatke v upravi in skoz in skoz napčno železniško politiko kot krivce naše razfinančcnosti. O kraljcvinskib deputacijah se more reči, da naša nič, hrvatska pa vse izdeluje. Jakič, ud brv. kralj, deputacije, sestavlja ključ, po katerem se bo tista letna tangenta izračunavala, katero bo brv. kraljevina pri samostalnoj finančnej upravi v skupno drž. blagajno vplačevati morala. Po Jaki-čevem ključu bi bile hrvatske finance aktivne. Na-šej kralj, deputaciji bo brž ko ne ravno za volj te aktivnosti ta ključ premajhen, ter bo v svojo korist in svoj prid večega zahtevala. „Zahl Krobot!" — Glede zastopanja brv. kraljevine na skupnem drž. zboru in v delegaciji bo brv. kralj, deputacia predložila: naj ostane za sedaj pri dosedanjem načinu, dokler sc namreč ne stvori novi volilni zakon za hrvatski sabor. — Bana naj imenuje krona sama, in sicer neposredno, to je brez kon-trasiignacijc našega ministerskega predsednika, in ban naj bo samo hrv. saboru odgovoren. — Dosedanjo brv. ministerstvo v Pešti naj ostane tudi za prihodnje, toda njegovo delovanje naj ho samo na skupne zadeve opredeljeno. To bo hrv. kralj, deputacija našej predložila. Nj. veličanstvo kralj odpotuje s celim dvorom nagloma iz Hudima v Giidiillo, ker se je v Budimskom gradu kolera pojavila. 4. novembra pride spet naš drž. zbor skupaj, če tuki njega morebiti kolera ne bo preplašila. Politični razgled. Praška „Politik" piše o programu ,»stranke prava" ter izreka, da je ta program prav za prav le program enega dela cele federalistične stranke, ker konferenca, v kateri je narejen, nij prav za prav bila konferenca federalistov. Politik" pravi, da se Cehi skladajo z onim delom programa, ki sc državopravnih vprašanj tiče. V drugem pak pravi češki organ, daje valjda stranka prava sama prepričana, da se bode treba ravnati po potrebah posameznih kraljestev in dežel. Kar se tiče „kršćanske podloge" tega programa, črez kateri izrek dunajski listi zabavljaj0, pravi ,,P." da naj sc vsakega prepričanje in nazori spoštujejo. Minister Strcmavr je bil te dni v Pragi. Pripravljal je popravek šolskih postav, kakor ga imajo nemški poslanci za Cehe skleniti. Sicer je moral tudi c. kr. birokrate in ustavoverec, ki sc kakor „N. fr. P." pravi med soboj prepirajo, pomiriti. Slovaki so imeli 2.'}. okt. v Testi narodno konferencijo, katere sc jc udeležilo 80 veljavnih slovaških rodoljubov iz vseh slovaških županij. Na-zoči so bili tudi zastopniki, izvoljeni v slovaških krajih: Tado Prilcsskv, Peter Mattiška, Ilalasv in Kajuch. Sklenili so ogersko vlado, deakovsko stranko, podpirati, ako jim ona da narodne šole, ako jim da mngočest za kulturni napredek naroda delati. Zastopniki vladne stranke so obetali, da bode vlada to storila. Na ta način sc jc ustanovila med Slovaki nova stranka, katera priznava nagodbo 1. 1807, t. j. dualizcm. Volil sc je stalen odbor. — Želimo Slovakom iz srca, da kaj za narod dosežejo, da dobodo narodne gimnazije od Magjarov (kakor jih mi od Nemcev ne moremo dobiti) — ali dokler dobitkov ne vidimo, da verujemo Magjarom. Srbska narodna skupščina je sklenila za denašnje razmere mlade Srbije moder zakon, po katerem judje v Srbiji zunaj Bclgrada ne smejo trgovati ni stanovati. Kdor vidi, kaj so židovski oderuhi v Rumuniji storili, no bo tega zakona grajal. V pruski gosposki zbornici se sloveči pruski „junkerji" vstavljajo potrditi novo politično uredbo okrajev (Kreisordnung), ker jim jemlje mnogo av-tokratiČnih in fevdalnih predpravic, ki so jih do-zdaj uživali. Vslcd tega veliko razdražen je med „konscrvativci" in „liberalci" v Pruski. Glasilo predsednika francoske republike Thiersa „Bicn Public" nasvetnje, naj francoska narodna skupščina, kader sc zdaj zopet snide, republiko kot ustanovljeno potrdi, Thiersa na 4 do 5 let za predsednika postavi, njemu namestnika izbere in republikansk senat ustanovi. _ Bazne stvari. * (Matičin odbor) jc imel 81. oktobra svojo 1. sejo po volitvah. Nazoči so bili: dr. Blci-wciw, dr. Poklukar, dr. Costa, Jaran , .Šolar, Zu-panec, Vilhar, Pleteršnik, Vončina, Vavru, Kandr-ual, Žakclj, Marn, Tomšič, Praprotnik, Strbcnc, Sovan j izmed zunanjih Svetce in dr. Ulaga. Zapisnik občnega zbora se nij bral, ker jc bil že v „Nov.'( natisnjen. Potem bere dr. Costa, iz „Slov. Narod-a" dva za tajnika Lesarja ,.razžaljiva" sestavka in izreče, da jc v njih o Lesarji krivo po-ročano j skuša to dokazati. Odbor sklene, naj se pojasnilo objavi. G. Svetec: To pa sc naj stori brez napadanja; kajti polemika v naših listih jc že nastala prestrastna in preosobna. G. dr. Blci-\v c i s : G. Svetce jc proti meni kazal, kakor da bi tudi „Nov." to zadevalo. Dr. lilciwcis brani ,,Nov.", da so oni samo sc hranili itd. Svetce replicira, dr. Hici w c i s spet odgovarja. T a j n i k g. Lesar poroča o delovanji odbora; pristopilo jc „Matici" nekoliko novih udov, dva sta pa oglašala svoj izstop iz ,,Mat." Pred volitvami se jc dr. Costa zahvalil za dozdanjc zaupanje in prosil, naj dru zega volijo. G. dr. lllciwcis je zopet hvalil g. dr. Gosto kot delavnega uda „Mat". Takisto tudi pri-trkava dr. Vončina. Pri volitvi predsednika dobil je g. dr. Costa 17 glasov, 1 Vončina, l Šolar, 1 Razlag. G. dr. Costa si pridržuje do konca seje odlok, ali prevzame predsednijštvo ali ne. Za podpredsednika sta bila izvoljena gg. Vončina in Kozlcr (dozdaj je bil d:\ Razlag eden podpredsednikov, zdanji odbor je torej tudi njega zavrgel.) Za denarničarja je bil izvoljen g. dr. Znpancc, ki pa po nobenem načinu nij hotel prevzeti več blagaj-ništva. Potom je bil voljen g. J. Vilhar za denarničarja. Pred volitvijo tajnika vpraša g. dr. Costa : ali kdo odbornikov prevzame tajništvo. Vso molči. Costa in Vončina ponavljata stara kodedijo, ki se leto za letom vrača z Lesarjem, proseča ga , naj on prevzame. Pri tem dekretira dr. Costa, da korektura Matičinih tiskovin ne spada med tajnikova opravila in da sc bode zanjo posebno plačevalo. Gospod Lesarje potem s „teškim srcem" zopet ostal tajnik Matice. In da jc veselje do vrhunca priilo v zbora naših nesmrtnih slovenskih akademikov izjavil je tudi dr. Gosta slovesno, da ostane predsednik slovenske Matice. Končno so sc volili odsek! in sc seja sklenila. Novo glavarstvo Matice je tedaj konstituirano za eno leto. Videli bo-deino, koliko podučljivih in za slovensko slovstvo imenitnih knjig bode izdaval, ker jih sodili po njihovem delovanji. ,: (Iz It (»h inja) sc nam piše: V četrtek pretečeni teden pride čvetero našemljenih fantov k tericam, katere so trle po noči malo od vasi Polje v Bohinji, ter pograbe eno teric in jo s silo vlečejo do bližnje Save ter jo šiloma kopljejo. Ona hraneč se iztrga enemu teh divjakov masko raz obraza ter ga spozna, vsled česar ti štirje zbeže. Na pomoč prišcdši ljudje najdejo dekleta sicer še živega, ali strah in mraz ste siroto tako zdelala, da sc jc za njeno življenje v resnici bati, in ako jo tudi smrti otme jo, gotovo nij, da bi še kdaj popolnoma ozdravela. * (Iz Kamne gorice) sc nam 28. okt. piše: Včeraj zvečer ob deseti uri , spravil je žalostni ki ic : „ogenj", „gori!" celo K a m no gorico na noge. V koncu vasi proti Radolici, se je brž ko ne po nemarnosti zanetil ogenj v eni hiši — in kmalu je bila tudi druga vsa v ognji. Lc občni delavnosti prebivalcev, posebno previdenemu ravnanja g. Kapusa se imamo zahvaliti, da nij ogenj večje škode napravil , ter lc dve hiši vpepelil. Kakor slišimo je bil en posestnik zavarovan, drugi ne. * (Konfiscirana) jc bila včeraj izišla zadnja številka „Brcuceljna". * (Blaž Vrbovec,) bivši ljubljanski mestni odbornik, jc umrl. * (Požar.) Sredo večer okolo 11 ponoči so v Dravljah poleg Ljubljane pogorelo ena hiša, dva poda in dva hleva. * (V Velikih Laščah) jc bil za župana izvoljen Janez Tomšič, za občinska svetovalca pak M. Hočevar in Štefan Žužek. * (V Vidmu) jc bil za župana izvoljen Anton Drobnič, za občinska svetovalca pak Franc Brdavs in Josip Znidaršič. * („Tricstcr Zcitung" 29. okt. pripoveduje, da prej tisti dan jc šlo krdelo kmetov iz okolice črez Korso v Trstu s klicem : „Živio-Slovcnci!" Zarad tega jc slavna lahonska policija videla državo v nevarnosti, začel sc je prepir, patroljc so prišle in enajst okoličanov je bilo zaprtih. — Pač svetujemo svojim rojakom, naj bodo mirni, a zdi sc nam, daje laška policija provocirala ta „eksces." * (Jugoslovanska akademija) je imela 31. okt. slovesno letno sejo. Po branem letnem poročilu je pravi ud Mesič čital razpravo o življenji in delovanji Krsta Frankopana do bitve pri Mohači. * (Povodenj v Italiji.) Neprestano deževno vreme je storilo, da so tudi italijanske reko svoje struge prestopile. Reka Pad (Po) jc napravila povodenj skoro v vseh krajih , kodar teče. Tudi v Kalabriji in Kataniji sc boje nezgod vslcd vodnih lijavek. * (Ruski naučni slovar) bode prihodnje leto izdajal profesor peterburške univerze J. N. It cr cz in. Slovar bode obsegal 15 do 17 zvezkov po 4f> do 50 pol , zvezek za naročnike velja 2 rublja f>0 kopejk. Plačuje sc po prejemu posameznega zvezka. * (V Rusijii se toliko učencev v srednje šole oglaša, da jih nemajn kam spraviti , dasi sc od leta do leta množe učilnice. ,,Kiejavljanim" na pr. poroča, da se v Kijevu v prvi gimnaziji 100 a v drugi 12;"> učencev nij moglo sprejeti, zavoljo pomanjkanja prostora. * („Slavjanskij Mir" — „Slovanskv Svčt",) v Pragi izhajajoči rusko-češki „listi za kulturni razvoj, politiko in gospodarstvo" so prišli v XI. svezkti na svitlo z nasledujočim obsegom : Moskovski listi pred praško policijo. — Iz bereške lupe mod ogerskimi Rusini (dop.) — Nemško ženske. — Obramba slovanskega pisma ali azbuke. — Potopisni vtisi z altajskili gor j ruski in češki tekst. — Ljudovit Gaj in njegovo delovanje na slovan- skem jugu. — Slovanska umetnost, vednost in literature. — Pregled časopisov. — Moskovska politehnična razstava. — Novosti iz trgovskega in industrijskega slovanskega sveta. — Poslani tiskopisi. — * (Cesar Viljem — zamorec.) Minolo spomlad jc odjadral kapitan Andersen iz Hamburga proti zapadnomu obrežju Afrike in jc s seboj vzel doprsni kip nemškega cesarja Viljema za enega črnili knezov, s katerim jc spoprijaznen bil. Da bi kip cesarjev po vzduhu in muhah ne bil ogrden, dal ga jc kapitan pocrniti. V slovcsncj avdijenciji izroči Andersen črnemu vladarju Vilje-movo sliko. Milostljivo na to reče črni mogotec : „To jc tedaj podoba onega moža, ki jc mogočnega Napoleona premogel in ujel. Kar me pri tem najbolj veseli , je to , da vidim , da jc cesar Viljem tudi zamorec." * (Ljubica R o c h e f o r t o v a), lsletna lepa deklica, sc jc tc dni v Parizu z oglcuim Roparjem ostrupila. Odkar je njen revolucijonarski miljenec zaprt, živela jc v veliki sili in to jo jc gnalo do samomora. Zarad včerajšnjega praznika izdamo dcnes samo dve strani teksta. ril banki „SLOVENIJI" \ IJiililJuifti sc takoj sprejme nekoliko (217—\\) priiMikuiilov. J. brez zdravila Na prsih in plučah N pO narnvnrm potV Imll v obupnih ilt ml zdravnikov Zli nco/.tlrjivlii ve ni/.^l;i.>i nih hlilLH.jili rmlikiilno n/ilrnvljiijo brez zdravila. i'o niltilllrut'iu 11 < i [ i i s (i lioliv.ni pove pisnimi) Vri" Dir, .F. II. FIcRert, Berlin. Wall-Strasse No. 23. Honorar b lflJS Luč <1<>1>I'}1 bLiie Najnovejšo petrolejske varnostno svetilnico s najboljše konstruiranim metuljevim hranilnim lučnikom (1 plamen daje l> »večnih luči), neprepirno najlepša svečava in vendar f»0 pereentov prihranbo proti vsakemu drugemu svetilu. l>a so no hi hilo hali konkurencije, so ceno noslišano nizko postavljeno. Za najboljšo kvaliteto ho garantira. i kuhinjska svetilniea s steklom iu stenjem (doht) vred kr. 46, (SO. 1 kuhinjska, stenska ali \ iseča svetilniea, kompletna kr. Ho, gJdL 1.20, 1,H0. i čedna sobanska ivotilnica, celo kompletna gld. 1, 1.80, 1.60, l.so. l najlepšo oprave „ „ gld. 8, 9,60. 8, 1 salonska svetilniea, bogato dekorirana, superfina gld. 4, 5, (i, S, 10. 1 svetilniea za studiranje ali delo /. zastorom gld. 1, 1.50, 2. 1 atenska svetilniea za hlovc, prednjo sobe itd. kr. 90, gld. 120. 1 viseča „ . „ - „ nO, - 1.60, 2. 1 „ n n fabrike, delavice, poslovnico gld. 2, 2.50, 3.50. 1 „ n n obednice s škripcem, pretina gld. 5, H. 1 n „ „ n najfinejša sorta, bron pozlačen gl, 16, 20,96, Cene svctilnic so razumevajo kompletno s stenjem in steklom vred. 1 svetilničin zastor, majhen, srednje fin kr, 5, fin kr. 10, najfinejši kr. 15. 1 „ „ srednje velik, srednje fin kr. 25, fin kr. 35, najfinejši kr. 45. 1 vatel svetiluičnega stenja kr. 4, ti, H. 1 škarje za svetilnico, jeklo kr. 25. 1 zastorodržee (branič, da zastor no zgori) kr. 5. 1 ciliudrobranec (brani, da steklo no poči) kr. H). 1 mehaničen cilindročistec kr. 20. 1 podstava za svetilnico, najlepša kr. 20. 30. 1 svetilniea čepica, 1 škripec za vise~ 1 steklen cilinder kr. 4, 6. fi. 1 steklena krogla kr. 20, 26, 30. 1 plehasta posoda za 1 funt petroleja kr. 30, za 9 funta 60 kr. Kupci en gros dobijo rahat. vV. I^i«ie. !>«»" v Pešti izročila vsa zavarovanja proti ognju in na ži vi jen jo zavarovalni družbi „VIKTORIJA", katera je prevzela od 1. oktobra 1872 poroštvo za-njo. (»lavno zastopništvo za kronovino kranjsko smo podelili gospodu Jakob-u Dobrin-ti, ter imenovanega gospoda priporočamo p. t. zavarovancem t zagotovilom, da jim bo dajal potrebna pojasnila z največjo prijaznostjo. Vodstvo. Ponižno podpisani se priporoča z ozirom na zgornje naznanilo p. t. zavarovancem v prevzetije vseli opravil glede zavarovanja proti ognju in na življenje, v vseh kombinacijah, po najcenejših premijah, in ob enem zagotovija, da bo izvrševal vsa čestita naročila naglo in natančno. Pisarna glavnega zastopništva za kronovino kranjsko je v Ljubljani na frančiškanskem trgu šf. •JABtOK l)OBRI\. t'121—1) glavni zastopnik zavarovalne družbe „VIKTORIJA". Varstvo proti mrazu je in ostane dobra zimska obleka. iz čiste ovčje volne, katera, kakor znano, truplo vsakega škodljivega vremena varuje in je zato za ohranjenje zdravja o jesenskem in zimskem času nepogojno potrebna. Eokovice iz najboljšega angleškega Buxkingskoga blaga i/, ovčje volno. 1 par za gospodo kr. nO, 70, iM). podšite kr. 70, 90, gl. 1.20. „ dvojne, prefino tamburirane gl. 1, 1.20, 1.40. gospo kr. 80, 80, gl. 1. fino podšite kr. 80, gl. 1.20. „ dvojne, prefino tamburirane kr. . Zdravilni telogrejei iz čiste pavole ali ovčje volne. Ti varujejo po zimi pred vsakim prehlajenjem, zato se posebno priporočajo. 1 kos za gospode kr. 90, gl. 1.20, 1.40. najfineja sorta gl. 1.50, 2, 2.50. „ gospe gl. 1.20, 1,40. najfineja sorta gl. l.HO, 2.50. .. otroke kr. 70, B6, gl. 1. najfineja sorta gl. 1-20, 1.50, 1.S0. Zdravilu« spodnje hlače. 1 par za gospode gl. 1, 1.50, 2. 1...... prefiue gl. l.f>0. 2, 2.50. 1 ,, gospo gl. 1.20, 1.80, 2. Zdravilne nogo vire iz čiste ovčje volne. 1 par nogovic za gospodo kr. 30. 10, 50, t;0. 1 „ visokih nogovic za gospe kr. 70, H(), 90, gl. 1. 1 „ za otroke kr. 25, 35, 15, (50. Zimske srajce iz najfinejega blaga iz ovčje volne, moderne in elegantne, prsi s svilo montirane. 1 kos za gospode gl. 8.60, 4, 4,50. 1 z bogato izšitimi prsi za telovnik gl. 4.50, 5.50. Spredaj o fer i ran o blago se samo in krajuiki za gospe in gospode, prav elegantni. 1 kos za gospode kr. 20, 3."», 45, 66, 1 „ „ gospe kr. 20, 30, 40, 60. 1 ., „ otroke kr. 16, 20, 30. Čepice za gospe i u deklice. Nujmodemiso, najnovejše in najlepše. 1 kos za gospe gl. 1.80, 2.50, 3, 3.50. 1 „ ., deklice kr. 00, 80, gl. 1.20. 1.60. 3ln(i za gospe in otroke. 1 kos za gospe, eleganten gl. 1.80, 2, 2.50. Cela garnitura, mul in ovratnik gl. 2.50, 8.60, 4.50, 1 kos za deklice gl. 1.50, 2. Čisto novo za to saisoiio. K o h c i za gospe in deklice v barvah: belo, v i ol e t o, r u d c č c, modro. Ti so iz prav berlinske volne z najlepšimi vtkaniini slikami. 1 kos za gospe gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.80. 1 največje sorte, ogrinjalee gld. 8.60, 4, 4.50, 5. 1 „ za* deklico kr. 60, SO, 90. gl. 1.20. Izvrstni so zimski sukneni čevlji za gospode, gospe in otroke, okusno adjustirani, resnično varstvo pred mrazom. 1 par za gospe gl. 1.40. t d ii gospode gl. 1.60. 1 „ „ otroke kr. 50, 70, 90. Specialiteta za gospode! .Iako lep predprsnik fcheinis: tto) za gospode iz najboljše ovčje volne, z lepo štepanimi prsmi, z ovratnikom in luknjami za roke vred, tako da BO lehko vrb vsake srajce nosi, lepša in greje. 1 kos 60 kr. ' _ Nogo vi ce za na lov, visoka sorta. 1 par velike sorte, najboljša kvaliteta gl. 1.30. 1 „ največjih in najboljših gl. 1.60, L90. Kaniašiije, prelina kvaliteta. 1 par visoko sorti; za gospe gl. 1.20, 1.50, 1.80. 1 „ za otroke kr. 60, 70, ho, 90. Pelerinski ovratniki za gospe, visoki, elegantni, za baie in pohode za ontree. 1 kos gl. 2.50, 3.50, 4.50, 5. Podplati za čevlje, kot vloga za vsako obutev, ohranijo nogo suho in toplo, so zato za zdravje posebno dobri. 1 par za gospo kr. 95. 1 „ „ gospode kr. 30. edino v taki kvaliteti d o h i pri %«lra*nik za zohr« docent dr. Tanzer iz ?»rii«lrai ordinira vsak dan neprestano od B. do 4. ure za bolanc v zobeh, stanuje v ,.11 o tel K le fant" sobna št. 2*> in 21. I. nadstropje, Ostane zarad mnogih bolnikov šc do 10. novembra t. 1. (224—1) Ziinaa pred durmi! Suha, razžagana bukova drva ■■ «i flclM'lo i it itn «1 rol»nao prodaja in tudi v hišo pripelje prav dober kup in za gotOV denar (216—2) l&arH Sarin, trgovec v Ljubljani na stare m t r g u š t. -13. A. Friednuunt-U, Ihniaj, Praterstrasse, 26. lanpci ril ^io«» dobijo rabat. E.Mayr-jev vesoljni čaj zoper putiko in čiščenje Liri. Priznano izvrstno pomaga ta čaj zoper puti Ko. sirotiia j i- i remije« koimt kroitlntn Mpulntiln nn Koži. o€l-prtr rane itd., in je zarad izvanrednih vspe-hov kakor tudi zbog nizke ceno vse enake predmete dalječ prekosil, tako da je v kratkem času ne le na Štajerskem ampak tudi v sosednjih deželah na posebno dobrem glasu. R. Mayr-jev "balzam za ade mazati. Hitro potolaži cesto jako hude protinaste, revmatične in nervozne bolečine; za trganje v sklepih in mišicah navadno znano pod imeni: bol v križu, zvinenje sklepnih kosti, trganje po udih, I bolečina v bedru, tresenje, splošna slabost živcev, hromota, je imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki so je že mnogokrat skuzal in se ne da dovolj ceniti. Cena enega zavitka čaja z navodom je HO Kr. in -I."} Kr.: sklcnica balzama za ude mazati £tO Ki*, a. v. Manj nego en veliki zavitek čaja ali 2 skleniei balzama se po pošti ne pošilja. Med mnogimi stotinami prizualnih pisem, ki mi v teku časa dohajajo, naj tu samo ;ole dvoje prostor najde: Vaše blagorodje! .....s tem, da ste te dve zdravili v javnost spravili, pridobili ste si mnogih zahvalnost. Prosto naznanilo je vzbudilo moje zaupanje in od tedaj nijsem samo jaz, nego tudi mnogi drugi so rabili VaŠ čaj in balzam in zagotavljam Vas, da je učinek v vseh slučajih bil ugoden in izvrsten. Zdi se mi torej dolžnost izreči Vam nas vseh srčno zahvalo iu rad bi opozoril vse, ki za protin in rcv-matizem trpijo, na to dobro zdravilo. Končno šc prosim za ti velikih paketov čaja in ti steklenic balzama in ostajam Vašemu blagorodju mnogo zahvale dolžni \Vildalpc, (>. avgusta 1872. Mili. Nc*liiirrliiilM*-i". sen. posestnik. (iospodoma P c z o 1 d &. 8 U s a na Duuaji! Ker mi je moj doktor v mojem hudem pro-tinu in bolečinah v sklepih resno nasvetoval, naj brž sloveči 11. Mavr-jev vesoljni čaj za putiko in čiščenje krvi in balzam za ude rabim, prošeni ste uljudno, da mi pošljete imenovanega čaja 2 velika paketa in steklenice balzama za poštni povzetek kar najhitreje mogoče — gotovo pa še v tem tednu, judcuau, 2. julija 1*72. (223—1) •Pilis. Wi'rtzrl. župnik. (J lavna zaloga in razpošilj atev za oba predmeta pri Hichard-u Mayr-ji, lekarnićarju v Gloichs&orf-u pri Gradcu. Zaloga za Maribor: J. \V. Konig, lekarničar v Tegettholl'-ovih ulicah, in Bankalari's Erben; Celje: Baumbach*ova lekaniiea; Gradec: Bratje Oberrunzinrver Drog. in.I. 1'urg-leitner, lekarn. „Pri Jelenu"; Dunaj: Pezold s SUssj Celovec: -V. 1'einitz, lekaiua na starem trgu, in 1're, Krvvoin, lekar; Ptuj: Gosp. Karagvena, lekar; Ljubljana: M. Golob, kupoevaloo z medlo, zelišči, Čaji m dišavami. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne;