SpeđlzSone to ahbonamento
Leto LXXV., ŠU 23
LfuMiaiia, četrtek 29. Januarja 1942-XX
Cena 40 ce-
URiCUNlBTVO LN   UPRAVA: UUBLJ/LNA. PUU1NUBV1 IZKLJIJCNO ZASTUPSTVO a og^l&ac u Kraljevine (tailj* ta ka UNION E PIIBBIJC ITA IT XI I ANA S.        MH.ANO
UUCA ft>
Ni U*£S, ti-ZA, ftl-S4» «1«
— Izhaja vm! dan opoldne. MeseCna naročnina o-— i«. Sa inozemstvo: 15.20 L. .
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubbllcita dl provenlenza Italiana eđ e*texa: UNIONE PITBBIJCITA ITA U ANA S. A., MILANO
L'laseguiinento đel nemico
tngenti quantita di bottlno convoglio nemico
U Qiiarfi*»r Generale rirllc Forre Armat#* ctminnioa In data di 28 e^naalo U seguentr
bollttino c!i  q:iurra  n. CO.V
StjJ fronte rir« naico le dlvl»»Ir>ri| motorn-m7r-it*- itiilo-tofU-^oh** harno manU-nuto l! contatto. n« ginrnata di kri. con le forre   ni'mirt)p   in   npi#*gam«mto, r>omr»ar*iat<'
L.e p* i '   f't.riafj »»nbitr dr»ll'.'» v\ rr-
aario nella hattaglia. H nora aecertate, so-
— E Hica ci attacchi con tro on — Bombe su Malta
no sa I i to a 127 rannoni. 283 carri armatl
c autoblmdn. 28 aeroplani, oltre a quelli »listrutti »lail'ama a**r«a. 363 autocarrt.
\ fiivoli formaniri tianno att.area.to nn convoplio In^lrse a «ud-<*st di Malta, ren-trando un pirov»afo di 8000 tonm iiate e«l nn racrlatorpodinlere.
II porto di l^t, Valletta e aerodromi della Kola *nno pore «tati colpitl. a plrt riprw»e, t«.n bombo dJ nvdlo c cro*No calibro.
Zasledovanje sovražnika
Ogrouien vo;ni plen — Učinkoviti napadi na sovražni
konvoj — E:rabe na Malto
Gl.ivni *tan  Italijanskih Obor«i> nih Sil Jj> . hj.ivij  _M   farmarja nasl«-dnj»' vojno po roči!-, <t. i
Na  riri ii.ii ;uem  bojjAen *o motnri7ir-»n. tn oklopne   ilalijansko-neni^k?   divizije v teku vt erajšnj*ga dne obdržale Mik s *o vraininii kilami  na umiku, ki jih J> •»•tal Stvo  o>i   \,',n hardiialo   in   obstreljevalo •» Strojnicami.
Mati r; » -i*   ircab** HovrnJnika v rtovda njih tx>jh.  hali kor jih Je ie bilo mogoe«*
ugotoviti, *o naraslo na   127 topov,
t .i- \.  v   in  oklopnih  a\t"inobilo\.   »8 letal
pob-K   onih    »•    ah        umriici  letal-tvo, in
motornih vozJI.
Nemška       Ja so napadla ansrleSkl konvoj ju7r.r>\/h< «>no » -i Malte in £u<i<dc 8*>«K) tonsko !a Ijo .n n« ki rušilec.
rnniMnn sr bila zsdetn r. bombami »red. nj« ^a «n velikega kalibra letal Ača na ot«»-Uu  M:uti  to |»riMaiu*ce La  V alletta.
rv«H bi dejstva
Kim. 29. jan. s. Med tem ko armade osi,
zadevajoč huae udarce ang^ešk.m silam v Severni Afr ki. dokazujejo, da so ohranile vso svojo borbeno sposobnost, ne bo odveč pogled nazaj in ponovna omenitev domišljave drznost:, s katero so Churchill in komer, tatorj. londonskega radija v naprel naznanili famozno ofenzivo, s katero na) bi Anglija v najkrajšem času dobila nadzorstvo nad vso Severno Afriko in istočasno uniči'.a vse sile osi.
Churchill je naznanil s poslanico četam dne 20. novembra 1941 pnčetek velike ofenzive. V sporočilu je rekel med dru-gm: Ta bitka bo vplivala na ves potek vojne   Zdaj je prišla ura,   da zadamo
najhujs. aatarer. k: je b:l doslej zadan za kenčno zm^o, za domovino in za svobodo. Puščavska voj.=ka lahko doseže v zgodovini uspehe, podebne uspehom pri B!en-he mu in \Va*er!oou- Oči vseh narodov so obrr.en t a vas* Vsa naša srca vas spremljajo.
Vzporedno s tem je Churchill orisal v spodnji zbornici ogromno pripravo prea pr:čc*kom efenzive s temile besedam : Ofenziva v C.rer.a:ki je bi!a dolgo pripravljena s skrbnostjo in čakali smo okrog 5 mesecev, da bi bila naša vojska lahko dobro opremljena z vsem orož;em. ki se je izkazalo v tej vofni- Churchill je zatrjeval, da bo usoda b tke lahko odločena v dveh urah. Ko ?e snopad prične, je podoben spopadam bojnih ladij v bitki. kat?re asoda se od'oči v dveh umh Ce so v tem Času sovraJ'v ok'onne ed niče un:čer»e a!: hudo zdelane, je obvladana tudi letalska sila Cilj an^!e>ke ofenzive ni toliko zasedba te?a ali oneTa kraia km un cente oboroženih sil in zlasti sovražnih oklopnih aH
V dokaz pomembnosti, k! so jo Ana^dB
prepisovali obrniemu no;zkucu za odstranitev osi  z Afrke služijo sledeč? be«ede: j Vs: liudie ari '• Jkih oddelke* :n -mneria!-
nih čet, ki sodelujejo imajo že'jo po borb: s sovražnikom, borile se bodo z ruijvc'jo odločnostjo in največjo požrtvovalnostjo, ker se zjivedajo kakšnega pomena v poteku vojne bo angleška zmaga v Libiju Angle-ministrski predsednik je takole prikazal glavn; cilj ofenzive: ofenzivna akr:ja imperiaimh čet. k se je pričela, n:ma namena zasesti to al- onj kraj. tem\eć eno-sM.no uničiti sovražne oborožene sle. Strateg Churchill je svoji armad; dopovedoval, da je že bitko dobil in je 12. decembra rekel: Dne 18. novembra je general Auch-nlek prevzel nalogo uničenja vsen italijanskih in nemških siL k. se nahajajo v Cirenaikj in danes, dne U. decembra zdi zelo verjetno, da dosega svojo namero.
Potckia sta dva me-^eca od tesa in ne dve uri. Prihajajo prve vesti o drugi fazi b tke. ki jo je označil angleškj ministrsl-:: predsedn.k kot nenavadno :n temno in k; jih kakor običajno angleški tisk in propaganda označujeta za zmedene. Tej zmedenosti je Churchill v spodnji zbornici moral naredit-, konec s sledeć mi besedami.
?apadnem krilu smo se pripravili, da dobro zaključ.mo bitko v libijski puščavi Zbrci: smo vsa sredstva in smo se dolgo i:, da b: bili vsj naši oddelki popolni. Upali smo na zavzetje Cirenaike z Val tai n;ijl•afaeH m: letal šči v bližin; Ben-gazija. toda glavni cilj generala Auch nle-ka je bilo uničenje sovražne voi-ke. TaKo smo se odločili pred tremi ali 3lirimi me-■ecL Zdaj vid mo. kako so dogodki iz grali in potvoril; človeške napore in namere in ki so se razvijali neodvisno od teh. To je bili bitka, ki je potekla precej drugače kol ;e b lo predvideno Ne morem vam seri"; povedati, kakšen ie položaj na vzhodni fronf; C*rena:ke. Churchill je še nepre-. ;^o dodal: Zadal sem «i kot zakon in ?em bil :e-:a v^nn ve^e!, da ne bom nikoli pr^-okoval o !z;du bitk.
Nemško vojno poročilo
Uspešni krajevni napadi nerašklh čet — Podvig zaScitiiih cđdelliov — Letalski capaći na neposredno znledje fronte
Iz Hitlerjevega slavnega stana. 28 jan Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo
Skupina sovražnih sil. ki se je izkrcala na južn, obali Krima, je bila v boj h. k» so trajal vt c dni vržena nazaj in do malih ostankov uničena.
Na številnih krajih vzhodne fronte «o izvedle nemške čete uspešne krajevne napade. Zaplrn:!e ah on e le -o oklopne avto-moble. topove in druge vojne potrebščine. Pred Petnic rarlom so čete vojnih zaščitnih oddelkov pri napada nem podv -gu uničile 58 sovražnih utrdbic in bojnib postojank.
Letalske «ile so učinkovito napadale sovjetske čete na pohoda oskrbovalne kolone, železniške vlake in letalska oporišča.
V severni Afriki izvidniško delovanje na obeh straneh Nemška bojna letala so bombardirala skupme anileških lop in parkirajoča motorna vozila v severni Ci-renaiki.
Skupne nemSk'h bojn;h leta! so podne vi in ponoči napadale pristaniške naprave na otnko  Malti   S  težkimi  in najtežjimi bombami  Je  bila   poškodovana predvsem državna  lad iede'mea-
V obrambi proti napadu angleškh bombnikov na nfrr.;ko državno ozemHe v noči na 2? januar je e^kaririHa nnčn h lovcev pod vodstvom stotnika Lenta tn nadporočnika princa f/ppe-\VessenfcIda des^eia nrvji 100   letalsko ?ma;o.
Finski cdsek
HeMnki. 29 jan ■ Poročtlo g-lavnega Stana pravi da se je v zadnjih 24 urah nadaljevale na f% *ntt Kareii ske ožine izredno živahno delovanje topništva in pehote z obeh strani   Finska pehot& Je odvrnila
m raznih ♦o^kah poizkuse vdora sovražnih • -i F.nsk*. topništvo je uničilo neko opazovalnico poljskega topništva ter prot:_ tankovskih tepov ter dva strojni-ka so-v vtska paA. Na fronti Svira **e nada-l.L-je obojeatmate d •!ovvafi vc^^;a orodja Na nekem odseku je finsko topništvo razpršilo sovjetski oi!del^k s sto možnu, ki se ie skušal približati prvim položajem.
V južnem odseku fronte v vzhodni Kau KU i je skušai sovražnik z eno stotnijo na. rp-sti neki nnt prednji položaj in je bil odi :. Finski napadalni oddelki so se po-lartili nekvj.a prveara sovjetskega položaja, in so gra trdno obdržali. So\Tažruk je iz-gru'n i 43 padlih in 19 ujetnikov,
V severnem odseku te fronte »e nadaljuje živahno delovanje patrol. fitevilne so_ vražne patrerc so bile razpršene ali uničene
V Finskem zalivu so finski letalci ob Ftrel evali s strojnicrmi in večinoma uničili ve!:k sovražni oddelek, ki je spremljal dol^o kolono četveronoicev na zamrznjenem morju.
Južno od Svlra so finska Mnla ućinkn. vito bombardirala s-^vražna taborišča. Na fronti vzhodne Kareii je je finsko letalstvo bombardiralo, razpršilo in obstreljevalo s strojnicami z velikim uničevalnim uspehom neko vas. kjer so se nastanile sov;etsK9 čete in ena evtomobllska kolena. Nacal c-vaJo se je bombardiranje murmansk? železnice. Ugotcvljono je bilo. da Je bila proga s skladiaci potrebščin v polno zaeteta.
N nad sovjetskih letal v Finskem zalivu je povzročil alarm v Helsinku in Kotki
UspeSen napad
P—^ln, 29. jan. a 29. t. m. je popolnoma uspe! napad nemšlcih čet v severnem odseku vzhodne fronte. Ob krepki podpori * pnlštva so čete zlomil« odpor sovražnika
PRED OBLEGANJEM SINGAPUBA
Jatronske čete sa se približale Singapuru že na So milj — Tuđi na
ostalih odsekih še vedno napredujejo
Tokio, 29. jan. s. Do-nava se. da So, japonske kolone, ki korakajo proti Singapuru vzdolž zapadne obale Malajskega polotoka, dosegle periferijo Benuta, 50 km sevcmrzr.padno od Johore Bahrua. glavnega  mesta   istoimenske   d: zave. Ja-
ponci so zapletli branilce mesta v izredno živahne boje. ki so še v teku. Tudi japonske sile, ki zasledujejo umikajoče se Angleže lz Kluanga vzd lž železn'ške proge v smen Johore Bahnia, so dosegle neko točko, pet postaj oddaljeno od Johore Boh-n.a. preostalih pot etap. ki jih je treba Se dcseCi do Sinpa.pura. so Sedajia, Kulaj, Saleng, Sonaj in Kcmpas.
I^in^kok, 29. /:n. s. Iz poobla^čenera angleškega *i v. se doznava, da so se angleške imperialne sile na malajski fro.itl še nadalje umaknile in da se nadaljujejo srdite borbe južo od Klu^nga. Ne ve se. kako dnloO so se čete umikalo. Obvešča se. da so jnporrrkr- sile. ki se bore pri Kluangu. najbl'žje Singapuru in sicer okrog SO km cd trdnjave.
Z malajske fronte. 2rJ. jan. s. Operacije
japonskih čet v državi Johore, so z'.aj zelo olajšane zaradi te<ia. ker Angležem na vsem polotoku ni ostalo n:)bono letalsko oporišče, dočim so štiri letal šća v Singapuru dejansko neuporabna zaradi pogostega in izredno uč.nkovitega bcmba.xliranja jap n^kih sil. Tudi spoadićni in posamezni letal napadi arg eških elir.ij na Japonafcc kolone, ki nrodiiajo proti S :r.ga puru. so prenehali in ne predstavljajo več nobene nevšečnosti.
na Batangu
jšanghaj, jttn. s. Itadio v bydneyu je poročal, da so japonske sile pr čele z izredno hudo ofenavvo p-rod on ernoamoi-iškim s lam, k. so potisnjene v skrajni del polotoka Dat,.nga, severnozapadno od Manile. iiU' cadUJaaa postaja je izjavila, da morajo severnoameriške sile zapasćati teren.
Filipini
Manila. 29. jan. s. Japonske čete so napadle .severne p"' žnje Amančanov na gori Mati d a in z-a^leolu.,ejo ameriške sile na lipinih.  Le te  se umi ko jo  proti gorovju Marivoles na skrajni južna toCki polotoka.
Letalski itapadi na Celebes in Sumatra
Saigon, 29. jan. s. Ra lio v Bata vi ji je naznanil, da ni dobil noben h vesti s p d-ročja Kendaria, odkar so se Japonci dne 24. t. m. tam izkrcali. Ista radijska postsja je prizna'a. da. sn japonske letalske skupne bom bar«.; !i. M . ar na Celebesu. Pon-tjanik na zaj »bal  Nizozemskega B.r-
r.ea in Sabang pred Sumatro.
Nered v Llvlznzinn
Bangkok, 2y. jan. s. Iz Ta.voyj. poročajo, da vlada v Mulniemu, Katerega obrambn dpprave je Intenzivno j p nsxo bombardiranje uničilo, popoln n^ied. Angleške sile, k so dedelene obromtn mesta in sesto-ja;'o iz 2 50} Inchjcev, 300 B rmancev ln 200 Ang cž?v. n majo vjč borbenega duha in beležiti je številne dezertacije med in-dijaiLimi ćetand.
m jim je uspelo vzpostaviti zve^o " nekim prednj-.m nemškm položajem, ki je bil zaradi sovražnega napada odrezan.
Najvišje oblikovanje nemškega letalca
Berlin, 29. jan. s. Hitler je podelil najvišje odlikovanje za vojsško hrabrost, to je v teski križec z briljanti. hrasto\-lm ljstom in meč; letalskemu polko\m ku Gal'andu Odlikovanje je včeraj izročil oeelaBO H:t'er ob navzočnosti šefa \Thovnega poveljnšlva feldmaršaTa Keitla jn pod^anika lca'skega ministrstva. feldmaršaJa Milka. Pclkovnik Galland je po smrt- letaVa Moeliersa prevzel funkejo generalnega inšpektorja letalskih lovcev in je dosegel že 94 zmag. večinoma v borbah z angleškim letalstvom Galland je drugi oficir nemške vojake, ki je bjl odlikovan s tem najvišjim odlikovanjem za vojaško hrabrost.
Vefna na morju
ftanghaj, 29. jan. s. Po vesteh iz Bata- ! vije je več japonskih bombnikov potopilo j angleško torpedovko s Vega« z okrog 11CO J tonami Torpedovka. je bila oborožena a | štirinu 102 mm topovi in z več strojnicami.
Lažna prepaganđa
Tokio, 29 jan. s. V viših japonskih krogih ironično komentirajo severnoameriške in nizozemske vesti o neki pomorski zmagi južno od Makassarja in v morjah Sonde. Ako zavezniki dosegajo tolike uspe. ke, se vprašuje o. z.ikaj nekaj ne store, da bi dobile pomoč n ih decimirane sile na Malajskem polotoku in na Filipinih Potvorjvnost sovražne propagande izvira iz potrebe pc ustvaritvi olajšanja zaradi ogromnih izgub na vseh frontah vzhodne Azije. č>e bi Ansrloamoričani resnično b;1i v premoči n» morju, bi lahko izkrcali oja. čenja. da bi zaustavili nevzdržno prodiranje Japonc<_\. Eh?jstvo. da Angloameričani
ne morejo nuditi nobenega odpora, dokazuje, da je njih propaganda ena sama Jn*.
bi bile ameriške trditve resnične, bi Japonci ne imel; nobene mornarice ve* m nd_ miral Kimmcl bi bil junak Pacifika namesto obtožruec pod obtežbo, da ie dezer. tiral s svojega mesla v Pcarl Harbouru. Zavezniški s.,vražn»kl, se poudarja, bi se morali vsaj sporazumeti za razširjan e istih laži in ne protislovnih, čeprav s pomočjo številk in dejstev, ki so gladko Izmišljena.
Obramba Nizozemske Indije
Aan-rhaj, 29. jan. s. Iz poučenega v ra se doznava, da je obmmba Nizozemske Indije poverjena orrog 100 000 ljudem, od katerih je sar.io ena tretjina zadostno lz-vežbona. Letalsko silo insulind'lje. v kateri službi so tudi angleški in am" ižki piloti, predstavlja okrog 600 letal, od katerih je okrog 100 lovcev, 80 bombni kov, c«^*al0 pa so hidroplant in izvidniška letala.
Pcorsbnssti o potopitvi angleških cklejsnic „Princ o§ Wallesu in „Reps3lsea
Tokio, 29. jan   s   Prvo uradno poročilo
0 potopitvd ansrieških ladij ^Prince of Wal-les<r in »Repulset pravi:
Neka japonska podmornica je v vodah severno od otokov Anambas pred Kuanta-r.om opazila ob 15 uri dne 9. decembra, sovražno skupino dveh bojnih ladij in treh rušilcev. ki so pluli proti severu. Podmornica je obvestila neko japonsko letalsko oporišče o navzočnosti sovražne mornarice
Janonska letala so se dvignila z oporišča cb 18. uri. toda njih neprestano iskanje v noči je bilo brezuspešno. Letala so se zaradi tega vrnila na oporišča.
Ob 3.?0 naslednjega jutra je podmornica zopet opazila sovražno mornarico, kar je sporočila na onmiSče in opozorila, da zaradi brzine sovražne mornarice ne bo mogla vzdržati z njo stika.
Z japonskega oporišča sta se dvinnili dve eskadrili bombnikov ln ena eskadrila lovcev. Ob 11 45 je 10 lovcev odkrilo sovražno skupino, na čelu katere so bili rušilo! ter >Pr"nce of VVallesc in *Repulse<.
Pol ure nato so prispele eskadrile bombnikov. Sovražna skuninn pa so je usmerila
1 vso b:*rr>stio nroti uuru. Protiletalske baterije na ladjah so pričele takoj streliMi. toda prva eskadrlla bombnikov je zadeta prednii del *Ropu1sa*. Sovrn^nik je razpršil ■kuulno, roSfld n** s^ povečali brzino ln zapustili bojišče. Nad sovraŽTlo skimino so med tem prfale druge eskndrile bombnikov in tuvpetinfh letaL
Ob 13 OS so te eskadHle pričale nanad "»a >Princo of Vv'alles- ki so ga dotle^ za, kriva!! ob\aki Baterije s te iad^e so pričole strašno streljati, toda zaTv>mi ogeni ni oviral prib'iževanja torpeđnSl l^tol. ki so skoraj istoč^fmo zadela ladjo "-Prince of Wal-les? in >Repulse<f.
Ob d n t c*'oro napadu * omod^'h ^pt^} op je -Prince of Wftl1es« paenii z^ okrog 45 sto. r>in1 ter je potem zonot dobil ravnotežje, dn£tm so se visoki st°brl vode d'd^pli oh strnnoh »Reptdsa« Nanad torpodnih letal je traial 8 ndnut. KHub gadofrTJenlm tidnr-rem ^e B^omina z lad^araa »Prince of Wal-laflNi in >ReniilseT4-  ki sta bili oddaljeni za
2 vniJa. lunlalievala not proti -fugu.
Na otokih Anambas so bil žt? obveSče-
ni in dvignila se je tretja skupina japonskih letal ter pričela s končnim napadom na sovražno skupino, katero so spremljali trije nazaj poklicani rušilei. Tretja skupina  japonskih  letr.l je bila  večkrat za-
Obletnica Milics
Rim, 29 jan. s. 19. obletnica ustanovitva milice bo proslavljena 1. februarja na vojaški način za počastitev v borbah padlih legionarjev. Navzoči bodo prvaki režima ter narod s svojimi borbenimi tn mladinskimi zastopstvi. Posebno svečana bo pro. slava v Rimu Duce to podelil 39 zlatih ko_ la;n za vojajko hrabrost in sicer 35 posmrtnih in 4 žlveCim borcem, kakor tudi vojne križe Za vojaško hrabrost za člane milice. Vse oborožene Črnp srajce in tudi one v operacijskem področju bedo proslavile obletnico ustanovitve milice. V vsen sedežih poveljništev bodo razdelili na svečan način srebrne in bronaste kolajne ter vojne križe za vojaško hrabrost.
deta s protiletalsko sovražno obrambo, ki je streljala s petih ladij. Neko japonsko torpedno letalo, ki se je nizko spustilo je s torpedom zadelo ladjo >Prince of Wa!-les« in po njegovem zgledu je še drugo torpedno letalo zadelo s torpedom Isto ladjo, toda letalo je bilo sestreljeno. Neko tretje torpedno letalo pa je potopilo enega od rušilcev.
Med tem ko se je ^Prince of Wal!esc, ki je bil ves v dimu obrnil, so tri japonska i torpedna letala napadla »Repulso«. Ladjo so zadele tri torpeda in je eksplodirala ter se potopila.
Ostal je iPrince of Walles«, katerega sta skušala preostala dva rušilca zakriti z dimom. Dve došli skupini japonskih bombnikov, pa sta zaustavili plovbo preostale angleške oklopnice ln jo zadeli z bombo velikega kalibra. Kmalu nato se je »Prince of \YalIes* nagnil. Eden izmed rušilcev, ki si je skušal približati ladji, pa je bil potopljen z nenadno eksplozijo, ki je uničila >Prince of VValles*.
Odmev CkrnđulloVši Izjav
Nemški tisk o ChurcfeiUsvem govoru v aagteSkecn
parlamentu
Berlin, 29. jan. s. Berlinski listi se 5e bnvro s Churchillovim govorom ter ga analizirajo v nekaterih točkah. Ang^škl ministrski predsednik, pravijo listi. jerTpra-vičil angleško nemoč v Pacifiku s potrebo koncentrrrije vseh sil na Srednjem vzhodu, kicr so bilo angleške pozicije resno ogrožane preteklo Jesen zaradi nemškega pro-diran a v Rusiji. Po Churchillu ni bilo mosToče poslati zadostnih vojnih potrebščin v vzhodno Azijo znradi dobav boljševikom. Bklepati *e tTei. da smatra Churchill nevarnost za Kavkaz ln Srednji vzhod odpravljen. ggnr»w tega nI trdil, z ničemer ni omenil, da bo v prihodnji pomladi ne-vam^st za Kpvkaa in Prednii vzhod m-'»n-»-ša kot v pretekli jes-eni. To pot Churchil* nI imel po^v^a, da bi Mufbal, pač pa je odkril angleški voin«ki bluf ter stvari tako razložil da bi misT?li. da je zasluga AngMie. ako ie v nrvih ^neh decembra nrihod ruske zaustavil nemško prodiranje. Skrbno se ie ognil tudi iz''av~m. o takozvani sovjetski zimski ofenzivi. To dejstvo ie znnimfvo. piše »NaeM»i'««rah^f. kor kaže. da so glede teera anc-togki vo^eš^i kro<ri avmatSH vsako linijo. Zaradi t erra ^e Chur^^lll ne ve se ali v snora^imu ah ne s StaMnom. razvrednotil važnost ImlJBi plililu oneracil. Ofonrivn ki nqj bi n^ upanju Londona In Kosfeve ?r'-nn MU*'Ako fronto na vzhodu. 1e hita od Chw-vV»PN n^kaz^na samo kot oVr'*x za obrambo K^vk^za ln an«r|^klh neinCafev na srfi^"r*4^*~n vzhodu rjov^'^-'ik le *»knSal toto^ti nosbi§oiCe z t^dItvl^o. da je bil e-i«»*v Sre^n^epra vz>"^a nr^dobHen dra-eocen čas ki bn omo-~«*u nipčen^e teh po-Joža.iov poT^tbn na je. aH na se Je tako n«ro^i] kakor da Je r"^"*'! da se bosta s takozvanim dragocenim časom okoristiU
tudi Italija in Nemčija prav na vseh frontah. Po Churchillovih izjavah je Japonska v stanju, da zasede vse angleške In ameriške posesti v Vzhodni Aziji, čeprav bi Anglosasi v ta sektor poslali en milijon ljudi. >Nachtausgabe« zaključuje, da je ta izjava priznanje, da je poraz Anglije in Amerike na Pacifiku praktično že stvarno dejstvo.
Budimpešta, 29. jan. s. K1a\rne Izjava Churchillove. piše poluradnj i>Budapest Er-tesito-r, niso zakrile stvarnosti dejstev, katerih resnosti se zaveda tudi madžarsko javno mnenje. Churchllove izjave, da bo treba hudo zadeti oborožene sile trojnega pakta, samo še bolj jasno odkrivajo angleško nemoč. Vsi najvažnejši strateški položaji angleškega imperija se rušijo. V Afriki so bile angleške čete hudo potolčene od Ita. lijanov in Nemcev. Bitka za Pac fik je zdaj dokončno za Angleže izgubljena, kakor je izgubljena bitka za Sredozemlje in za Atlantik. Church llovo brbljanje ne more le-mantirati teh dejstev.
Sef delegacije Stranke
v Zagrebu pri Poglavniku
Zagreb, 29 jan. s. Novi šef delegacije Stranke pri i.staškem pokretu nacionalni svetnik Karlo Patesrra di Mottola je uradno obiskal Poglavnika ob spremstvu ita. lijanskega poslanika ministra Casertana, Poglavnik je novega šefa pozdravil, po-udar ajoč. da je ustaški pokret z vsem srcem ob str&nl črnih srajc ln da oo prispeval za dosego skupnih ciljev ob?h revolucij v dobro hrvatskega in italijanskega naroda,
»SLOVENSKI !f AROD«/etrts*   «  Januarja MiMZ
Beseda o naših oblekah
Pranje, čiščenje madežev in likanje oblek opravljajte v vojnem časa ie posebno oprečno
MiUiuk: dne^rruk »Corriere del!m Sera*  je ob'a vrl  r sredo ped jot
njim naslovom praktično poučen či«Ti«k o ravnanju z ohtcium'   N' je-
<2<>v-t aas\c-ti bodo koristni tudi vam zato qa onn^Namo v ceAoti
Paz r<
na oo'oko. trošite k č*m manj je rw>&+:<i   izotfibjjte « vsemu, kar bi kraj-
šarlo nieno trpežno««: evo vrsrte preporodiI. ki danes dejansko nao potrebna ie poacb-nec-i raiUšania Vsakdo nnime r>redn«fat daljšega tm;tnja oblek. M j bi bi* v vojnem čam dni«»3čc v nevarnost- zaloga njegove 3Arderobc. Prrodrui zapored pamet' nsm vedeva vsem odkar je prodaj* tktr.in urcK-na n omejena, da dokončno opustimo le ^s.rr.. kar ni mo*x-e ofrno-viti. prekrojiti odnosno predc'ati. Te zapoved4 st 7\t«»o držimo n kakor pripovedujejo 'ehn;k- \t>''-va na pomanjkanje surm-n raze- zmnnj^ neza. :vo&a v zadnjem času rud dejstvo, da pr--n- njkuje baea za predelava to ie tist h oblek, ki smo jih prej kot raztr&i^e cunje in cane zavrtfj na vnetje ;n k1 v, j h v tovarnah izpoata-vfl' nomladitvenfmu jv*too kn. rzdelaai iz nj* nove tkan ne n nato no*       - t Vc
Vrstne tkanine
<%. torej izločimo kaj \z naše z^'oce «>b lek. vi «-mo to zato. kar je že tako urtro šer-.o i'- razrr^ano dj ni več nv»goče Mafiti. Rsz'-ka med Ho^atin-p in ub<^nv je prak-*ćno zmanjšana če ne povsem 'zMričena no r4cofnosti da *o za vse nv/žnr/nt /a na kune vsebovane v 120 t* čkah ' WaC 'ne n« ka/nice Re* je da ie od blaga d« b'aea lahko ra/Uka v kakov,»st kakor ma-
no je sedaj toliko hva!;enj »čiš*:>st» boni b^ža in vo'ne no&otco ic avesiromat trnovske reVlamc m nič drugega   Za bodočnoet pa ie do1ocena omei:tc\  n^-date izključno na vrstne tkanine, k' so »akt da lahko za dm-c/ j;j*> vse netrebe al  // .vcio vse skui-njave  Trajajo p« pribitino tud  tako do'fo samo će ;:namo na: je pariti
Ko v» naše obleke ukrojene   r vr-fn"h raamn. ie njihov« ohranitev nv *>< ča kakor sbci- 7 upoštevanjem pr*^ebn:h onrezno*t: k' *o delno raz?:čna od pravM k  so večate tu dri-v> Mago. Predwcrn  jc važno upoštevati  tc  načelo:  vrsf«e tkaivne   k-   i-m ne kater neupravičeno ne nune k   će- da ie nfh trr*c?noM zelo omejeni dt'ansko trt fafo dT;c. kakor   *e   verjame    • čaašfi celo dTie leo oh'ćaine tkan;ne.  lialM   r*i   -m ie V 7 -   cnHJ v*aj malo pomagat
Predvsev   mešane rkan ne   Strok oynij!< na> učijo h ne smem*, prst', ne da bi
se za voda'. <ta moramo k n grr ra sestavo - - ;h vlaken ra\-n«t' *e p*~ nać;nu ki le primeren naiohćut' ji ve j^emu vlaknu Tako je treba na primer če ?re za mfšanco raVmn 4» bombaža urnjr-ah t nač n k" ie pnmcren ru ra; yr.. Ko gre z« perilo iz raio-rta aži raionov'h Vn*-mrrv. \-el:a rek. znan go spod'-njam: pori'o. dobro namočeno jc ^e na pol oprano. Barvane k-»se loč:te od bt^h. Namakajte j h 15 do 20 minut * nVačni vod' v razredčeni r* >p\r.' mila ;n »ode ?ranVA sofe na vrjlo vedro \-ode>. no nav,;anv» \-oda mora biti mlačna in ne Tropa K i jih vi.imete iz nam-kalne kopeli. 5*fi oirrrfe. vendar ne nremočno, in oper" t c z m*l'^n. ne Ast K? iih onrfjali a'- d-en^i fmoneaJO V Mp'oMiem Ko>~*r <\<^r^ tem boTjši !»neh. čim manj  m/^jj bovtf unrv
raV-a'
Ko gre za fine tkanine iz rašn.i   *o na makanie nadomewt« *. kra*kr»trajno potopit vi jo tkanin v vodo ^ k s. S'edi naglo pra nie z neA-rramim m Ioni in «u^<nie p^ rmer-n;  rop'or\  če je   le  mogr.če   na odprtem zraku, itrodar nikoli v polnem *oncu Prav tako ve moramo izognit; s-jšenju fmriT ob l«Cil pri poći ali tarrfotnb sesaTkah. Tudi oScianje n; onnrtavno: nekatere vrste ne rita. če ga niwmo. '/p-rmrr.      n«h?rko: nc katera dru^a obaćila. kakor na nrmer te-fevnike ob«mw> na %Tt nos-prek  s krt it m nererrk: na\~zdo| t dolžinski Mncri Ne uponib!;ajtc ^:pa!mko»v   ki puščajo za seboj  grbe:   rajši vzemite neriav-eče buc;ke. No5a\acc o*v»*mo za ko aH če/
vdjko okrocJo palico. k: ste jo trn!, z he'o čisro nkanroo.
7. nasveti ra ra^Tianje z vr»*i:m: rkan:na-mi pa gremo lahko še da! c pravila se
mr-rejo 7xJ.r v eno samo pt^topat moramo 7 - ni po načinu, k' upošteva ob čut Ijrvo&t vH. km. Za pleteno peir'.o na nrmer morate vodetv da ga je trcKa r*o rr-a»i ju za\-it; v č s*e tkan ne ^uširj v prvotni obliki m kasneje bkati narobe z mJačmm likaln1-kom. Pri barvan ih m ttei^n h oblekah ie treba   ervake  panoje   ki   jo   te   podvojit- ▼
trenotku  izpiaicovan ja. Za z?yinje zniako-
vanje pr»dentte k»a. Nikoli nt puščajte ob !ck dilje čavi v mvLnici ali v izplako^lni vod«. Ce ae krepaMe tkanine v vodi zelo n/i^oarajo. ixh zaupajmo ba.rvam.ci; gre 7\ b!a.go, ki ga je treba oprat, z bencinom. Za k'mr*" to vrste pofnnmvo da ga ie treba Nj.t; / zmerno toploto m obrnjoneea narobe. d<»k\~ je ^e vl«zno: ne praska;mo premoćnf* !;lcT'n;ka   Zapomnimo »   da je aa«D|  vrsta  ra'ona  tnp'fiva r*r^  ve'^ki tem poratun  m tnora b;t< zatr  lika in k komaj ■Cea fčc irr.nmo r>r»rav'*   - ta%a tkan no ^>rc -s-ki-s -po  «; br»!;co aeet<m&   ]c- nreluk-nia tako tkaninoV
xMadeit  in drugo
čišćenju  madežev b-  vam   mv^gli dati PrcJvsem  je važn •
O
do'go vrsto
nasve*ov.
poznati izvor madeža: če ve nam ne posreči zanj zvedeti, odrgnrmo madež previdno s čtNto krpo. namočeno v mlavčni \«ocri. Tako za raion kakor za »\-t4o velja, da ne smemo nikoi: drgniti s silo Proti madežem c*d piva kanemo v vodo dve kapip amonijaka; za krvne madeže upora©!jajmo slano vodo: bencin m pmh !o;evca za mastne madeie za madeže od sadja mlačna vode. nato pa \T.do. zrvsi-o s k-«-- k«»T-.i: m.idcžc ixi trave topio in munaro \xxit^. potem pa raz redćen ^r*irit: zm K'atc čisto vedo: za oljnate madeže benen terpentin :n prah 1o jevca; za madeže od parfumom beticin: z.i n>-deže od črnila mleko.
Radevo" jc smo za udobnost čitatelja prevzeli nalogo starih prijateljic, ki razsipa vajo i nasveti \-sake vrte dfpnvačih potreb Troa na> pmzetek je k^-trtaj eden od stoter h pre-\-idn«9ti. k; jih rabimo Druge vam bixlo povedali  stroko\~niaki.
Gre ta to. da štedum. na>e i>blcke. ker je pvtrebno. s p tivojeno pazi frvosl j \ da se i m ne p-ipen najtežje nezgode Ce pa se im pripe*c -:h iv-nrezno pr^pra\irno.
\jt lovci letos nimajo pravega veselja.
Spričo resnih časov ni lovskih prireditev in veselic. Lovska latinščina je zaeaamo v pozabi. Tudi lov je letos nekam zastal. Zato pa so tem bolj na delu divji lovci — zan-Karji.
Nagrada za rojstvo dvojčkov
Iz Duoejevo^a. sklada je Visoki Kuniisa-riat podi'lil zakoncema Križan Francu ln Ani iz Otoka št. 19, okraj Črnomelj, na ffrado v znesku   600 L. ob priliki rojstvav dvojčkov.
Zamrznjeni vedevodi v novejših W\s?*\
Zakaj v novejših hišah, zlasti na periSeriii, vodovodne napeljave zamrzujejo bolj pogosto
Ljubljana 29. januarja.
rVeJiaji teden so 7amrzovale vodovodne napeljave v \^seh mestnih okrajh :n v vseh •■ :^*ah hi-, v n^.vei:-;h :r\ v starih Vendar v> hib n-:/ade*- itevSftejU star..-alci. ki stanu;ejo v nr.vei^h mestn h okraj h •* tako :ncno-i-anih vilah. Tako je bil«- tud; prej5-a)f hude saaae. rJaM' 1. l°2o \Todovodne napeljave zamr7uje;o :c \edno v sie^lnih hišah v tem tednu, čeprav ni več tako hudega tmaza.
Leta 1^20 je hud mra7 traia! već tednov :n  /emljd  jc  zmrznila  boJj  gitiboko kakor tt'*»dv- >i   ee^rav je ■      texiai več snega. Tada j jc v L;ub!jan; p«<ila iiiavna vodo-dna cev nj Karro\-vk   cest    Mraz je povzroči! preeci več   ^kode kilkoT v tej zimi.
i zdaj * c ne smemo de:at: bdance letos-r ie zime ^\-;/ *e r->- n-^^m popusti*! m kdo ve kolika -kode bo le do pomlad-'. Zdaj tudi še n; mo-j te pr vaditi koliko šk'»de ie mraz na?*a^l prcj:t>i' teden na sadnem in   grozdnem drevju   ^c!e   ko bo nr-az po
vsem populil se bo pokazalo, kje vse je poriokalo dreAje.
f. la - -e ;*iKi'e vnra^uieir.. 7ak:ii vodm*od-
• r 'iar*eliave zamrzuie'    laka ni»gosto prav
• nekaterih novei^-ih h'Ajih k4 se sncer zde ->l;dne n kakor pravimo »n><-deme*. Sicer vodovodne nape! is ve ni*> varne pred mra-'om tud- v mnog;h starei^'h h š^h. Prejšnji
• nIc-n ;r ramrznilo mnego \-odo\-odov na ^^^nrk^ ^*3rih hi" Di r>a zamrzuieie- vodovodne napel iave tako pogosto v novei&h hi^ah si ne smemo razlagati le s tem. češ novejše hiše tso sol;<ino zadane Upo^tCA'ati nvjramo  n"e<lvsem, da   ie največ  nove i-h
v no\-ih *tanovan?sk:V< okrajih v prri^ni'h predmeAftiih. V teh okrajih so ^ 7 dane v odnrtem sistenru. to nra\-. št -o od vseh strani izpostavljene mrazu. Stare rn-^ v starci^-ih mestnih d<*'h so zi-«i,j^c \- strnjenem siste^mu. <lruga t.k druge, tako da «r» mštm** le od atal ^'fini. nc pa kakor tako imenr,vane fSc, ki vtoic na sa-rnem. r>d  "* r H Prcr^ršlali ste »c tudi
ahko   <ia   ie   sredi   mesta,  kjer   je naH-eč hdSM) P" -vt.Kp.n; topleje
kakor ni mestnem oSrobju. K^/cn toča ims-* ire hi^e v nrsnic; mnogo dobclejšc ri-do\e. D.i so zaratli tega v splošnem h-^j : e "d n<A:'n ra nc moremo reč-i. V /dravvvenem poglodu \učini *tarh h s m-kakor ne u.-4rcTa fako kakor nove hiSe. Oeoclo V : ivje starin-skih hiš jc
v     adno ie predebelo glade na no *. oSremenitc-v ndflw in dan<ianes bi b^o ne*mive'*< , > dati nizke h:Se s tako de-
im t:dovjcm. V starih časih, ko .so zidalj '*ar'ns,kc h:*<*. knkr^vh je v Liuhlian: še *k<»o. bvdi-si  sp'oh nifo poznali stavbne nvke ter v> dimcr7;< n;ral; stavbne krn-•vtrTkciic 'e no ^*:-it;čnem čutu a-Ti se jim pa bsfo treba ravmati po statičn;h predpism. =-o t>re»dvsem s kamnrzm in zido»v:e je b;'o la zarad; tega debelejše. %ai tankega •7 neortde'anega kamni špToh ni mogoče se^<lati   Dandanes  zt Ja j''   zidove v ni debe'oNti. kakr.t ]<  aVHoča io predpiV L5!e-de na \-;'-ino noslopj:? m no^lnost posameznih rdn-. Dor.-r»':eno bi bilo sicer zidati uortcmia z dcbclei5im zidov jem toda sta\"bc so že sreer ze'o drage. V splošnem denelma '  '  v r,on.e'š:U« Si- uvtreza tudi v na.šm pod-^'»^nm razmerah.
Pretanko zidovje imajo pa nekatrT« -.iT. i V pritlične hiš*? v predmestjih Kot novini zidovi so dovolj debeli, pretanki so
Čudna družina
Nekega pustega popoldne je skočil okrog trideset lat ctar moi. v nedvomnem samomorilnem namenu v vodo in redar ga je potegnil iz nje, potem so ga po prepeljali v bližnjo boin-co.
Drugo jutro se je zglasiT v bolne; do-tektv. Stopil je k postelji, kjer je letal samonvDrilrii kandidat in vpra£a! ga je, kako se kaj počuti.
— Pregrozno je, — je odgovoril mo7 v postelji 4n napravi! tako ki?el obraz, kakor da prenaša muke celega na prekletstvo obsojenega pokolenja. — In najhujše je, — je nadaljeval. — da sem zašel Čisto slep v svojo nesrečo, da sem izpre-gdedal šele. ko mi je dejala moja hči. *dn-ko moj.«
Detektiv je namrfcl obrvi, pomislil takoj na svojo dolžnost in se zasmejal, da bi obdržal oč-vidrvo blaznega moža pri dobri volji
— Tu m nič smešnega, dragi moj. — vzklikni: mož v postelji ogorčeno. — Ce vam zdajle povem, kaj me je spravilo v obup. se ne boste več smejali.
Moi v postelji se je zle k rud in zatianO oči.
— Mislim, — je začel pripovedovati, da se je začela nesreča tedaj, ko se je moja mati drugič omežila. Moj očim je bil deset let mlajš: od nje in deset let starejši od mene. Bil je srečen, toda krau < zakon, kajti že čez pet let je moja ma*i umrla, dva sva ostala z očimom sama v svoji žalosti Zalutoča ostala sva posta^ sčasoma najbolifa prijatelja in zadnje pe*-letje sva se skopaj seznani'a z dvema mladima damama Tn zaliubila rva se vsak v eno Moi očim v mlaiso jaz pa v starejšo, k: je bila mat: m'a4se. kakor sem 7vaJ^' petutefe   P '~  ;-» pi prav- tri vnf
sporta in k l----- " I ko. da bi j; č!ovek
na zunaj ne bil pn"«od;1. A" ;e mnog^ sta-
rejša od svoje hčere Ker sva našla oba enak odziv na najino ljubezen, smo vsi štirje sklenili, poročiti se. Al j m: morete Ali morete razumeti, v kolikšno zmedo me je spravila ta poroka?
Detekt v je nekaj časa napeto razmišljal. — Mfiettm. — je dejal potem. — da je seveda nasrtala zaradi tega majhna zmešnjava v rodbinskem pogledu, toda....
— Maihna zmešnjava — ta je pa obra' VMh l stvar morate premisliti do konca. Cvjfe' Ko me je moja hči včeraj pri naš; dvojni poroki ogovorila s »snko moj« sem smatml prvi hip to za šalo. Po*em Ml se pa iim-kn:l pri prvi priliki v kot in ie! razrnSljatj o tem. Kar so se mi naježili lasje in v panični erozi sem planil iz hi^e z namenom skočiti v vodo.
— Men,; ta stvar še n; povsem jasna.
— To me malo tolaži, čeprav ne more ničesar izpremenit; na dejstvih. Pomislite dobro — s tem. da se je moj očim oženil s hčerko moje žene, je namreč postala moja mat-; obenem mola stara mati. jaz pa njen mož pa svoj lastni stari oče. Ali razumete torej, da se to upira zdravi človeški pameti? Vsako stvar morate premisliti do konca.
Detektiv je globoko vzdihniL Potem je vstal in šel držeč roke v žepih in sklonjene glave dvakrat okrog mize. stoječe sredi sobe. Slednjič je znova stopil k postelji in položil nesrečnežu roko na rame.
— V tem primeru vas moram aretirati, — je dejal prostodušno
Mož v postelji ga je debelo pogledal.
— Vsako stvar morate do konca premisliti 1 — je nadaljeval detektiv. — Moram vas seveda aretirati zaradi poskuienega umora, k- ste ga zagrešili na svojem starem očetu.
Samomorilna; kandidat je zamolklo za« *    al in padel nazaj na vzg!avje. Detek-t v je pozvonil strežnici, potem je pn po prstih odšel iz bolniške sobe.
pa kot toplotni izolatorji Manjše hiše na periferi.i so zidali revnejši lastniki, ki so morali varčevati pri sleherni opeki. Zato so zidalj hiše s 30 cm debelim obodnim zi_ dovjem. namotu s 45 cm debelim Manjšo IMfc so bolj mrzle kakor večje. Zidanje manjših stanovanjskih hiš je mnogo man;, ekonomično kakor velikih, vendar ;e ideal mnogih meščanov »hišica z vrtom-t. Qe manjša hiša stoji na prostem, je izpostav. Rjeaa bolj mirazu. Tanko zidovje se hitreje cl.iadi. Bilo bi potrebno mnogo bolj kuriti v manjših hišah že zatadi togn. da bi K zidovje preveč ne ohladilo, toda s-tanovaki v teh hteicah morajo pogosto zelo varčevati s kurivom.
Zato je razumljivo, zakaj vodovodne napeljave zamrzujejo v novejših stanovanjskih okra.Lh mnogo bolj v središču mesta Vedeti pa moramo tudi. da vodovodna napeljava v mnogih novejših hišah niso pravilno položene. Doslej temu niso posvečali primerne pozornosti m tako se je dogajalo, da so bile vodovodna cevi vstavljene v zunanjih zidovih, česar bi pri novejših hlšao s tar.j*im zidov.em nikakor ne smeh dopuščati. Sami lastniki s< vrda ne morejo vo-deti tega, kajti napake se pokažejo Sele, ko je delo trotovo. Zato bi pa morali vedeti obrtniki in projektant.: tudi, kar nI neposredno predpisano. Prejšnji teden je zamrznilo mnogo vodovodn:h napeljav prav v hišah, kjer so bile cevi "položena v zunanjem zidovju. Ob hudem mrazu zamrznejo vodovodne napeljav? pogosto tudi v hišah z debetejšim z dovjem. če je cev vstavljena v zunanem zidu. Upoštevati bi pa tudi morali, da se pozimi geveriK) zidovje ohla_ juje še bolj kakor južno. V sončnih zimskih dneh je zidovje na južni strani topleje ter drži del; časa topioto kakor na severni strani. V novejših hišah so pa tudi pritik-line navpemo na sevrimi strani. V pritikli-nah ne kurimo, prav tam. v straniSčih m kopalnicah so pa vodovodne napeljave. Razen tega so neknte: i stanovale] zelo nepre. vidni in lahkomiseln: ter puščajo odprta okna pritiklin. Vsemu belilu je treba pripisovat:, da zadnje Čase zamrzjije toliko vodovodnih napeljav. Pogosto vodovoda ni n oppce dovolj zavarovati pred mrazom /e z.'! adi napak pn zidavi, vrčkrat pa bi b'la vendar škoda lahko preprečena, če bi bili stanovalci bolj pazijivi.
Dolenjska v pređpusfu
Tieonje, Zti. januarja Najmrzlejši dan na Dolenjskem je bil v tej zni; v petek. Po poročilih, ki smo jih č tali iz raznih krajev, je skoraj povsod živo srebro zdrknilo na 30° pod ničlo. Najhujši mraz pa smo zabeležili v Trebnjem in okolici, ko je ta dan toplomer pokazal —34«. Tudi v soboto dopoldne mraz ni popustil in smo verjeli mnogim vremenskim prerokom, ki »o trdili, da bo mraz še bolj pritisnil. Ljudje namreč pravijo: kadar lana »jemlje gor«, gre tudi mraz navzgor! To pot pa ni bilo tako. in čeprav luna še ^jemlje gore je nastal v noči od sobote na neieljo vremenski preokret, ki ga ni nihče pričakoval. živo srebro se je na Dolenjskem dvignilo za nad 200 in smo imeli v Trebnjem v nedeljo zjutraj samo še —8»! Po vsej Dolenjski je v nedeljo skoro ves dan snežilo ^n na trdo podlago je zapadlo 8 cm pršića. Ker je mraz znatno popustil, je v nedeljo prihitelo na Dolenjsko mnogo smučar je v-izletnikov, ki so se v s polnimi nahrbtniki veselo vračali nazaj. Spričo tolikega obiska smučarjev je nujno potrebno, da železniška uprava uve ie na dolenjski progi smučarski vlak, k: naj bi voz.l vsaj do Trebnjega.
Letošnji mraz, ki je prekosil celo ostro zimo v febi*uarju 192^, je na našem podeželju napravi ve'.iko škodo. Posebno občutna škoda je nastala po naših gozdovih, kjer je razpokalo Jrevje. Hrast, ki je za mraz najbolj občutljiv, je trpel največ. Lepa hrastova debla so v dolžini več metrov razpokala. Ker so hrastov; hlodi po .Vio ;;r 1 m\ je škoda tem vc^ja, kajti razp k::ni hrasti v lesni trgov-m nimajo n-kake cene, ampak je mogoče tako drevje prodati samo še za kurivo. Se več let se bodo poznale posledice letošnje ostre zime v na£;h gozdovih.
Precejšnjo škodo so utrpeli ljudje tudi v kleteh. V slabše zavarovanih kleteh je mnogim zmrznil kron.pir, korenje in pesa in je marsikdo celo cb semenski krompir. Kmetje tožijo, da jih je mraz presenet-1. drugi imajo pa zopet take kleti da pri —34o mraza na prostem, n.kakor ne morejo preprečiti pozebe v kleteh. V gozdovih je pog nilo tuii precej divjačine tu in tam pa naletiš celo na mrtve ptice.
Ljudje se precej zanimajo za letošnji predpust Letos bo kratek in tisti, ki ga hočejo izrabiti, se že pripravljajo. Žen ni in neveste nakupujejo s posebnimi boni obleke. Revnejši jih niti izrabiti ne morejo, bogatejši pa tarnajo, da dobe premalo. To pa omogoča revnim ln bogatim enako balo. Posebna gorečnost letošnjega predpusta so koline. Ko so kmetje prijavljali prašiče lastne reje za zakol, pač niso mislili, da bodo dovoljenja prejeli baJ v predpuatu. Naključje je torej hotelo, da v letošnjem predpustu nismo brez kolin in se te dni nai kmet v obilni meri poslužuje prsviee zakola prašiča Isjftnega prilelka.
Pesniško tekmovanje za mladinsko zbirko
Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani pripravlja slovenski mladini zbirko pri. godnih voščil. V nji bodo objavljene pesmi te vrste tz peres nekaterih naših vodil-ih
pesnikov ter izbor najlepšega, kar je izšlo doslej v knjigah in mladinskih časopi ih Založnica pa bi tudi hotela izpodbudit. r.vorno-t drugih pesnt-ko nadarjenih 1 juli, posebej še same mladine Zaradi tega se je odločila, da odmeri del te zanimive in že dolgo potrebne knjige izvirnim, se neobjavhenim prispevkom, ki jih bo prejela nalnšč za to knjigo.
S leni v z\-ezi razpisuje Knjigarna Tiskovne zadruge nagraae za najboljše izvir, ne pesmi, ki v ebujejo voščilo za razm prilike, ko mladina odraslim ljudem čestita ali izraža svoe posebne želje. Tekmovanja za te nagrade se l:J.hko udeleži vsak kdor čuti pesniško ftitioo. Rokopise je tr?. ba posiati do 20 februarja t. i. knjigam Tiskovne zauruge v Ljubij-inj z označbf »Prigodna voščila*! Na rokopisu bodi samo -iifra avtorja pesmi, njegovo prave ime in naslov pa naj se sporočita v zaprt; kuverti, ki n; priloži rokopisu Posebno literarno razsocLščv bo pregledalo dospele rokopise :n podelilo najbol šim naslednja nagrade: 1. nagrado \ zne kit 100 lir, ll najrrJido ">0 'dr. III. aagi*do *0 lir za tri prigodne- pesnitve, tet deset nagrad v knji-uah v vrednosti po 10—tO lir za ono prigodno pesnitev Nagrajeni tekmovalci, katerih pesmi bedo spiejete v uvodoma omenjano obliko se Opvažejjo že s samo ude ležbe pri tekmovanju da odstopijo svoje avtorske pravice založnic, knjige. Rokopl--i se ne bodo vračali Po 20 februar u do-spebh rokopisov ne bo mogoče upoštevat. Knjigarna   Tiskovne  zadruge   v   Ljub? jun-
Z Gorenjskega
— Jesenice za zimsko pomoč. Na Jese-ncah so nabrali za zimsko pomoč prvo nedeljo 3600 mark ali povprečno 1-20 marke na gospodinjstvo. Delavci in kmetje so darovali 2000 mark.
— Novi učUeljj v Lomu pri Tržiču. Šola v Lomu prt Trž:ču je dobila nadučite-lja Jerolitscha in učitelja Viljema Pixner-ja. Nadučitel.jeva soproga ]e tudj učiteljica.
— Sestanek vzgojiteljev v Domžalah. Pred kratkem so imeli vzgojitelji v Domžalah svoj drugi sestanek. Po pevski uri je govoril Stranner o pomenu sedanjega boja, ob koncu je pa predaval o odlomkih zgodo v ne kočevskih Nemcev.
— šahovski turnir v Kranju. V kratkem ?e prične v hotelu Pri stari poiti šahovski turnir. Za zmagovalce v posameznih skupinah so določane nagrade.
— Dva požara zaradi neprevidnosti. 22. t. m. ob 2. ponoči je izbruhnil vel k požar v veletrgovini z železom Majdič-Merkur v Kranju. Gasilci pod vodstvom stot. Meierja so takoj prihiteli in zajezili požar. Na sosednih poslopji]] je nastala le manjža ško da. Ob i.ctem času je nastal rx>žar tudi v Golobovi hiši v Stražšču. Oba požara sta nastala iz neprevidnosti.
— Gospodarska sola v Kamniku usta novljena. Okrožni svetnik Prascb je .-poročil občinskim kom^arjem. da bo poleg že delujoč.h 31 šol ustanovljenih še 20. V kamniškem okrožju imajo že 29 kmetijskih strokovnih šol in 6 obrtno nadaljevalnih. Prebivalstvo je posebno z veseljem pozdravilo ustanovitev dvoletne gospodarske šole, ki jo je prosvetno nv.nistrstvo odobrilo za okrožno mesto Kamnik. Mladina se bo v tej Šoli trgovsko izobraževala. Nastanjena bo v i>reurejenem poslopju stare ljudske šole, in sprejela bo lahko 140 učencev.
Naše <ieđnlišče
HRAMA
Četrtek, 29. jan.: ob 17.: Lepa pustolovšč'-na. Red A
Petek. 30. jan.: ob 15.: Boter Andraž. Izven.  Dijaška  predstava.   Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Sobota, 31. jan.: ob 17.: Voda. Izven. Cene od 15 lir navzdol Flers, Cailavet in Rev so pteei rridejan-ske komedije  »Lepa pu»tolovščina<r. Igra vsebuje vse značilnosti francoskih komedij: lahkotn" dialojre. dobro karakterizirane osebe in fino situacijsko komiko. Beg neveste iz najviSle družbe tik pred poroko in nj?-na pustolovščina z njenim mladostnim prijateljem, so erlavna nit dejanja.
Di.jaSka predstava klasično duhrovniftkr komedije iz 16. «sto»pt?a. ki jo je napisal Marin Držlč, *Bot*>r Andraž« bo v petrk, ob las uri. Vesela m duhovita zgodba ki io }e poatovetlf] in lokalizirat prof. Rupel, 'ma v utIgluahU rež'ii ing. arh Stunlr-e ži-vnhm napeti V baročni slovenščini podaas komadi ia ocltute vao Ijube'JUSlvoat in hu-momo.at ki Ip?1 v »m jeziku 55:»" ad Iska M besedna kemiks ter tin'čne kovno41.l8K6 fMpr,irP r^«^r.■tr rio-jni-im v**tlko v^drostl in jnr^f^rri-^t*   Opojen'f?1 mo rs  novo zoflpdb.-
aasloime vio^p tn vloge Laoi*e. kt ;ib Isfra-*a to r>ot P'nv" r> -o»-or ir Bancfnova.
OPEKA
Četrtek 29 ^r   ^b 17   Ples v Open. Opereta   Red Četrtek
Prt"k. 30   1an.: oh 17.: Prodana nevesta Izvori   Znižane cene  od  18 lir navzdol
Sobota 31. jan : ob 17.: Prt belem konjičku Red Premierskl Revijalna opereta »Pri belem konjičku; bo prttta v najkrajšem času na operni spored. Prva letošnja uprizoritev bo v sobote ali v prvih dn^h prihodniesra tedna. V glavnih pnrtiiah- Pcličeva. M. Sancln tn Znpnn
M R A R O V O GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana
Četrtek. 29 t m. EJektra Začetek ob 15."0 Danes popoldne uprizori >Mrakovo gle-dalisče* nesmrtno antično umetnino »Elek-tro« po izredno znižanih cenah. S tem je dana možnost obiska najširšim slojem, zlasti pa naS^mu dijaStvu. Delo ki doslej še ni bilo uprizorjeno na slovenskem odru je prevedla Tufii Rajnerjeva, ki igra Elektro. zrežiral je Ivan Mrak. ki igra Kil tamne-stro. Orsata ln Eglsta. Krlzotemnls Je Luka Ptanlnova. Sodeiulf. celoten ansambel. Glasba: Pogačar. Blagajna danes od 14. do predstave. Cene od 2 do 10 Ur.
K O L L U A K
Danes: Cetilek. 29. januarja: Franc Šaleški
OANA8NJE PRIREDITVE
Kino Matica: Zapuščena
Kino Sloga: Junaki pečin ln Tihotapci
Kino I iiion: Lukrecija Borgia
Ivino Mo*te: Holl>nA'oodske norosti in Don Paaqua!e
Slikarska razstava Zorana Musiča v jra-leriji Obersnel na Gospoavetski cesti
Mnikovo gledališče  ^Eloktra1:  ob 15.30
frančiškanski dvorani
Prirodoslovno društvo občni zbor ob 17. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi (vhod iz Gospcvske ulice ln na levo čez dvorišče)
DEŽl'KNE LFKAHNE Danes: Mr. Leustek. Reslirva esta 1. Ba-hovec. Kongresm U'g. 12, Komotar, Vic — Tržaška esta.
Iz Krvatslce
— Regulacija Kulpe. Mod javn.mi deli. ki jih nameravajo letos spomlali p:ičcti na Hr\ratskem je treba omeniti regulacijo Kulpe od Karlovca do Siska. Ko bo Kulpa re-gulinara bmlo lahko plulj po nji !uanjši vlačile; do Karlovca.
— Zastru p ljenje z metilalkoholom. Neki osijeski trgovec, ki prodaja rum je primešal nekaj uenaturiranega špirita. Trije ljudje, ki so pilj čaj s takim rumom, so takoj abateli in v strašnih mukah umrli. 9 se jih pa še bori s smrtjo. Policija je do-tičnega trgovca takoj aretirala. Pri nekaterih trgovcih je našla še precej z dona turi ranim špiritom pomešanega ruma.
— Teden astagkih viSokoSolcev.
radio je posvetil ta teden ustaškim visoko-šolcem. Teden je otvoiil v nedeljo popoldne Pogla\nik z nagovorom no radiu na hnrat-dko visokošolce. ki so zapolnili najlepše stra> ni zgodovine ustaSke osvobolilne borbe. V bodoče bodo smeli ustaški visokošolci nositi posebne znake. V ponedeljek je govoril
hrvatski poslanik v Berlinu dr. LHi lah o
hrvatskem vjsokošolcu v osvobodilni borbi, V torek je govor.] vodja ustašev prof. Or-šanic o neki drugi temi. včeraj pa zunanji minister Lorkovič o odnosu ustafike visoke šole do ustaške Hrvatske.
— Hrvatski junaki zračnih višav. V Zagreli je prispel z vzhodnega boj šču z nem* škim železnim križcem odlikovani letalski podpolkovnik z dve na kapitanoma. Njeg »va eskadrilja je sestrelila že 20 sovražnih letal, ne da bi sama izgubila le eno letalo al: letalca. Hrvatski letalci so čili in plravi. Podpolko\m:k je smeje izjavil, da so pa bili Anglež; proglasili že za mrtvega, °b neki drugI pi'illki je pa angleški rad o poročal, da sta mu bili amputirani obe nog .
— Nov *rrr»b V Mariboru je mmla zn. sebnica Karolina Maly-Paeel, mati mart-borslcega veletrgovca z vinom, stara 72 let.
— CMtne pOr°ke v Muti. V Muli Bo Imeli te dni prvi dve civilni poroki. Poročni so se Alojz Tertič.i.k z Mr.rijo Hrastnik in Franc Babic z M «njo Fering.
— Državna šola za pletenje knAflr v Ptuju. V februarju l:o zopet otvorjv?na v Ptuju drža\ma strokovna šola za pletenje koSar. Otvoritev te .šole je čim večjega, pomena, ker ima Nemčija samo eno tako šolo
— Maribor  v  zastavah.   VČC D je
bila prirejena na Trgu Adolfa Hitlerja v Mariboru spominsko svečanost v sponi In na dogodke 27. januarja 1919. je okrožni vodja odredil, da morajo viseti na vseh hišah nemške zastave.
— Počastitev spomina Frieđrićha Velikega v Ptuju. V nedeljo je priredilo okrožno vodstvo v Ptuju cpommsko svečanost, na kateri je počastilo spomin velikega pruskega kra!ja Friedricha Velikega. Svečan nagovor je imel zvezni vodja Siendl, k
zlasti poudaril besede Priedricha Velikega: Moj največji bog je dolžnost!
to! pregle
V nekaj vrstah
2arko Dolinar, zaiani hrvatski tahlete-niški prvak, je povabljen v Bratislavo, kjer bo 8. in 9- februarja sodeloval na tabletenISkem prvenstvu Slovaške.
Hokejsko moštvo runiunskega prvaka Juventusa je nastopCle na daljši turneji k prvi igri v Bratislavi. Bratislavsko zaaTop-••^tvo je goste porazilo 6:2.
Hrvatska ten-Ska mušketirja Mitlč in Pallada, sta te dni prejela povabilo, da bi 14. -ln 15. februarja sodelovala na teniškem turmrju v Kopenhagnu. Sodelovali bi najbolja! danski igralci lenisa.
Italijanska nogpometna zveza razpravlja sedaj o bližnjih mednarodnih tekmah. Čeprav še ni r/lo uradno objavljeno, je sedaj že dokončno sklenjeno, da se ho tekma s Španijo odigrala v Milanu. Mladinska tekma med Ital:j0 in Hrvatsko bo ali v Triestu, Bologni ah v katerem drugem ve-r.2_ijanskem mestu  (Venezla ali Padova).
Na pobudo nemške nogometne zveze bo v nedeljo na Dunaju sestanek voditeljev nogometnih organizacij raznih evropskih držav. Italijansko nogometno zvezo bosta zastopala Mauro in Coppola.
Preteklo soboto in nedeljo so v Samoboru pri Zagrebu tekmovali za prvenstvo v alpskih smučarskih disciplinah. Znani so nam doslej le uspehi v smuku. Zmagal .1e in postal hrvatski prvak Sušačan Ivo fekerl, član zagrebškega »Haška«. Tekmovale: so ae razvrstili takole: JU Ivo a;<erl 2:55.3. 2. Burgazzi (ki je S\Hcar ln se mudi v ZagTebu le službeno) 2:58,2, S. Dvofžak 3:00.2. 4. Antunov, 5. Lapajne Itd. V tekmovanju juniorjev j« zmaga* Mladen Frank član Ski kluba. Za nedellsko tekmovanje v slalomu je bilo prtjavljen'h '*2 senlorjev m 6 Juniorjev.
ev. 23
Stran 3
Kako smo prejšnja stoletja kupovali knjige
Kaj nam kaže imenik naročnikov na Linhartovo zgodovino
-ibljana, 29. januarja
Tudi sedaj je še navada .da založnk:
izdajatelji in tudi sami pisatelj: zbirajo naročn.ke, preden je knjiga izšla Tako so delali tudi prejšnje Ca=e zlast; zato. da kako ve.iko delo sploh omogov.jo brez več-j Banja   Ko taka knj ga izide, im*
Pilfl I lil   pi imenik sub«kribrntov.
Taki imenik: subskr.bentov so zelo važen ;n prepr:čM:v vir za kulturno stanje tedanje dobe. kdo se Je za knjige- *p!«h zanimal, kdo se jje zanimal za kako stroko, napo« led pa tudi ia to. kdo je podpiraj kulturna prizadevanja.
Za pr.rnerjavo teh c.njemc v različn.h čau h ;e zato treba .zbrat: knjige čim bo*.;
,'re   Pr.  ras v ferr: p*g!ed<j 'ahko go. o sre^    :-**r -mo ad leta I"
pa do leta 1877 dobil; tri velike zgodovine našeg? nar«.da in tU-irle Kranjske. Vsa tr. dela :ma;o priložene imenike subskriben-tov. da še danes lahko precej zanesij.v presod:mo. kdo se je v d>b. 150 let pr. nas posebno zan.rn.il za knjige, predvsem pa za de a o zgod'/..n. n razvoju narodu in dežele
Antona  Linharta   »Versuch  einer Ge-•cbirhle von Krain traje nas. Efl d
vinar;   7    len.«'ini kamen prrbujrnja »!«»-
venskega naroda. I eta 1788. je iziia I knjiga, leta 17D1 pa II. knjiga, k; je dandanes p- MlNBa redka II knjigi priloženi imen k navaja 135 imen predplačnikov. k: so nar v.i: 338 izvodov za ceno 4 50 teda-nj h 1 - al-iZa ta denar Je bilo tedaj moe:*<'e  kup ti prašiča.
Kar 50 zvodov je naroČila Agr:ku!tuma socie'e i a*. Kmetijska družba, kjer so bili tedaj zbrani v«; za napredek vneti in veljavni rnofje dežele. z"a-tj pa tudi člani 07 Akademije ope resoru m Gori Qp la in vodja vsega slovenskega pokreta ter Lnhartov požrtvovalni prijatelj Žiga baron Zois je plačal 12 izvodov, čeprav so tudi njegov: sorodniki in oskrbniki njegovih po-estev knjigo ie posebej naroči::. Ljubljanski par Kom je naro-SS 24 zvn.'ov. 2 izvoda pa rud: kniigar L-cht, a 12 izvodov je naročil tiskar Kar-leckv n:- Rek; Po dva izvoda so plačali tudi grof Hot her.\vart. apelacijski svetnik Jože p! V k " ••-.♦:<-•*---k Jrprik Jurij Zupan. svetr k grof Zinzendorf C*-'-:: lj Ike srraičine Mogatner. gednj ivr k Prmr.er v Skofji I,oki ter Franc Orr o-krbnJk graitine Turen - bla last Jožeta barona Zoisa   lird nr»rr-.rn'.k; dveh 'rvrdov je pa
- ;i oakrbnik blejske graščine Nace No-vi.;. -e pozneje prvi in glavni oglaie-valeč  Vodnikovih   »Lublanskih novz*
P rc izvode s* je pa naročilo vse
pJemttv    p sMoi   in rudj njih oskrbniki, uradništvo ter d:hov£č:na od škofa in prored o* Seveda je med na-r           *:d: tovarnar Des^eibrunner s Sela ter   •       .-lnski f*nanPn:.k Domian. po!ea ch -                   zdravniki, trgovci in tudi ofertii k-, kakor n   pr. ljubljanski Jeklar Hron.   T".-'    mp^ne  občme n;so pozabile nar^č I               ^> r-rnvero času. tako 1 i ubirat   rv>arna  mesta Kranja, k Je* :.   knjige naročil tudi trgovec Jernej P:   '      nadalje  novomeška   in kamniška nsasti     -   "na   ter  mestni   svem k: in uradni1::   ljub! ;r.r =ki  in dmffh  kranjsk h mest Ce'o   7 daljne Galicije so si zagotovil: Va&Bo de'o. namreč ved^o zavedn* slovenski ,-bhe Martin Kuralt, naš miak f7:k A"    j    Knee in nekdanji ta;n:k Krneli ~cke d- "be Harrjuet
Iz tec- imenika je m z vidno, da J> MaV aartovo >r:o<'nvžno naročili vsa *'oven«ka intelisen« ? in ^ *r kar ie hotel« veljati za dobrega patrtota
Leta 137rt. sta pa izSIi dve debeli knjig: Avrusta Dimitza »C'.esehiehte Krairs«. V imeniku raročr. h rv > Bt 48? imen! Deželni iofatd sve» *e za okrajne uč ♦e'j'k;-knjižnice naroći: 25 zvodov, od 1 do 8 i7"vodov so pa naročile knjigarne v Novem mestu. Zagrebu Gradcu. Ce-lovcu, ra Dunaju, v Berinu. Linzu. S-  -    - Kremsu   Celiu, Bornu.
Inomos* I.vo\nj. Olomucu. \Velsu, Puli. Brnu. Stuttgartu, Peš*i. Halle na S.. Odesi. HiS M Kvi. L:p?kem, Tropavi, Frankfurtu na M . Prae:. seveda po večjih krajih vse večje knjigarne, še posebej pa Akademiki knjigarn; v Gottingenu ji Upsaii.
Po dva izvoda litijski glavar dr Julij vit. pl. Vestenek. Kranjska hranilnica, r benberški učitelj Ambrož Poniž, upokojeni glavar Jrnez Pajk v Ljub-ava izvod« tudi *e posebej učitelj-ska kr.. .ca ljubljanskega okraja, celo tn izvode pa učiteljska knjižnica krškega okraja, prav tako po dva izvoda rudi knjižnica domačega 17. peš polka. Posamezne zvode so pa naročili plemiči, gra ščaki. duhovščina, oficirji, uradniki, dru -karji. knjigovez Kremžar. čevljar GoJč. p:vovar Auer. vrtnar Durr, pek F0-ceri. m:-.: tesarski mojster Gvaiz. tr-BBOIJU sotrudnJc Iber. suplent na realki Franc Leveč, trgovec Perdan, naredn k Viktor Polžar. vsi iz Ljubljane. Med Imeni Lj b'janćanov so tudi župan z mestnimi svetniki in urau.iiki. deželni glavar z deželnimi odbornik; in poslanci, advokati, zdravniki in lekarnarji, hotelirji in gosti I -r.i-r amarji in trgovci. V Tacnu se
je naročila na knj go oboževana Levstikova pri jate!;.ca Franja Malinsek, v Logatcu mesar Arko. v St. Rupertu gimnazijec Bežek. v V -  župan France Bregar
karnnišk: župan Kecel na Bledu dacar France Ramor. v Kranju trgovec Ferdinand Sajovic m lekarnar Savnik. v Skofji Loki Anton Sujn k, v Radovljici podoba r Janez Vum.k, v Kranju pa tudi se profe sor Tomo Zupan. Med naročn ki je posebno mnogo profesorje^', tako Franc Suklje in Ivan Tulefc ▼ LJubljani i. dr., skoraj največ je pa med naročniki učiteljev, ki so bih tedaj resnično beraiko plačani Meo učitelj imenujmo samo učiteljico Berto Heinriher v Gradcu. Gerčarja na Cafežu. Gcvekarja na Igu. ravnatelja Andre.a Pra-protnika v -    ? rovnika v Starem
trgu pr- lj-7-i ;Td itd. Delo so naročile tudj vse ve lote in večji zavod., pred-asepu  r r rečeno, vsi politični prva-
ki fn gospodarnki veljaki, ki se tedaj podpiranje kulturnih prizadevanj tn kupovanja knjfe  smatrali  za svojo dolžnost.
Ze leto dn; poire'e >*a 1877. je pa pri
Ivana Krajcu v N mestu izsTa težko
pričakovala dru^a izdaja Valvasorjevega veledela »Ehre des Henogthoma Krala«.
Vezane IOf| knjige so veljale 48 goldinarjev, kolikor Je tedaj veljala dobra krava.
To drago delo so naročile vse učiteljske knjižnice, posebno mnogo p« tud: t.skar-^k: Starci s knjižnico t skarskega društva na čeiu. VeA;ka većina čitalnic je seveda naročila kr.jigo, se posebej pa delavnejš. CitalničaejJ, da iz iaaen ka naročnikov prav visoko kulturno stanje tedanjih slovenskih krosov, obenem pa tudi velik.. požrtvuv.*!no*t za prosvetna prizadevanju Največjo požrtvovalnost je pa pr. naročanju tega dragega dela po-
eg duhjvništva pokazalo ućiteljstvo. sa;
• aa ramah duhovn stva in i:č.teljstva te--iaj slunelo najteže delo za napredek na-*da Seznam naročnikov je hkrat: iaaa-nik politično delovnih mož s prvaki na <elu.
Kakor nam imenik naročnikov na Linhartovo zrudovino Jasno kaže. kako je ▼ ievdalni dob plemstvo vestno izpolnjevalo svoje dolžnosti za kulturni napredek '"žele zlasti pa. kako le plemstvo v tedanjih <a*ih tmatralo napredek slovenstva *a »vojn stvar, tako spet pri naročnikih Dimhzeve /codt vinr in Vaiv«aorja jaa-n<» vidimo, kako je v isMfcpa*s%i dobi meščanstvo potrtvov im«i izpolnjevalo svoje dolžnost,  do n:m-da.
Pr Valvasorju je već na naročnikov že v ovanafos, veni t m pa niec naročn.ki tu-pailtnl, nemško usmerjen: Kranjci. Tc»c!a tud: ta činjenica je važna kot dokaz, da ie v najhujšem narodnostnem boju obt- stranki družila ljubezen do
doma.ee   dežele   ter  dobra   vn'ia   do skupnega dela za čast in korist domovine
Ob očetu dr Janezu Ble:we:su, brdskem ^rasčaku in sodnem pristavu dr. Janku KersniktJ ter ob dru? h «!ovenskih po'i-' čn:h prvak h od škofov do škofovega >pe-
aentarja«.  Je  Pa  za   ta   imenik posebno značilna dolga vrsta narodno zavednih slovenskih gospodarjev  v mestih in na deželi: BoišLn.k J^ne/. 1* Dol; prj Borovnic, ugovec Andrej Debevec iz Ljubljane, tr-■OVOC  Avgust  Gaspar   z  Rakeka, Janez Gradisek z Zaloga. Anton G vajo iz Ljub-jane. trgovec H.eng ii Šiške, trgovec Janez Jamiek :z Ljubijant. Janeiič Anton ii Kamnika, župan Kecel :n J. Rode iz Kam-:.a. Jakob Kobilca -z Ljubljane, Knifir Rajmund iz Ljubljane« litijski župan Ko-biar   Koren  Miroslav  iz  Planine. Martin Peruzzi iz Lip na Barju. Grebene Franc I2 Vehkih Lašč. irgovec Lozar ia Ljubljane i- dr. Poleg I-.ana Hribarja. Josipa Jurčiča, Petra Gras*el!ija. med naročnik; Valvasorja tudi član milanske Scale Josip Noli. -k.adate.j Franjo Gerbc :z Cerknice, škofov  hišni  kaplan  m  poznejši zgodovinai Anton Koblar  radgorusk: organist J. Gre-sor.č. kn.iigovodja Fr&nce Kadilnik. računalu  narednik   Andrej  Kramer. novomešk nismonoia  Avsenik   n ljubljanski pismo nosa M.nder. računskj narednik Jože Ivec. trgovski  sotrudnik   Ivan  Mejač, rudniški mojster Martin Bukovec iz Zagorja, stavi a Jere'o .laka in Luka Breskvar. dijaki Germ Gustav. Bož.č ter znan- Andrej Lenarč č z Vrhnike, pisatelj Josip S'r^ar. slikarja Ja-*^ez Svibic v Polianah in Miroslav Tome v Št. Vidu *er podobar Janez Vurnik v Radovljici  Med naročniki je tud: občna Me-♦Jika.   Trgovsko  bolniško  in pokojninsko društvo  ter poleg  de/elne^a nredsedsT\-,, *ud   tržaški poJicijskj stražnik Josip Pav-lovčiČ   n  več  finančnih  stražnikov. Tak> nam ta :men:k lepn odrn?a razmere tedanje dobe. ko so «»l*bo plačan^ uči^Mi m najslaMe  p^a^i-n:   dn:?;   iavn; uslu?be»ici imel; s »«or Se preden Je namreč TI. izdaja Va^asorja izšla. Je bilo prodanih Stl izvodov'
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih oh 16.. 18.15 »b  nedeljah  in   praznikih  ob   10..so
14.SO. I6.SO tn ix.so
KINO  MATICA   •  TELEFON *'i-4\ Velika  fiMri.-Ka drama ljubezni m  in-h«, tumnja   1   istjIci  <vrto\nesa slnvcs*
Zapuščena
Gorinn«   Lochair«   —   Maru Meni«
KINO   IMO.N   »   rULHKON Vl-'Z\
Lukrecija Borgia
Monuini'ntilii«'     -• Oo*ISSSM fild->ln'' ve'edelo
e.lj    Carlo   Nmcrii.    Marlo Brrnjrd
1
KINO   SLO<iA   »    TKLKrON if-H
Tom Kfene.  neustr.^ni Junik divjega sapedu  v   vi.    noa    finskem sporedu
II \AKI PFriV
m
T I H O T A P C 1
O' Ojal   sporf d '
^'HVNE VESTI
Kaj  je na  «-|>oredu   milanske Srale.
Snoci so v rnJansk: Sca'i peli opero Tu-rajidot*. danes je premiera Ro.-* nijevega Sevilskega br-vca«. V soboto bo premera Puccinijeve opere >Gianru Sch:cchi/. Sled'.li bodo najnovej5; .S.mfoniCni baleti Scale t v koreografij; Xives Poli Ba.lt t. obetajo V.t-tad ji je v    *Tutu   pod   čeSnjo«. Flospigh^e-
ve jRon.ske studencec.   Gerellijevo >lg:o velilah*  ln  Rimskv-Kt| iSp.mski
caprfcciot.
— I*o**t<»i>uJija proti pekom, ki ur \7\k>1-njujt^jo zakonov. M lanski pitfekt je ra:> jJagH, da je oblastvo javne vaiaaatj Javile policij: 49 pekov m prodajalcev kruha v Milanu, ker niso izpolnjevali pre*!pisov. ki urejajo pro.ajo kruha. Obenem je opozoril vse uruge peke na veLko oo^rovom^t, ki j.ni je naložena. Noben ra^iog ne opravičuje prodajo kruha brez odrezka krušne nakaz, race. pa tud: ne večje koUčine. kakor je označena na nakazn ci, lei jo ima kupec.
Kmetova xreča. Nek] k:;iet :z Veron-srie pokrajine je prišel po po^lu pretekli petek v Verono N. znano ah zaraJi raztre-senost: aJi zaradi zmote je vstopil v lota* j-pe najalnico v ulici Rosi in zahteval <.-garo. Ko je z\-edel, da so je zmotil, pa je kupil pet loLenjskih listkov po eno 1 ro. Številke so bile v soboto iziieiane in raz-m^sJjeni uezelan je dobil 4250 Ijt.
Nor***-, ki je ukradel truplo. V Ta. tu  se je zgodil  v ponedeljek nevsakdanji Norec Cosimo Chs« je prepiezai /. . okoli pokopaJišča. v odsotnosti čuvaja rdsi v asrtvaatatea in si nalo*:l na ramviia
- tenjko truplo. S tovorom se je nata I .-nil po |at| p*3ti .z pokopališča ter se spu-;-td  v d .v ji  beg po poljih.  Ko je p,et;k~I
etrov, je skril truplo v goad m .0 neznano kani. V toiek 01 mora! biti pogieb umiir žene  :n ko so se zbraij po-giebci. so ugotovih da je  truplo .zg-nulo.
po olje časa trajajočem iskanju s«5 gs na-»*: v nekem jarku. Norca še n:so izsledili.
— Koliko vina in p.v a pop.jejo v i: .ilij . Kak'M iMuui *Eco v-i Koinai pjp.je vsak pieoivaiec ILaiije letno 75 litrov vina in ko-■Mj poltaugi liter p-va.   Med evropskimi
-amenti vxna je Italija na tretjem mestu. Kakor je znano, pnueluje Itaiija zeio veiLko vina in je med narodi, ki popijejo največ vina. Povprečno popije v^a«. I tal jan 75.3 litre vina na leto. doč-m odpa le v Fran. ciji na vsakega prebivalca 176.1 litra ui v spamji 76.1 litra. Manj vina popijejo v 3v--ci, kjer odpade na prebivalca po 41.9 Ltra. na Ma^izarskem 28.7 m v Belgiji o 4 litia Nekaj več kot en liter vna pp.jejo ieuio Anglež., Danci in Holandci. Pi-\en»tvo v pitju piva pa pi*.pada Belgiji s 120 litri letno na osebo. Sleuijo Danska s 53.5, Nemčija z 42 in Franc.ja s 33 litri. V Italiji oopade letno komaj 1.5 l.tra p.va na pieb*-valca.
— Pridelek   krompirja   mora  biti večji.
Glede na posebno važnost, ki pipacia kr m-pirju v vojni prehrani zaraci njegove hra-njivoati se bavi jo gospodarske m tehn čn^ kmetijske sindikalne o^aiuziuj.je po navodilih kmetijskega ministrstva z načrt m, -a bi prJi>inja ieLna krompirja bda večja od lanske. >Eco di Roma* ob tej pi jluznoa.i ugotavlja, da so b Ji le v prejšnjih letih doseženi vazn; uspehi, tako giede razširjenosti krompirjevih naaadov kakor povprečn h donosov. Površina zasajena s krompi: jem se je povečala od 353.000 ha v triletju 1926-20 na 425.000 ha v triletju 1936-39, kljub stalnemu širjenju žitnih posevkov, zelenja h _n povTtnine.
— Peki ne »mejo uulrtjU. moko ai. kruh la kateregakoli naslova. Glede na stavljeno vprašanje, kakor poroča »Eco di Roma. hj pristojni činitelji znova potrdili, da so peki. ki oskrbujejo peko kruha na račun tretjih, dolžni izročiti kom tentu količine kruha k. odgovarjajo količinam moke al j testa prinesenega za peko. Enako je prepovedano pekom, ki pečejo kruh na račun tretjih, za-jržanje iz kateregakoli naslova, tudi ne zaradi plačila za peko. ti tne moke, k. so jo prejsli za peko kruha
— Had mrac na Hrvatskem. Z..grebaka radijska oddajna postaja objavlja vsak dan podatke o nenavadno hudem mraxu, ki je zavladal po vsem Hn-atakam. Hrvati pravijo, da Js nastopila prava >aiblrska slma« Tempera tura aa v rasnih hrvatskih krajih
giblje med 20 do - 25° C. Najnižja temperatura, ki so jo doslej zabeležili v Zagrebu, je bila —24.5° C. Kljub hudemu mrazu, se mladina nikakor ne pusti ugnati, ampak roma vsak dan ■ smučmi na Sljeme, kjer uživa v lepotah zimskega sporta.
— Zanimivosti 1/ *rh«kega kmetijstva. Beograjska »Dunau Zeitung* poroča obširno o stanju kmenintva v Srbiji, ki ne kaže ravno predobrih izgledov Zaradi znanih jesenskih dogodkov v Srbiji preden niso vladne čete zatrle upornikov, kmetje skoraj niso sejali tako da je bila jesenska sasetev zelo pičla Posledice bo Srv.ija občutila šele pomladi, ko bo primanjkovalo hrane. Pšenico in ostala žita bodo v Srbiji v gla^ticm sejali šele pomladi. Zanimivo je nadalje, da 30 trgi nekaterih večjih srbskih mest popolnoma prazni. Kmetje živil sploh več ne prinašajo tn so se cblastva začela zanimati za vzroke. Brez posebnih težav s > ugotovita, da kmetje ne prihajajo več na trg zaradi tega, ker prihajajo me-Ksari k njim na domove in jim živila kar tam drago plačujejo Da bi uredila pravično razdelitev flfvij med prebivalstvo, so zdaj oblastva pohajkovanja meščanov po deželi naj*5trct.ie prepovedala hkrati pa odredila, da morajo kmetje vsa živila sem! prinašati na trg. Kdor M jih So poslej prodajal kar doma, bo str^^o kaznovan.
Za ureditev železniškega prometa na Balkanu. Prejšnji teden so se v Budimpešti seatall predstavniki li' 1l II11 mil uprav Italije. Romunije. Noniči'e. Srbijo in Hrvatske, ua bt se pogovorili o ureditvi romun-sko-italijanskega prometa čez madžarsko, srbsko oziroma hrvatsko drž;ivno področj."1. kakor tudi glede vseh drugih železniških vprašanj, ki zanimajo na konferenci zastopane dižave. Vsa vprašanja so bila rešena ugedno, tako da bo železniški promet na Bal kar. u že v najkrajšem času popolnoma urejen. Kmalu bo urejeno tudi vprašanje neposrednega železniškega prometa in tarif med Švico m Hrvatsko.
— škodljivi vpli\l ulice. Beograjski listi, med njimi zlasti >Novo Vreme« m >Donau Zeitung« poa\ečajo že nekaj časa obširne članke o problemu vzgoje srbske mladine Med drugim poudarjajo zlasti, da na mladino, ki v nekaterih šolah še zdaj nlmn lednega pouka, vpliva najbolj kvarno ulica ki se otroci po njej potikajo in prihajajo v dotiko z mladino, ki spada že med izvržen ce. Roditelji morajo posvečati otrokom večjo pozornost in jih čimbolj zaposliti doma bodisi t ukom. bodisi s čitanjem koristnih kn;ie ali domačimi opravili. Ma-l:m potepuščkom hodo odslej posvečala no-sebno pokornost tudi oblastvn, ki jih žele obvarovati, da se ne bi izpridili.
— O znanem beosrraj«kem prevratu je te rini objavil obširen članek ruski list >Novo-ie Slovo«, ki izhaja v Berlinu ?Novoje Slovo« pravi, da je bil glavni komurusfičn! agitator v S^bip svetnik tamošnjega sovjetskega poslaništva Lebedev, ki "je zbral okoli sel •> peščico prevratnih Hem^ntov in z njimi povzročil sfaaa Jueoslavije. Med glavnimi krivci tt> p1«t. zlom omenja . No-voie Slovo* vseučillšketra profesorja Vladimira Coroviča. ki je bil duho\*ni začetnik vse*ra rla dalje upnkoierega polkovnik*? Božina Djlnića. !d je bil še pred prvo svetovno voino član li»<jtukeev in hkrati r-1!-sen francoake lože. ministra bivšeca ju^o-slovenskega dvora Radoja Kneževiča ter njezovega brata, ki je bil novel^nlk nekega - • 'liona kraljeve gard". Posebno vlo^o v prevratu sta imela seveda 'i'di terlnnji predsednik lujroslovenske vlade Dušan Simovič in bivS: jugosloven^k; poslanik v Moskvi M ar G* vri levic ki fs po mnenju >Novo-jega Slova* Se! Stnl'.nu temeljito >na !i-mance«.
— Novo ležiiee prenm«ra na Hrvatskem. vHrvatslii Narod« poroči obširno o novem ležišču premoga na sfrJtsAaflBSa*. ki so ?a nedavno odkril! C5re m lefišče liamlta pri vaal Madlar v bližini Petrinfe. ki ga ho po sodbi strokovnjrkov okoli 700 000 kub metrov. Novi petrinjski lignit ima 3558 kalorij in mu bo prldejns cena 250 kun za tono.
— Ne odlaanjte ve*, temveč naročite takoj »Gospodinjski koledare. V talogl je le •e male tavodev. Vsaka goapodlnta. kl al nabavi Gospodinjski koledar al olajša go-
1 spodinjstvo in ji je tudi pri kuhi, s svojimi kuharskimi recepti, velik pripomoček. Cena Lit. 20. . Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenbur-_;ova ul. 3.
— Promocija. Dunee ob 12. bosta promo virana za doktorja   prava   na   univerzi v Ljubljani  gg.  Ludvik  Rerden  :z  Kobilja v Prekmurju in Viktor Damjan iz Ljubljane čestitamo!
— Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Angel Kal n. Vla-Jimir Močn:k, in Miroslav Kupelj, vsd iz Ljubljane, ćestitamo!
— Posi'stniki t;ji/.dov morajo po naredbi Visokega Komisarja ob začetku gozdarskega leta, vsaj pa pred 15. novembrom vsakega lela svoji občini naznanit: vse množine lesa. ki jih imajo na Jan 1. novembra tistega leta, prav tako pa tudi kol.čine lesa, ki- jih moiajo po določbah čl. 1. naredbe o predpisih za proizvodnjo lesa in za izvoz drv proizvesti v novem gozdarskem letu. Količine lesa morajo biti v naznanlu ločene na drva in na celulozni les, nadalje na les za oglje in na les za obdelavo.
= Pred potekom roka za likvidacijo premoženja na ozemlju bivše Jugoslavije, ki je priključeno Nemčiji. Ob koncu decembra smo objavili vsebino razglasa Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino glede li-kvidacje premoženja na Štajerskem in Gorenjskem. Na Ozemlju, ki je bilo priključeno Nemčiji, so pooblaščeni likviiirati svoja premoženja vsi Slovenci, ki so lani 1. aprila hvaJi na ozemlju Ljubljanske pokra, jine in na ostalem ozemlju bivše Jugoslavije, priključenem Italiji, in oni Slovenci, kj so se tu rodili m so bili lani 1. aprila sem pristojni, pa so se pred 10. decembrom 1941 preselil: v Italijo iz pokrajin, preklju-čenih Nemčiji. Rok za vlaganje izjav za likvidacijo kremoženja bo potekel 30. t. m. Zato se opozarjajo zamudniki, da vsaj do tega roka vlože izjave pri Visokem komi-sarjatu Ljubljanske pokrajine v dveh enakih izvodih, s potrd lom župana občine, kjer prebivajo,o točnosti prijavljenih oseb-nJi podatkov.
— Groškt pevci v Zagrebu. V soboto je nastopil graški pevski zbor pod vodstvom prof. Hennanna von Schmeidvla v zagrebškem gledališču z Brahmsovim .Nemškim Rekvijemom c. Zagreb je priredil nemškim gostom prisrčen sprejem. Z graškimi pevci je prlspei v Za rreb tudi graški župan dr. Kasper. Zagrebški župan je priredil gostom prisrčen sprejem, kateremu je prisostvoval tudi koporacijski minister dr. Lovro, polcii njega pa mnogi predstavniki kulturnega in političnega življenja. Nemški poslanik Kasche je priredil v soboto popoldne gostom čajanko. Koncert sam je bil dokaz prisrčnega nemško-hrvatskega prijateljstva. Občinstvo je nagradilo zbor dirigenta in soliste z navdušenim odobravanjem ter jim poklonilo mnogo vencev in šopkov. Gostje so dobili tudi umetniško iz_ delan album. Po koncertu je bila prirejena gostom večerja.
— V Mačvi bodo pridelovali *°jo. V Beo_ gTadu je bila ustanovljena delniška družba za pridelovanje oljaric »Uljorodr, ki bo v Srbiji potmeševal pridelovanje oljaric prav tako. kakor ;e delala prej družba >Ulja-ricac v bivši Jugoslaviji. Delniški kapital nove družbe v znesku J .000.000 din je v rokah »Uljaricer. ki je tudi po svojih predstavnikih tesno povezana z *Uljorodom<. Nova družba je z merodajnega mesta že dobila nalogo, naj poskrbi, da se pridelajo čim več seje in sončnic. Sojo bodo pridelovali v prvi vrsti v Mačvi, kjer bodo zase. jali 10 000 oralov. Nemčija bo dala v ta namen na razpolago umetna gnojila in poljedelske stroje. ?i»čvo. ki sicer ni prikladna TiL pol->de!s*vo. hočejo Izpremeniti v velik pojni vrt, ker se je izkazalo, da je zemlja za sojo tu zelo prikladna. »Uljarica« bo s svojimi podružnicami v Pačevu in Runu skrbela, za izvoz žita. sadja in zdravilnih zelišč ter za proizvodnjo prediva.
Iz L%iiJ|3sie
Spravljanje szsega po mestnih cestah in ulicah
Ker z vseh strani prihajajo pritožbe na površnost nekaterih hišnih posestnikov ali najemnikov pri spravi anju snega, jih moramo spet opominjati na predpise mestne ga cestnega reda in na dolžnosti, ki jih morajo Opraviti hr>ui lastniki ali najemniki, prav tako pa tudi i>oseatniki zemljišč in stavbišč pri spravljanju snega s hodnikov in peApotov.
Mr-stni cestni red nsmrec v $ 75 določa: Kadar koli zapde sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stav-^ bisča ali drugih zeml-išč ob cesti skidati sneg 9 hodnika ali pešpota ob vsej d°lžtnl posestva.
Cre zaradi snega polzi ali kadar se napravi poledira. morajo posestniki takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem Kadar pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora biti snaženje in posipanje hodnikov in peSpotov opravljeno vsaj do 7. zjutraj.
Pri neprestanem snegu je treba hodnik ah pešpot osnažiti večkrat na dan in posipati tako. da ni nevarnosti za pešce. Prepovedano Je ps sneg in \eč °dinetavati v odtočne ka.lunje ali tik ob robnik, na re-Aetke pofci;-ahilk^v in na tramvajsko progu Z dvorišč spravljenega snega in ledu ni dovoljeno odkiadati na cestah, temveč Je treba zveriti v vodo ali na odkazane prostore Sneg. ki sam zdrči ali ga pomete jO raz strehe, mora 10 hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje
REUM ATIZZ ATI REVMATIČNI
Fale regolarmerue is
voslri cura di     zdrsvtte se redno z
UR0D0NAL
Ev i tereter Dolori, Sclatico Emicronia. Obesita
Un cucehismo de coffe matlino e sera in un po' d scqua
PRODUIIONE I T A LI A N A
in boste prepreCrti: Bolečine, ishios (bolečine v kolku), Glavobol, DebeluŠnost. Zjutraj in zvečer ena Žlic t ca U r o d o n a I a v malo vodi ITALIJANSKA PROIZVODSJA
Aul. ?ra>f  Mi!«** Ifit <*•! 31-1 33
stroške zvo/Jtl s eesrv Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led tajata, je treba hednike in pešpoti po potrebi večkrat na dan osnažiti luž in blata.
Posestniki naj predvsem upoštevajo *»i r**cno opozorilo, tla mestno cestno nadzorstvo s svojimi dehisti ne spravlja nnega 1 hodnikov in ne porsipa hodnikov proti poledici oh sasetMiili peaeetvfai sicer brez izjeme nikjer, torej niti pri javnih posestvih niti pri cerkvenih in tudi ne pri ob-čin&kih |>osesitvih.
Ljubljanski posestniki naj si torej o pravem ćasu priskrbe hišnike ali najamejo delavce, ki jim bodo po predpisih in o pravem Času dc 7. zjutraj spravili sneg s hod. nikov. Glede širine hodnika, ki mora biti osnažen, velja naslednje pravilo: tam, kjer so položeni robniki, ^e treba sneg spraviti s hodnika dc robnuca — razen onega peščenega pasu, ki je namenjen za nasade. Pri tem pa vrndar mora biti vselej osnažena tudi odtočna kadunja ob r°bniku ua cestišču. Hodnike broz robnikov je treba osnažiti v si.ini najmanj 2 m, vselej pa do odtočne kadunje. Tudi pri teh hodnikih je treba vselej osumiti odtočno kadunjo aii jarek.
Odvazanje In odmetavanje snega v vodo je dovoljeno le na onih prostorih in bre-go\ih ob vodi, ki so za odlaganje snega pripravljeni in označeni s posebnimi znač-kamL
Posestniki naj se zavedijo pravnih posledic v primeru opustitve spravljanja sne. ga s hodnikov in posipanja hodnikov proti poledici. Policija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti posestnikov prj spravljanju snega najstrožje kaznovala.
*
—lj Mraz ne popušča. Včeraj je bilo malo upanja, da bo mraz popustil, ker se je zmanjšal zračni tlak. V resnici se je začelo že dopoldne oblačiti in tudi popoldne je bilo delno oblačno, toda ponoči je bilo pretežno jasno. Nad središčem mesta ln Barjem je ležala ponoči redkejaa megla, ki je pa vendar nekoliko zadrževala izžarevanje toplote. Zato se mraz ni več stopnjeval. Na periferiji je bilo davi prav tako mrzlo kakor včeraj zjutraj. Tako je kazal toplomer pri barjanski šoli davi —21°, natančno toliko kakor včeraj zjutraj. Sredi meata je bilo za stopinjo hladneje kakor včeraj. Toplomer v Zvezdi je kazal —139°. Včerajšnji dan je bil sorazmerno precej mrzel in maksimalna temperatura je znašala Ve -—8.8°.
—lj Divjačino srno m naša odlična vina naj pokusi vsak Ljubljančan v gostilni Lovšin.
—lj Društvo za varstvo Živali je preakr-helo nekaj zasilne hrane  za  živali svojih
članov. Dokler zaloga traja, se bodo dobivale nakaznice za živalsko hrano dnevno od 14.—15. v društveni ambulanti na Domobranski cesti št.21, tel. 30-36.
Radio Ljubljana
SOBOTA,  31. JANI A1UA 1942-XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: ml in melodije, v odmoru napoved čaaa. S 15: Poročila v italijanščini. 12.15: Pre-kov trio. 12.40: Ambrosianov trio. 1.: Napoved ča a — percčUia v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sC v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radljffkl or-ke ter pod vodstvom D. M. Sijanea: Operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini 14.15: Godalni orkester pod vodstvom Marina. 17.10: Drugi del simfonično zborov-^skega koncerta pod vodstvom Armanda La Roca. 18: Dr Nfalka Šimenc: Zdravje gospodinje, predavanje za gospodinje v slovenščini 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra gla ba. 20: Napoved Časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov ▼ slovenščini. 20 30 Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D M. Sijanea. ob sodelovanju sopraniMk^ Valerije Hevbalove: operna glasba. 21.15. Koncert tenorista Ivana Franci a pri klavirju Marijan Lipovšek. 21.35: Koncert ljubljankega komornega dueta prof. filals. 22.10: Koncert frjpranistke Albe Anzeotti. 22 45:  Poročila v italijanščini.
Finski ranjenci na Švedskem
Z bolnico ladjo švedske vejne niamairiee »Princ KareU «*e je pr^p<^jaJo na Švedsko* 106 fmsicih ranjencev. Svedsicri Hat »SvernJos Tagb'adet« poroča, da se bodo finski ranjenci zdravili v posebni bolnici v Sfaook-holmu.
Praška domača mast
CISTI IN ZDRAVI RANE! DOBI SE V VSEH LEKARN AH 14T R- d. it. 2/41
VAS OBRAZ KAZI
debel, otekel in porde-čen nos. To posledico zmrzeli. prehlada in zastale nečiste krvi. ki ae je strdila. preže-nete s časom, če dnevno redno pijete Ambroževo medico, ki jo dobite pristno le v Medarni, Ljubljana. Židovska ul. 6.
POZOR!
<upujem rabljene čevlje, imam na zalogi otroške galoše, sprejmem v popravilo tudi gumijasto obutev. 'Clavžer, Vošnjakova ulica 4.
»ALPA« CA9 se dobi v vsaki trgovini. UT
Stran 4
»SLOVENSKI N A R O D c. četrtek, 29. januarja 1942-XX.
fitev. 23
V Ljubljanski pokrajini 3009 vajencev
Prva zanesljiva statistika o naših vajencih — V Ljubljani 1734 vajencev
Ljubljana. 29. januarja
Strra;«;nTKniadđđjcvaRn€ šole *v Ljubljani ■o z " o^rr-'e. Ob tej pr. iiki jc bi a tuda objavljena statistica o vajencih v Ljubijan-ak; p- ^rdjini. dos;ej pr\a. ScvtavH jo jc Zavi>J za Kdalao zavarovanje Lubijanke pckra/.ne. 5t*t t*ika ;e zelo poučna in ne-©g bno potrebna za presojo naš h c.yspodar-si..h razmer.
Koliko vajencev je bilo rrej?
Prej mje čase nis*t ime.i dogo dovolj aa-■estjive <:a:rsr_ke c vaj-nc:h Z avti ni bilo w*'vs n0otovrti, ko.iko je bilo vajencev t h v : Jut; Stcvlo vajencev »o ugo-
t-\ ia'i h' r«" * ..u uJcnccv vajenskih f*»> - 7.i-..:r v^n-
a*r v najnižjem razredu delav^-ketža zavarovani. Pr r m ie ho treba up* -tcvati. da sIt -k ■ n-i i !- * c\a nh <o* cb-*fco"raK va omd n da v*a wj.mc n bili rudi aaanacovani v namiljeni aacadnem razredu. 5tcv n ? :rcj vaL-nci v> bij zavarovani tudi v \-jih mc".!nii razre !;h Smemo pa reči ti»di. da najbrž v-«* vaicnci niso b'H n:t: t \ arr mtm\ na m- ••• - * ■ * lci n<y) imeli p'rće.
T'^'na 9ta>tv§t:<a. nadrobne. obdelana po po"tt»^zT*h s/trish. ;c pa bila objavljena prv&fin&Hn. in s*cer v p^ebnern odt;^l-a iz »Zb—Icj itcapanafagi oSrta l°18—WS« po i aaafavri n »Na "i \ rcnci v luci ^-'tistke OT"Zr> v LfutttfCmta Studim nodnrto « po-<f^r-'^-»:c*.it:Ht;."-j;m; pol^tVi je sestavi! Tvc- Lah. Zhorn-k ^oven^Ve^ obrta m rz-"c!. po«^Kni  odtis*  tLmme nt-
prave  ce taai večic- vrednost   Ob tej pri :v      -n «' •/'   /a r-ro-;ivn 7 «.*iti-st:k ■ o v:'.jencik v Ljubljanski pokraj-ni.
Za socialno zaščito vajencev
Iv > Lah je v svoji razpravi o vajeneh ■aglae i. da ;e na'e moderno dda\-vko za-vartvvanje p./ai->:!o. »-la -o imei- vajenci že od vscjja začetka .vajenski mezdni razred*. ka'< r je t«/ ra/'. \!n> iz avstrijskega zakona o bolni ken zavarovanju delavcev« m je vse vajence pomenilo ?. delavci ki sc ?me'i nizke prejemke a!i so b:li brez nj*h. Tedaj je cco prevladovalo mi "ljenje da morajo aeladoTetnJ delavci, ki prameni :o v zavarovanju doSer ri/;ko. « svojim^ r^spevkl vzdrževati stJTCjie deavce Posebno zakomto zaščito «0 vajenci d fo-%\ šc-'e z no^m r>brt-n:m 7-!k<-noni. Pcznerc so začele kazati već zan:- • . 7i vajence tudi OaVaatl in uc«*a-aawei Omeniti jc treba tudi da je OUZD v L:uV:am votinl leta l°ri simo zi po pravi V> oobovja vajen.cv 100 000 dm. Razen te?a ie ta u-stamrva organizira*« akejo pod imr*n >m »'e''»vna EfttapflJflBl za zdravstveno 7j\" * > \vfenCOfi Namen te akcije ie bil. da %o vaienc' tabkn mM va1; po-obn<" zdnv-stven«» za":+o v r^r;-^e^ri hn'ezn . ta-ko da so b '     vc*:S Hai.itcv kakor !e po
zrk " ' % - ' h Ra^en teea ie bi* na m-?n »tIv*ori-ne skurmo^t1* tiKJ; združiti %-se VStanOve, k* se peč i^. z vaien-ViTni vpra-šr^nv. V ta nimo-i b:lo tx» t'^a namrej , _fr£n„ -'tcv-'Ve o va'fnc'h da bi hi*a ^<t->t r~ !"'-»i  7°  aVc'ie   V »-Ic'ovtv sVutv
n<-v* ;
i b-
•-a e n*«-
n oa'c :
HV«vwKi savod  ZHnrsjrfea za TOT P'tv-
gUri  t^^-^'ci.   '.'-'ti::-1\'.i  tflrr/ma Profi-tubc^V' • Toma   l:^a   in  drVME   Do popotee -"-»-c te ram'Vi n: prVo D      * k > 7a^aronan:e n; -    l;1o rv.«*Sne tr-č^c* s*--   • ' - r» vafea   h  Vct 'C z 'ten o zav:'--." .-»"mi   d-^'avcev   d v':no »^r-
«- o« :^ /*i?-*-v aavaMovaaili po d**ian-sl-7i'- "'-m d^arrei -n no vfVvl za-r*^-r'Tt''.-r \*-i-^ic; ««"»       n\-r"-x^pi p4*raraaa z
dr*f*i*TVi «* *ai*c"  v  **-i:n:7"'*  m^7 'n^ »t
in T. r"^ ■ !--: -■ •- * ;? v v->'r»*n"m vp-*;al za -v.i; — S wn' ' ^ ~~ ■'1,tio 11 "k ^ **> pti 0'"/n * -di ie b*'o v \-":':h rp-^t^-«rp r - 9 - ':Ti ra^"»^o-<*''-m^n^ *o'*Vo
v- 't"'-    -V - v r*——< rn '—^ 'm   T 'Vo 'C
n"l<-» mrr"iT-' «r-iV-'7no  «4—v*'>1ri'""^tk>
lh>i ^     ' t:^,,—73   *o*    t*W !t,   joio «30
y»vt  ?n r*/^,''~'~',^*"> c*-t»-c* V*> o
v,: „ .-i, r1 rr ^:vr? d^\-*V:e bm^ 'ne
Deset'na zavarovancev vajenci
L. N34' t r v dravski banovini 10 833 \.-. rue\ !">• ' / i\ jpa ancev. Rc'ativ-no. !/- iaaai v odstotkih ic bi'o največ vajencev It-r.i !tJJ5. -n vcer 1^.76 ' \ zgvaro-van^cv. na.nanj pa !cta 1^*37 (8 71 r^). Zdaj so znane tolne števi k»» o zavanrvanh delavcih decembra; b;!e so objavljene pred dnevi. T. V. > lahk rzračunamr- odstotek vajencev zdaj. Dne 2. decembra je b''o v Ljubljanski pofcza n vkunai 3»'MW vajencev Dtoaaaaaaa jc b-!o zavarovanih skupno i9.905 <\y .\ k. ■■ rue\   Za n.i^ račun pr-
haja v p * lm števio zavarov a i -cev p*-i sa-m-"m /a     hi za HX a'no zavarovan ie Za
vi- 1 j * ' «' v •• J" TJ7 zavarovancev. Racami nam pri /n \sa r^Jistotck vajencev pa jc zar' \:n:h v če ' ia-s-tvu. sku jencev Je lonDJ nad tlc«-.— <. . *>nc<?a ste-vrla za - t\ i 5w»razmeTJc med števVr/m dru<jc*a d^'av-^tva n \rajcnc: se torej v spi o "nem n srremen.'o.
Največ vajencev v Ljubljani
Nad poiovico vajencev je zapečen h v LJab" un:. ;r snecr 1113 vajencc\ n o J i \a-jcnk_ V novome kern ukraju je zapos.t:. h vV> vajencev tn 114 vajenk. v ćrmmic jskem 144 vajencev m 42 vajenk. v koteMfcem 187 vajencev in 51 \-ajcnk. v laaaškem pa samo 87 vajencev in 28 vajenk. Skupno je 2119 vajencev m 890 vaienik. To se pravi, da jc  vajenk 40.5 r'c.
Vajenci po strokah
Vi4 t*meznih stri -.ah je največ vajencev :n vajenk v oblač ln stroki, 'kapui O-8 (jo<i vajencev in 412 vajunk). V tej s: r ^ una;<> vajenke \&.'k<* več m«. nvcJtem ko je v n«n -ih dru<! h stro>uih vaicncev vev ka-k(7r vajenk. \' ko\ ■ . srtn^k: ic zap EM k ena vajenka, medtem ko je vajencev 478.
V »Lravski banovini jc biio v tej stroki za-r '-enih skupno 1979 vajencev m vajenk. \ -:r .: za < Svlc'ovanje kamen«a m zemije j« /a;'/-lenih 38 vajencev (vajenk ni). V* Btr ki za izde^rvanje prevozn h wcd>fc» je /a\flnnanh 73 vajencev (v dravski banovini 244). kemična industrija ^tcie 'e I va-
■        Hektrčne 001 tM     pa 3   \ loicaCaW :n<iustr ji  je zapo44er»:h   11   vajencev   in 38 vajenk. P.:p;rn:'ka indu-^ri^ itejc 5 vajen cev (v dravski banovini   j h jt  bile   le 7)
V usnjan.ki stroki ic 22 vajencev. Procej vajencev pa je zar*~'!cn:h v ćc\!arstvu. skupaj 185 (med njimi 10 vajunk) m dm<2 h obr ih, ki uporabljajo u«m*c kf^t surovino, je tudi precej vajencev tako da ie skupn«. v tej stroki s čev !j rji vtcJ 254 vajencev (med njimi 11  vajenk). V c^zdno žagarski
v* jc zapor-*'enih samo 9 vajencev, v Tc;n:  (prt. .ic.iv .m;c lesa  m rezbarstvo) jih
jc pa 299. Vajenk v tej strok' nt. V živiUk: ti je zapoj enih 139 vajencev tn  1 va-a. Največ jih je v rnes-arsik-.h pt^ljetjih 86, m v pokariče h. 36. V gosf-mikih obratih le   zapi>cn:h  32  vajencev  ki   14 vajenk. Kakor rečeno, šteje ob.ačMna stroka največ .ev in vajenk Naj:tevilncjii so vajenci, ki se uče krojaštva. 274. in va^enke. k; K uče ao   hr c 344. V stavbnih cbrrh jc -.enih   112   vajencev.   Graf ena stroka steje  47   vajencev   in   vajenk (7 vajenk). Zdravstvena irlnfta, ki v njo spadajo zebo tthn:'<l. br:\ci in frizerke. Nteje 80 vajencev iOJ 172 vajenk. V 7< b tehniških podje^j^h jc , .- 17 ^jencev ;n 2 vajenk' V trgo-
le shrvAi je skupa i 432 vajencev in vajenk (231 vaienk). Največ vajencev jc v h z me'anim blagom: 89 vajencev in 119 va;cnk. Na dmcem mesrtu po številu - ncev «-o tja'antcT^iske trgovine: 13 va-[ffoeev n vajenk. Končno nai omenimo, da jc 13 dimn;,<arsikih vajencev.
\*?r:na vajcooov je zapečenih v malih obrtnih podjetjih. Tndu^tr jf-ka podjetja laaafo meh* m«'o va-encev ker stroino, ro-vam;'ko de'o nav;v.lno ne zahteva d-vljscija po*cbne?a ujcn*a Industrijsk5 de'laver ostane vedno le de'avec ter ne more postati r ' 1 ' : pemocadk. Žito sn obrtni vajen-b ",:o strokovno izcbnzbo ka-fenr indastrijsld delavci m se tudi mno^o Taže r.-imo/svoje: industrijski de'avec na-\a.in'> t^vc u.>*anovlB cibrtncjga podjetja, rokrd ' Mil rotnožnaVosr se pa ze'o mno-on o'im"v<i:. Zc za-^a-i' te<ja ima atotfcrilca o vr!: r»c:h nas p^-ebno vrednost. Zelo< dobro bo lahko s1 u/-"a tud-? Poklicni svero-• -, r^-,> |nvairi:ci k^-koir vsem. ki se mormioi 7an:mip za ni"e s»plo>ne gospodar-N-e in soc'.: :.e ra/:r.vre.
Na pcilrGčfu Esvemcškega okrožnega so
so ttreli sodniki lan; največ cnravka s tatvinami — Prestopkov proti nuiksimalnifii cenam je bila 177
Ljubljana. 29. januarja V bivši dravski banovini je delovalo pet okrožnih sodLšč. v Ljubljani, Novem mestu. Celju. Mariboru in Murski Scboti. Obračuni o poslovanju državnih tožilstev pri teh sodiščih 1. 1940 so pokazali, da je bilo izvršenih največ kaznivih dejanj na pedreč-ju ljubljanskega okrožnega sodišča, ki so mu sledila mariborsko, celjsko, novomeS'.vO in murskosoboško Ljubljansko okrožno sodišče je 1. 1910 imelo opravka s 3921 kazenskimi zadevami, mariborsko z 2766. celjsko s 19S6. novomeško s 1390 ln murskosoboško z 802 kazenskimi zedevami. med katere so všteta tudi kazniva dejanja po zakonu o tisku. Skupno je bilo na področju vseh državnih tožilstev bivše dravske banovine 1. 1940 kazenskih postopanj 10.S65. kar je pomenilo, da je število zločinov in prestopkov napram 1. 1939 neznatno porn-slo. L. 1939 je bilo namreč 10.623 kazenskih postopanj.
Od pomjih sodišč delujeta sedaj na področju Ljubljanske pokrajine le ljubljansko in novomeško okrožno sodišče. Obe sta teritorialno nekoliko okrnjeni. Statistika o delu državnega tožilstva pri okrožnem sodišču v Novem mestu v lanski poslovni dobi pove. da sta zaradi nove razmejitve odpadli iz njesrove sestave okrajni sodišči v Krškr»m in Radečnh. Področje pa je še vedno zelo razčlenjeno in deluje na ozemlju novomške^a okrožnega sodišča 11 podrejenih edinic: okrajno eodisče v Novem mestu, v Črnomlju, Kočevju. Kostanjevici. Metliki. Mokronocru. Ribnici. Trebnjah, Velikih Laščah,  Višnji gori in 2'ižemberku.
Število kazenskih postopanj, ki so imeli z njimi opravka na področju novomrš':esra okrožnega sodišča, se letos kljub skrčenju ozemlja ni mnogo zmanjšalo. Zgoraj smo že povedali, da so predlanskim obravnavali 1390 kazenskih zadev, lani pa 1326. Pri tem se mora upoštevati, da so letos odpadla politična kazniva dejanja lz pristojnosti rednega sodstva, tako da je kriminalnost na sedanjem področju novomeškega okrožnega sodišča napram predlanskemu letu relativno nedvomno porasla. K temu porastu so doprinesle po svoje mnogo tudi vojne prilike; zlasti prestopki po uredbi o maksimalnih cenah so mnogo ljudi posadili na zatožno klop. O pravi kriminalnosti pa pri teh prav za prav niti ne moremo crovoriti, kakor je pokazala tudi večina primerov pred ljubi lanskim sodiščem.
Glede kakovosti kaznivih dejanj. Id so zaposlila sodišča na področju novomeškega okrožnega sodišča, je značilno, da se je zmanjšalo število kaznivih dejanj zoper
življenje In telo, nasprotno pa poraslo število k.irmivih dej;mj zoper imovino. K temu bi prišteli tudi prestopke glede prekoračenja maksimalnih cim. ki jih pa vendar nI bilo toliko, kakor bi utegnili pričakovati. Torej je legalna trgovina na področju novomeškega sodišča veliko prilagodljivejša zahtevam vojnih razmer, kakor trgovina na področju ljubljanskega okrožnega sodišča. Zanimivo pa je, da kažejo posamezni primeri postopkov zaradi prestopkov po aaadbl o maksimalnih cenah, da si sodišča povsod še niso na jasnem glede vseh določb.
Končno velja kot značilnost omeniti, da so mnogo kazenskih postopanj na področju novomeškega okrožnega sodišča »rešilic takoj po fkaUlol obtožnic, ker so se storilci zakonito aH protizakonito preselili s pod-l očja Ljubljanske pokrajine. V smislu zakona se spisi o takih zadevah, ko se ne more nič opraviti, poleže v arhiv in se hranijo. Postopek se bo nadaljeval, ko bo sodišče zvedelo za storilca.
Okrožno sodišče v Novem mestu tako lani kakor predlanskim ni imelo opravka z nobeno tožbo po tiskovnem zakonu. Od skupnega števila 1326 postopanj je bilo re-š-m:h 12"3. nerešenih pa je ostalo 73. Na predlog državnega tožilca je bilo uvedenih 51 pr-.nskav. V 39 primerih je bilo 79 oseb zaradi knznivih dejanj, ki jih preganja državni težil^c, v preiskovalnem zaporu.
Od skupnega števila kazenskih postopkov je bila velika večina rešenih brez obtožnice: gre za 995 primerov. Obtožnic je b:!o vloženih 258. Po vložitvi obtožnice je bilo rešenih brez razprave 31 kaznivih dejanj. Državni tožilec je zastopal obtožnico na 261 razpravah. Sodb je bilo izrečenih skupno 205. V 184 primerih so bili obtoženci obsojeni in le v 21 primerih so sodniki izrekli oprostilno obsodbo. Zoper sodbe je državni tožilec priglasil 10 prizlvov in 5 revizij. 7 prizivov se ni zadovoljevalo z višino kazni, ki so jih izrekli sodniki po-edinci in 3 s kaznimi, ki so jih izrekla okrožna sodišča kot zborna sodišča,
2e v uvodu smo omenili, da Je porasle število kaznivih dejanj zoper imovino ln da so imela sodišča dokaj opravka tudi s prestopki po uredbi o minimalnih cenah. Postopanj zaradi tatvin je bilo 907 ali 68 odstotkov. Postopanj zaradi nrestonkov po uredbi o maksimalnih cenah je bilo 177. Skupno je bilo teh kaznivih dejanj 1084 aH 81 odstotkov.
Kazenski zakon in zakonik o sodnem kazenskem postopanju odrejata v pristojnost
okrajnih sodišč vse navadne tatvine, kjer predmet ni vreden več kol 380 lir. Tako je okrožno sodišče v Novem mestu imelo epravka le s 195 tatvinami, med tem ko so ostale sodila okrajna scdi^Ca Po številu kazenskih postopanj zaradi tatvin je na prvem mestu črnomeljsko okrajno sodišče, kjer so sodniki obravnavah 113 primerov tatvin. Sledijo nato okrajna sccBSča v Mehki in Kočevju z 82. Višnja gora z 75 Kostanjevica z 5S. Trebnje s 55 Sužcre.berk s 54, Velike Lašče s 45. Ribnica s 44 in
Mokronog z 42. Okrajno sodišče v Novem mestu je obravnavalo 62 tatvin.
Postopanja glede prestopkov po uredbi o maksimalnih cenah pa so razdeljena takole: okrožno sodišče v Novem mestu jih je rešilo 30. okrajno istotam 9. Med okrajnimi sodišči drugod jih je bilo največ v Kočevju, kjer so zabeležili 30 prertopkov. Sledijo Mokronog z 21 primeri. Višnja gora in Metlika s 16. Žužemberk s 13. Črnomelj in Trebnje z 11. Velike Lašče z 10 in Kostanjevica z dvema primeroma.
ovanje s smrtjo
Zadnje delo Glaccma Puccinija in njegeva smrt 2<>. noven:fcra 1^X4
* v-
.-.sv
■
i i
Bilo je leta 1923. Tri leta prej je bil začel Giacomo Puccini skupaj s pisateljema Simoniem in Adamijem opero »Turandot«, ves srečen, da je po letih brezdelja našel končno libreto, pravo mojstrovino. Tisk je obetal svetu nova mojstrova dela in svet mu je pomagal pri lovu za originalnimi azijatskimi melodijami. Začetkom pomladi 1924. je bilo delo končno toliko napredovalo, da je manjkala v glavnem samo še instrumentacija zadnjega dejanja Novo opero je bilo pogodbeno že pr vzelo založništvo Racordo in določen je bil tudi že dan prve vprizoritve. Tedaj je pa posegla trdovratna bolezen med mojstra in njegovo delo. Bolezen se je naselila v skladateljevem vratu ln postajala je vedno težja.
Ko je postala bolezen proti jeseni že nevarna, se je Puccini končno obrnil na zdravnike in jih prosil, naj mu odkrito povedo kako je z njegovim vratom. Čeprav mu v začetku niso hoteli priznati, da je nje-
Z-a zanimivo pa tudi nevarno potrrvanjc se je oJVojila skupina norveških ribičev. Sei-t mladih mož, sami i/ku eni pomor:čaki. ae je namenilo na s1 . :< k   H ona v
Atlantskem oceanu, že petdeset let nihče nc prebiva na tem otoku. Zadnji njegovi prebivalci so sja oapusHri, ker je po.incb:e na njem preveč neugodno. N nreSki r biči si obeto-jo rxl b:v-anja na pustem otoku mno-go k'-»r:yti. Na njem nameravajo namreč rodita morke rake.
V oko'ici otmica Hona je zc>'o mncuo morskih rakov in norveški ri'.v.Ci so prepričani, da se jim obeta lep zaslužek. Težave, ki jih čakajo, seveda n><> majhne. Otok je pust in njegovu obala je neprt tano izpostavljena viharjem, tako da je spleti težko priti na otok. Toda norve ki ribiči So iz-ku"=eni pomor "čak i m se nc boje noben h ovir. G'avno je, da se ho dobro zastlužiuo, vse drugo bode pa že kako opravi!i.
gova bolezen nevarna, je vendar kmalu zvedel, da ima raka v vrtu hi da ne bo več dolgo živel. Ali bo imel Se toliko časa, da bo mocrel dovršiti svoje delo? Ves skrušen ! je sedel v naslonjaču pri odprtem oknu. ■ skozi katero je prihajal blagodejen morski zrak. Cital je v listih navdušena poročila in kritike o vprizoritvah svojih del. Puecl-nijeve opere so si bile osvojile gledališke odre starega in novega sveta. Njegove melodije so šle po vsem svetu in iz n ih je dihalo ter odmevalo vse nj°govo življenje.
Toda kdo je vedel zunaj kaj o tem? Kdo je vedel, kako je pred mnogimi leti za glasbo nadarjeni siromašen deček prispel peš iz Lucce v Pisc. da bi doživel vprizoritev »Alde«. doživel tako. da bi ga nobena sila na svetu ne mogla več zadržati v posnemanju velikega Verdija. Kdo je vedel kaj o težki skrbi in pomanjkanja polnih dijaških letih, ki jih je preživel mladi Pueeini skupaj s Pietrom Mascagnijem v Milanu? Kdo je mislil na prve nopozabnf* uspehe, ki so jih dosegla njegova prva dela. Potem se je pa končno pričela pot slave.
Na klavirskih tipkah je ležal prah brezdelju prebitih dni, na pisalni mizi so ležali nepopisani listi papirja. Se vedno se je ustavljal željni pogled bolnega skladatelja na njih in iz njegovih oči je odsevalo veliko, žgoče vprašanje. In naenkrat je planil pokonci, stisnil zobe in sedel k plsalm mizi. Pozno v noč je gorela na nii luč ter obsevala notni papir in klavirske tipke. Puccini je bil začel tekmo s smrtjo.
Minili so t^dni neumornega dola. Do Instrumentacije zaključnega dueta je bila opera »Turandot* dovršena. Tedaj se je pa pokazala nujna potreba operacije. Pueeini je moral na kliniko v Bruslju. Spremljala sta ga sin Tonlo in partitura opere Turan-dot<f. Zla slutnja se je uresničila. Tri tedne po odhodu. 29. novembra 192 i, je Puccini za vedno zatisnil cči.
Ko je 25. aprila 1926 milanska Scala prvič unrizorila zadnjo Pueeini ievo op^ro. je odredil dirigent pred zaključkom zadnje] a dejanja kratek odmor. Orkester ie utihnil, utihnili so tudi pevci. V grobni tišini je bil počaščen skladateljev spomin: Tu je umrl Puccini.
B3Ž2&aa darila
nemškim vopkom
Nemške vojaške oblast; so pozvale prebivalstvo, naj pravočasno pripravi bo/.;č-na darila vojakom na vzhodnem bojišču. Prebivalstvo se je temu pozivu odzvalo :n tako so nemške železnice zmogle znatno povečani promet in božična darila so prišla pravočasno na bojišče. Največ paketov je bilo prepeljanih v novembru in decembru. V primeri s predlanskim letom se je število bož čnih daril zelo povečalo. V oktobru je šlo na vzhodno bojišče 37 milijonov paketov, v novembru 67, v decembru pa 68, ali skupaj 135 milijonov. Predlanskim je bilo pa odposlanih nem-
škim vojakom na raznih bojišč'h 91 milijonov paketov.
Promet je bil torej zelo velik, vendar ga je pa pošta zmogla. Večina vojakov r.a bojišču je pravočasno dobila bežična darila. Na nekaterih odsekih vzhodnega bo-j <sča pravočasna dostava paketov nj bila mogoča in sicer zaradi vremenskih prilik in slabih prometnih zvez. Velik je bil tudi pisemski premet. V novembru je šlo na vzhodno bojišče 2C7 milijonov pisem in dopisnic, v deeembru pa 317 milijonov. S tem je bil dosežen rekord v nemški vojnj pošti. Predlanskim v decembru je šlo na razna bojišča 230.003.00T pisem in dopisnic. Za 2H7 milijonov pisem, dopisnic in manjših pošljk je bilo polreb-nh v novembru 383.000 poštnih vreč in 300 natovorjenih postnih avtomobilov. 67 milijonov paketov je zahtevalo 1,900.009 vreč  in  5500 avtomobilov.
1625 laKtatk tta enem pismu
Na filatelistični razstavi v Stevru je bilo razstavljeno tudi zanimivo priporočeno pismo, ki ga je prejel nek: preb va'ee Steyra leta 1922 iz Sovjetske Rusije. Tam slučajno ni bilo pri rokah dovolj znamk odgovarjajoče vrednosti in zato je nodcp.l pošiljatelj na pismo mnogo znamk nižje vrednosti. S tem se je pa seveda povečala teža pisma in potrebne so bie nove znamke. Ko ie prispelo priporočeno pismo končno v Steyr, je bilo že doseglo svojevrsten svetovni reko i Na njem je bilo namreč 1025 znamk po 250 rubljev v skupni vrednosti 40G.250 rubljev. Znamke so bfle nalepljene na sprednji in j zadnji strani štiri m pol metra dolgega tra-i ku. Za ra-arrednotenje teh znamk ^ bilo treba 942 poštnih pečatov. K temu je treba pripomniti, da je b-lo pismo pisano in o ipo-I slano v času velikega razvre Inotenja denarja v Rusiji, ko se je računalo samo z milijoni.
Ezk> d Err;oo
J<©5 iz \<zpzn\iz
>Deloma, da... V resnici je stvar ta, da imam zase majhno stanovanje na Montrougeu .. . Skratka., ko sem davi slial. da stric še ni vstal, me je
obšla nekakšna slutnja___njegova leta... sam ne
vem. kaj mi je bilo___nekakšan nagel, praznoveren
strah ... «
Komisar Richard je pomolča!, nato se je obrnil k slugi in kratko velel:
>Lahko greste. Seveda mi ostanete na razpolago. In to. se razume: nihče ne sme v vilo razen zdravnika, doktorja Miltona... če bi pa prišel kdo drug, me takoj obvestite.c
Tedaj se je komisar obrnil k mlademu človeku in dokaj neprisiljeno nadaljeval: >Ste bili s stricem v dobrih odnosih?«
>Da . .. razen nekih nesoglasij, ki so nastala zadnji čas zastran finančnih vprašanj ... «
»Stric vas je podpiral?«
»Docela, gospod komisar ... «
»To se pra\n?«
»Reći hočem, da je skrbel za vse moje potreba.« »A vi ste trosili več, nego vam je dajal...« »Točno, gospod komisar. Vrhu tega sem ga pred-
včerajšnjim prosil za dokaj znatno vsoto, ker sen? se hotel lotiti nekega industrijskega podvzeija,«
»In stric vam jo je odbil?«
»Da.«
Nov prcmolk. Tišina je bila tako popolna, da se je slišalo oddaljeno brnenje zvonca pri vhodu. Nato je komisar rekel: »Zahvaljujem se vam in priznam odkritosrčnost vaših podatkov.«
»Dolžnost mi tako veleva ... «
»Da... a malokdo bi jo na vašem mestu tako pojmoval... «
Mladi človek je namršil obrvi, kakor bi hot«-i povsem doumeti komisarjeve besede. Nato je lahno pobledel in zamrmral:
»Ali hočete morda reči, da so mi moji odgovori v škodo? Mislim, da se mi ni treba braniti.-
»Za vse, ki pripadajo ozračju, v katerem sc je zgodil zločin, utegne nastopiti potreba, da se branijo.«
»Opozarjam vas, da od predvčerajšnjim strica nisem več videl, danes pa sem imel baš toliKo Časa, da sem odprl vrata in zaklical na pomoč . . . Razen tega je nesmiselno ... najbrže pozabljate, kdo sem ... «
Morda je hotel komisar kaj odgovoriti, a v tem je potrkalo na vrata in v sobo je stopil doktor Mil-ton. Oči so se mu vročično bleščale in potni lasje so mu lepeli na čelu.
»Oh, Mil ton ... kako se počutite?«
»Kar dobro... zdaj ni časa, da bi poslušal muhe svojega telesa.«
Tako govoreč je hitro odložil površnik in volneno pahovko ter pokleknil k umorjenčevemu truplo.
»Bi hoteli biti tako ljubeznivi in naju pustki sama?« je rekel Richard markizu de VUlerovu.
»Ali naj smatram, da vam moram efetati na razpolago ?«
»Ne meni, pravici ste hoteli reči... v interesu preiskave, ki se je komaj pričela... « »Dobro, gospod.«
Z lahnim, hladnim, zgolj forma'rim naklonom J€ zadnji potomec Villerovskih zapustil sobo, v kateri je Miltonov slabotni glas pravkar mrmral:
»Dve rani od udarca s topim predmetom . . . del u prelom leve temenske kosti z zmerno krvavitvijo in obilno podplutbo na sencu ... «
Nadzornik Harpe je stoje naglo stenograiiral v službeno zapisnico.
Po preiskavi spalnice in skrbnem ogledu vrat in okna je komisar Richard zapustil sobo. da se ozre še po ostalih prostorih v vili, medtem ko je MUton ostal pri mrtvecu in nadaljeval svojo preiskavo.
Kak angleški ali ameriški detektiv, ":ot jib občinstvo pozna iz kriminalnih romanov, bi se bil priza-nesljivo namuznil metodam komisarja Richarda: sicer pa ni ta nikoli nikomur prikrival, aa dela vobče brez metode.
»Da je metoda za pouk. to razumem.« je govoril komisar v tistih redkih trenutkih, ko mu je bilo moči izvabiti količkaj zaupnejšo besedico, »in tako tudi dopuščam, da so metode za pisan ie na s^roj za krmarjenje letala, aa rezanje medeninastih plošč,
kajti v teh rečeh imamo povsod oporne točke, ki se nikoli ne izpremenijo ... Da bi pa mogla obstajati metoda za odkrieje storilca nekega zločina, to presega moje umstvene zmožnosti.« In če si mu govoril o sledovih, odtisih in drugih takšnih podatkih, je bil njegov odgovor vselej enak:
»Vse to je docela točno, kdo pravi, da ne ... Zagovarjal sem Bertillona, ko se je vsa Francijg za I hrbtom norčevala iz njega, toda gorje mu, kdor bi se preveč zanesel na smotkin pepel ali na steklenico z odtisi prstov . . . preteto bi se urezal . . . Takisto je, kaI*or v zdravništvu . . . kandidat gleda na simptome, jih preveri po diagnostičnih priročnikih in zamenja bolezen, ki jo bolnik ima, z boleznijo, ki je nima ... Pravi kliničar je tisti, ki dela baš narobe. Najprvo prouči okolje, v katerem je bolnik živci, njegove navade, značaj, razvade in dedna bremena. Xato se prepriča, ali je vse to v skladu s simptomi.«
In tako je bil komisar Richard, ko se je v spremstvu umorjenčevega nečaka sukal po razkošnem domu pokojnega markiza de Villerova, še najbolj podoben raztresenemu turistu, ki si ogleduje muzej.
»To orožje je rusko?«
»Prav za prav je iz Turkestana ... Stric ga je prinesel s svojih potovanj, ko je bil leta 1910. po-slaniški ataše ... «
»In ta I a kasta omarica?«
»Je kitajska.. . prvotno je bila namenjena kadilcu opija za njegov pribor... toda stric jo je uporabljaj za zdravila ... «
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani