Aktualno Podravje •
Kako dolgo bodo krave še lahko privezane?
O Stran 2
VI» v v
srediscu Ptuj.
Starši ne želijo, da bi otroci na začetek pouka čakali v avli
O Stran 7
s 1 ¡ Štajerski
Ptuj, torek, 24. septembra 2024
Letnik LXXVI • št. 75 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Aktualno Komentar •
Ptujski oder
izgubljenih
priložnosti
O Stran 2
Politika Sveti Tomaž •
Zobozdravnik Jovan Peševski
VV	1 VI
zapušča občino
O Stran 5
Podravje Slov. Bistrica •
Bojazen pred sladoledarno v zdravstvenem domu odveč
O Stran 9
Ljudje in dogodki Starše •
Brata sta našla izziv na domači kmetiji
O Strani 18 in 19
v
Šport Nogomet •
2. SNL Dve trdi drugoligaški tekmi in dva remija
O Stran 13
Rokomet •
Ormožani na turneji Kaunas -Banja Luka
O Stran 14
Ormož • Sodna izvedenka predlaga zaprtje ormoške bioplinarne
So zatajile inšpekcijske službe?
Po več letih neuspešnega opozarjanja pristojnih institucij na nepravilnosti delovanja Bioplinarne Ormož, prenašanja neznosnega smradu, ki se iz obrata širi po mestu, in neizpolnjenih obljub upravljavca o izboljšanju stanja so se v občinski upravi odločili za pridobitev izvedenskega mnenja. Več na strani 3.
pilili
...............................................J "	- "	r
- #—-
.'v ..	- . <..'V ar
-t' ~ :	—	-	.3-
Foto: Črtomir Goznik
V središču •	>f Jj^^®
Najstnice si-polnila-*. vbrizgavajo, kar- M
same
A
l
Haloze
Ob zabojnikihgu svinjske kozell

1

NARCCip: T MERSKITEDNEK N SI PRIDOBITE NAGRADO I
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado.
f
Mu
2 Štajerski
Aktualno
torek • 24. septembra 2024
Večina rejcev vezano rejo kombinira s pašo.
ÜLÄjnBF?PF'- ^ " ' '
» i 1	I
soj 1 '
v/ r' : i y .


; - ^ -j
Podravje • Vezano rejo uzakonila Marija Terezija, po 250 letih bi jo prepovedali
Prepoved bi prizadela 70 % govedorejskih kmetij
Foto: Mojca Vtič
Pred časom je odmevala napoved o odpravi vezane reje goveda do leta 2028, saj da tako predvideva evropska strategija za dobrobit živali. Toda po informacijah kmetijskega ministrstva do prepovedi vezane reje naj še ne bi prišlo, saj na ravni Evropske unije zaenkrat ni predpisa, ki bi prepovedal privezovanje rejnik živali. Govedorejskih kmetij, ki še temeljijo na vezani reji, je pri nas okrog 70 %.
Vezana reja, za katero je značilno, da so živali vsaj določen čas privezane in so na istem mestu združeni počitek, krmljenje, molža in odstranjevanje gnoja, je še vedno prisotna na veliki večini slovenskih govedorejskih kmetij. Razširjenost te oblike reje naj bi bila posledica odloka cesarice Marije Terezije. Odlok je zahteval rejo živali v hlevih namesto paše živali z namenom pridobivanja hlevskega gnoja, ki je bil potreben za dvig rodovitnosti njiv. Rodovitne njive so bile namreč nujne za pridelovanje žit za prehrano ljudi, zgodovinski oris uvedbe reje goveda na privez podajajo na kmetijsko-gozdarski zbornici. Tudi 240 let po smrti cesarice, ki je med drugim ukazala še sajenje krompirja, pa je vezana reja še vedno prisotna na 65 % do 70 % vseh kmetij, ki se ukvarjajo z rejo govedi, kar pomeni okoli 20.000 kmetij. »Vse te kmetije bi prepoved vezane reje prisilila v opuščanje govedoreje, v adaptacije obstoječih hlevov ali gradnjo novih, kar bi imelo za posledice visoke finančne vložke, ki jih večina teh kmetij ne bi zmogla. Vse to pa bi znatno vplivalo na zmanjšanje količin prirejenega mleka in mesa v Sloveniji ter ogrozilo razpoložljivost kakovostnega slovenskega mleka in mesa na trgovskih policah,« je o posledicah prepovedi vezane reje dejal kmetijski svetovalec iz Novega mesta Stane Glač.
Ob tem ima vsak način reje svoje prednosti in slabosti, na primer prednosti vezane reje so boljši
pregled nad živalmi, nadzorovano krmiljenje, večji mir, prav tako je manjša poraba prostora v hlevu. Medtem ko je največja slabost omenjene reje omejeno gibanje živali, zamudnejša je tudi molža. Dodaja še, da je za slovensko vezano rejo značilno, da so pozimi živali v hlevu, poleti na paši. »To gotovo odtehta vsaj del slabosti vezane reje. Že sedaj pa obstaja IURŽ (indeks ustreznosti reje živali) - grobo merilo za oceno primernosti sistema reje, kjer ocenjujemo možnost gibanja, socialnih stikov, lastnosti tal v hlevu, osvetlitev, zračenje in hrup ter kakovost oskrbe. Če kmetija po IURŽ ne dosega
minimalnih standardov, inšpekcija lahko že sedaj sankcionira neustrezno rejo živali. Tako da ocenjujemo, da je z vidika dobrobiti živali na slovenskih kmetijah že sedaj relativno dobro poskrbljeno.«
»S priveza na pašo, da se razhodijo«
Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, pa pravi: »Napačna je dilema, ali »ja« vezana reja ali »ne«. Morali bi se predvsem pogovarjati o udobju in neudobju živali, kar je pa v veliki meri pogojeno s predanostjo rejcev. Sicer pa opažamo, da so se kmetije, ki so pred leti
Število kmetij, vključenih v kontrolo mlečnosti
Kmetijski zavod	Vezana	Prosta	Delež
	reja	reja	vezane reje
Ptuj	476	211	69 %
Novo mesto	172	110	60 %
Ljubljana	431	126	77 %
Celje	522	141	79 %
Kranj	231	127	65 %
Nova Gorica	149	42	77 %
Murska Sobota	272	59	81 %
Skupaj	2253	816	73 %
Vir: Sektor za živinorejo, gozdarstvo in obnovljive vire KGZS, 2021
Foto: Mojca Vtič
Milan Galun iz Stoperc, predsednik Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce, ekološki kmet in neutruden kulturni delavec
imele nekje 30 glav govedi, že tako preusmerile v prosto rejo.«
V vezani reji ostajajo manjše kmetije, tudi kmetija Milana Galuna iz Stoperc. »Trenutno imamo 13 privezov, torej 13 krav in še nekaj mlade živine v prosti reji. Smo raz-
Dovoljeno je privezovanje goveda, starejšega od šestih mesecev, medtem pa so politiki z lansko spremembo zakona o zaščiti živali prepovedali stalno privezovanje konjev. Prepoved bo začela veljati 1. 1. 2028.
mišljali o preureditvi hleva, vendar nam v preteklih letih, ko so bili določeni razpisni pogoji, ni uspelo pravočasno urediti vse potrebne dokumentacije; da bi na lastno pest preurejali hlev, pa je prevelik finančni zalogaj, prav tako ne vemo, kakšna bo prihodnost na naši kmetiji.« Glede počutja živali pa pravi, da je njegovo govedo navajeno stika s človekom, prav tako ni večjih poškodb, saj so živali bolj mirne, ležijo pa na primernem nastilju. »Vsak dan, ko je paša, so tudi spuščene iz hleva, pozimi pa vsaj dvakrat tedensko, da se malo razhodijo.« O vezani reji pa pravi, da je že od nekdaj prisotna v Halozah, gre pa za manjše število glav govedi. »Več kot nekaj kravic si kmetija niti ni mogla privoščiti že zaradi spravila krme.«
Dolgoročno je odpravo vezane reje pričakovati
Ne glede na to, da je govedo v vezani reji na številnih kmetijah vsakodnevno čez dan na paši, pa je dolgoročno pričakovati, da bo vezana reja deležna svojega konca. »Sistemi vezane reje goveda so, zgodovinsko gledano, predvsem olajšali delo skrbnikom živali (krmljenje, čiščenje, molža, pri-pust, osemenjevanje, prepoznavanje bolezni, zdravljenje). Vsekakor
pa ti sistemi niso izboljšali dobrobiti živali, saj močno omejujejo možnosti za naravno oziroma fiziološko izražanje in zadovoljevanje potreb živali,« pravi vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali Ožbalt Podpečan.
O prepovedi vezane reje pa pravi, da je ta še vedno predvidena. »Vendar bo potrebna dobra strategija, primerno prehodno obdobje in finančna spodbuda države.« Na kmetijskem ministrstvu so dejali, da je bila v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 oblikovana posebna intervencija, ki zajema tudi naložbe v ureditev hlevov in nakup pripadajoče opreme, za kar je predvideno 64 milijonov evrov. »Želim si, da bo prehod uspešen, sicer lahko pride do opustitve govedoreje na določenih območjih, kar bo vplivalo tako na lokalno skupnost kot tudi na spreminjanje krajine. Ne nujno pozitivno,« še pravi Ožbolt.
A resnici na ljubo, evropski oz. državni milijoni ob morebitni prepovedi vezane reje ne bodo preprečili praznjenja hlevov z nekaj kravicami ali bikci. Vsaj v Halozah so na vezani reji večinoma ostale manjše kmetije, ki so prostorsko omejene, gospodarji pa praviloma že v zrelih letih, ki imajo živino le še za to, da popase okoliške bregače.
Mojca Vtič
Komentiramo
Oder izgubljenih priložnosti
Na Slovenskem trgu so tudi letos ob odprtju festivala Sodobne umetnosti Art Stays 2024 postavili oder. Verjeli ali ne, na njem je nastopila le argentinska skupina, ki je obogatila otvoritveni vikend festivala, nato pa je oder sameval celo poletje do začetka jeseni. Vrsto let so si zanj prizadevali organizatorji dveh poletnih festivalov, festivala Art Stays in festivala Arsana, ki je na njem izvajal festivalski sklop Oder mladih, ki pa se v zadnjem obdobju izvaja na novi lokaciji.
Potem ko je po prvi postavitvi veliko obetal, da bo pritegnil tudi druge v
mestu, organizatorje manjših prireditev, so se vsa pričakovanja izjalovila. Na njem bi se lahko vsak dan nekaj dogajalo, društva bi lahko predstavljala svojo dejavnost, zapeli bi lahko manjši zbori, mladi pevci, zaigrale glasbene in druge skupine, tudi kakšna razprava bi se lahko razvila, morda na temo, kako oživiti ptujske ulice in trge v popoldanskem času in v prvih večernih urah, ko prireditev v mestnem jedru ni, mesto pa je opustelo. Idej in pobud zagotovo ne bi zmanjkalo, tudi zato, ker iz majhnega raste veliko. Kje smo že pri megalo-
manski novi turistični strategiji? Tudi gostinski lokali, ki so še ostali v mestu, zapirajo vrata predčasno, ker v času, ko ni dogajanja, ni obiska. Trgovinice prav tako. Zato je vsako zaprtje lokala še toliko bolj boleče, da o tradicijskih obrteh, ki jih mesto še premore, niti ne govorimo. Napoveduje se zaprtje še najstarejšega zasebnega lokala v mestu, ki je aktiven od leta 1952 naprej. Kaj bodo ljudje v mestu še iskali, če ne bo ponudbe? Leta 1910 je bilo na Ptuju 37 gostiln za okrog štiri tisoč prebivalcev preveč, kaj pa danes?
Tudi zato bi moral vsak oder v mestu v poletnem času cveteti. Mesto bi moralo aktivneje spodbujati društvene in druge nastope na njih, da bi postali oder življenja in dela v tem mestu, njegov utrip, postali prostor povezovanja in druženja, generator novih idej. Oder na Slovenskem trgu ni velik oder, a tudi kot majhen bi lahko prispeval k živahnejšemu utripu mesta, da bi v njem iskali priložnosti. Tako pa je letos v času najhujše vročine nudil senco obiskovalcem mesta, služil tudi kot fotografski oder za Orfejev spomenik in mestni stolp, nek-
danji magistrat itd., na njem so se igrali otroci in poleževali naključni obiskovalci. To in še veliko drugega dokazuje, da mesto potrebuje menedžerja v pravem pomenu besede, enomesečni tečaj je veliko premalo, da bi se nekdo lahko lotil tega dela s pravo ekipo in bi obrnili novi list v našem lepem mestu, kjer je na vsakem koraku videti kaj zanimivega, tako menijo obiskovalci od drugod.
Oder - osamelec-je bil tako tudi letos sam sebi namen. Zgodba, kakršne si na Ptuju ne želimo. Ali pač?
Majda Goznik
torek • 24. septembra 2024
Aktualno
Štajerski	3
Ormož • Sodna izvedenka predlaga zaprtje ormoške bioplinarne
So zatajile inšpekcijske službe?
Po več letih neuspešnega opozarjanja pristojnih institucij na nepravilnosti delovanja Bioplinarne Ormož, prenašanja neznosnega smradu, ki se iz obrata širi po mestu, in neizpolnjenih obljub upravljavca o izboljšanju stanja so se v občinski upravi odločili za pridobitev izvedenskega mnenja.
Foto: CIO
Ker pri pristojnem inšpektoratu in ministrstvu niso naleteli na posluh v zvezi s smradom, ki se širi iz bioplinarne, so na Občini Ormož nanje sklenili pritisniti še z izvedenskim mnenjem, ki je jasno - bioplinarna ne deluje v skladu s pridobljenim okoljevarstvenim dovoljenjem.
Pripravila ga je sodna izvedenka za okolje, naravo in naravno dediščino dr. Cvetka Ribarič Lasnik, ki je v svojem mnenju potrdila nepravilnosti, na odpravo katerih so podjetje Adastra energija že večkrat pozvale tudi pristojne inšpekcije, a jih upravljavec ni odpravil, inšpekcije pa so jim več ali manj pogledale skozi prste, saj več kot očitnih kršitev niso nič kaj strogo sankcionirale.
Nepravilnosti kljub pritožbam ostajajo
Izvedenka je med drugim priporočila ustavitev obratovanja do odprave neskladnosti z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD), pristojno ministrstvo pa naj OVD spremeni ali odvzame. Poleg tega priporoča izdelavo celovite študije o posledicah obratovanja bioplinarne na okolje tudi v primeru zaprtja obrata, v primeru nadaljnjega delovanja pa vzpostavitev monitoringa zraka z neprijetnimi vonjavami.
Kot rečeno, je republiški inšpektorat za okolje in prostor, natančneje njegova mariborska območna enota, vse od leta 2021 prejel številne pritožbe občanov in občinske uprave zaradi smradu iz bioplinarne; lani sedem, letos pa že deset. Inšpekcijski nadzori, spomnimo, so že pred dvema letoma odkrili več nepravilnosti, na katere so vodstvo Adastra energija tudi opozorili in mu naložili ukrepe za zmanjšanje emisij in neprijetnih vonjav, vendar brez uspeha, saj upravljavec naloženih ukrepov ni izvedel, in to kljub večkratnemu podaljševanju rokov za odpravo. Surovina tako še vedno ni ustrezno skladiščena, saj silaža in dehi-drirano blato nista prekrita z nepropustno folijo, prav tako niso zatesnili zalogovni-kov in ostalih delov naprave, poleg tega še niso zaprli zadnje lagune; zaradi vsega naštetega se material, med njimi tudi živalski iztrebki, razkraja na prostem, posledično pa seveda širi smrad, ki je bil še posebej moteč in dolgotrajen v letošnjem vročem poletju. Za povrh vsega pa so občinski
delavci po naključju odkrili, da se skozi razpoke sten iz bioplinarne v okolje izteka tudi gnojnica. Ribarič Lasnikova meni, da iz naprave ne bi smrdelo, če bi ta delovala v skladu z izdanim OVD, zato tudi omenj eni predlogi.
Zvezane roke lokalne skupnosti
Njene ugotovitve župana Danijela Vrb-njaka niso presenetile, saj je samo potrdila to, na kar so na občini tudi sami že dolgo opozarjali. »Bioplinarna je naša skupna težava, ki nam vsem povzroča sive lase. Zaradi smradu, ki se širi iz nje, nas kličejo jezni občani, mi pa na inšpekcijo in policijo. Gre za primer, ki je pokazal, kakšna je povezava oziroma je ni med lokalno skupnostjo in določenimi inštitucijami, ki delujejo na državnem nivoju. Vedno znova namreč razočarani ugotavljamo, kako smo nemočni pri reševanju te zadeve, saj imamo zvezane roke in drugega kot na problem opozarjati
pravzaprav sploh ne moremo. Ne izgovarjam se, žal je pač tako. Nedavno smo se znova sestali z upravljavcem, ki nam je po dveh letih ponovno zagotovil, da bo odpra-
vil nepravilnosti, a mu glede na dosedanjo prakso neizpolnjenih obljub težko verjamemo. Upajmo, da bo izvedensko mnenje slednjič zbudilo pristojne, da se bodo zganili
V pripravi uredba o emisijah vonjav
V Sloveniji je v pripravi izdelava zakonske regulative, ki bo z uredbo o emisijah vonjav v zrak določala dovoljene in še dopustne emisije oziroma mejne koncentracije neugodnih vonjav. Za to dejavnost sta v državi registrirana dva laboratorija: enega imajo na Zavodu za varstvo pri delu, drugega pa na Inštitutu za higieno okolja in živali na ljubljanski veterinarski fakulteti. Šele s sprejetjem ustreznega zakonskega akta, ki bo urejal problematiko prekomernih emisij neprijetnih vonjav v okolje, bo določeno, kaj je dovoljeno in kaj ne. Do takrat si na sodiščih v primerih sporov, kot pojasnjuje sodni izvedenec in cenilec za ekologijo dr. Darko Drev, pomagajo z EU-predpisi in predpisi razvitih članic EU, kot sta Avstrija in Nemčija.
in resneje pristopili k reševanju te za Ormo-žane zelo neprijetne tegobe.« Prepričan je, a bi v takih primerih lokalna skupnost morala imeti več pristojnosti. »Dejstvo je, da bioplinarna stoji v neposredni bližini mesta, ne pa nekje na periferiji, oddaljena od naselij, zato na to lokacijo sploh ne sodi in bi morala država tudi o tem kakšno reči.« Župan opozarja še na oteženo komunikacijo z vodstvom bioplinarne; podjetje ima namreč angleškega lastnika Duncana Tho-masa Rolanda Webstra, ormoški obrat pa vodijo njegovi delavci iz Ljubljane. Kot nam je Webster zagotovil v začetku leta, v bio-plinarni delajo vse v skladu z OVD, okoljska inšpektorica pa naj bi odkrila zgolj manjše pomanjkljivosti, kar naj bi večinoma že lani odpravili, letos pa naj bi bilo na vrsti še pokritje končne lagune. Ob tem je opozoril na kadrovske težave, saj naj bi bilo delovanje obrata odvisno od odzivnosti in razpoložljivosti zunanjih izvajalcev.
Senka Dreu
Foto: Zelena Slovenija
Sodna izvedenka dr. Cvetka Ribarič Lasnik meni, da iz bioplinarne ne bi smrdelo, če bi ta delovala v skladu z izdanim OVD.
Slovenija • Odliv doma izšolanega strokovnega kadra
»Kroženje možganov je zaželeno«
Pogosto poslušamo, kako Slovenijo zapuščajo strokovnjaki z različnih področij, ki v tujini najdejo boljšo priložnost za zaslužek, pa tudi za bivanje in kariero.
Nobena skrivnost ni, da študente računalništva na mariborskem Feriju avstrijska podjetja novačijo že v zadnjih letnikih študija, in to kar na fakulteti, čez mejo pa je zelo iskan tudi zdravstveni kader. Da bodo zdravniki pobegnili na tuje, zadnje mesece grozijo njihovi sindikalisti, ko zahtevajo boljše pogoje in predvsem višje plače. Vsakdo ima seveda pravico, da si svobodno izbere, kaj in kje bo delal, pa vendar so nekateri mnenja, da bi morala država glede odliva strokovnega kadra razmišljati podobno, kot je praksa pri kadrovskih štipendijah, kjer je štipendist zavezan, da nekaj let v zahvalo za finančno podporo med šolanjem »oddela« pri svojem podporniku. Predlog je torej sledeč: če nekdo na javni univerzi, kjer je študij brezplačen, zaključi šolanje, bi moral neko določeno obdobje po nekakšnem sistemu daj-dam ostati v javnem sektorju, če je tam zanj seveda primerno delovno mesto.
za komuniciranje in dodali, da se obenem zavedajo tudi izjemnega pomena in velikega kapitala znanja, ki ga imajo diplomanti slovenskih univerz. »Odliv strokovnega kadra ima različne vzroke: od zaposlitvenih
možnosti, plačil a, reševanja stanovanjske problematike ..., ki jih je možno naslavljati z različnimi ukrepi. Ministrstvo za finance tako npr. pripravlja predlog davčnih sprememb z ugodnejšo davčno obravnavo za
privabljanje kadrov iz tujine, s katerim želijo v Slovenijo privabiti odlične slovenske strokovnjake, ki že dalj časa tam delujejo. Ukrepe na področju stanovanjske politike pripravlja tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Verjamemo, da bo k atraktivnosti delovnih mest v javnem sektorju za mlade prispevala tudi prenova plačnega sistema v javnem sektorju, ki je trenutno v teku.«
Senka Dreu
Brezplačnega študija ne bo treba oddelati
Zanimalo nas je, ali je bila takšna ideja že kdaj v razpravi na vladi? »O tovrstnih omejevalnih ukrepih za diplomante doslej nismo razmišljali, so pa v pripravi različni pozitivni ukrepi in spodbude. Slovenija je v Evropski uniji in je del EU notranjega trga, ki zagotavlja prost pretok ljudi, dobrin, storitev in kapitala. Na visokošolskem in znanstvenem področju je kroženje znanja oz. »kroženje možganov« zaželeno in pomembno zaradi ustvarjanja in prenosa spoznanj v raziskovalnem in pedagoškem procesu. V tem oziru sta mednarodno sodelovanje in internacionalizacija v visokem šolstvu/znanosti vrednota in sta vpisana v področne strateške dokumente, kot sta Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 in Strategija internacionalizacije,« so pojasnili v vladnem uradu
Na vladi so prepričani, da je kroženje znanja oz. »kroženje možganov« na visokošolskem in znanstvenem področju zaželeno in pomembno zaradi ustvarjanja in prenosa spoznanj, obenem pa se zavedajo odliva strokovnjakov, kar naslavljajo z različnimi ukrepi.
Foto: FB
4 Štajerski
Podravje
torek • 24. septembra 2024
Markovci • OPN za več možnosti gradnje
Preverjajo potrebe po stanovanjih
Občina Markovci razmišlja o gradnji neprofitnih stanovanj. Na ta način bi pomagali vsem tistim, ki so se znašli v bivanjski stiski ali pa nimajo dovolj sredstev za nakup lastnega doma.
Občina Markovci ima v Bukovcih in Borovcih v lasti dve zemljišči, kjer bo možna gradnja večstanovanjskih objektov.
Dejstvo je, da so stanovanja oz. hiše na trgu v tem trenutku zelo dragi in marsikomu nedosegljivi. S tovrstnim ukrepom bi prispevali k razvoju občine, hkrati pa spodbudili mlade, da ostanejo v domačem okolju.
Markovčani so nedavno v svoje poštne nabiralnike prejeli dopis občine, s katerim jih pozivajo, da sporočijo morebiten interes za najem stanovanj. Občina bi se namreč rada najprej seznanila z dejanskimi potrebami. Večjega odziva za zdaj še ni bilo, bodo pa počakali do konca septembra. Kot je znano, ima občina v lasti dve zemljišči, v Bukovci in Borovcih, kjer bo po sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskega načrta (OPN) dopustna gradnja večstanovanjskih objektov, v Bukovcih z največ osmimi stanovanji, v Borovcih pa z največ tremi. Na občinski upravi pričakujejo, da bo postopek sprememb in dopolnitev OPN končan do začetka naslednjega leta. OPN bi sicer moral biti sprejet že pred dvema letoma, vendar se je celoten postopek podaljšal zaradi hidrološke študije potoka Rogoznica, ki so jo morali naknadno priložiti zaradi poplav. Glede na zakonodajo lahko občina gradi samo stanovanja, ki jih kasneje oddaja v neprofitni najem. Druga možnost pa je, da bi na omenjenih zemljiščih večstanovanjska objekta postavil investitor in jih potem prodal zainteresiranim kupcem.
EK
Ormož • Leto dni za širitev telovadnice v Ivanjkovcih
Prostor tudi za tribune
V prostorih Občine Ormož je v petek potekal podpis pogodbe s podjetjem GES iz Štor, kije bilo izbrano za izvajalca del na ivanj-kovski telovadnici, za nadzor nad gradnjo pa bodo poskrbeli v ormoškem podjetju MIND inženiring.
Foto: arhiv občine
Pogodbo za širitev ivanjkovske telovadnice so podpisali predstavniki nadzornika, izvajalca in občinske uprave: (od leve) Mitja Kosec, Jože Hartl, Danijel Vrbnjak, Milena Debeljak in Zlatan Fajulič.
Za nekaj manj kot 1,4 milijona evrov vredno investicijo, za katero je občina pridobila tudi 500.000 evrov sredstev na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, imajo delavci na voljo leto dni. Osnovno šolo v Ivanjkovcih letos v devetih oddelkih obiskuje 128 učencev, v štiri oddelke programa predšolske vzgoje pa je razporejenih 58 otrok. Pripadajoča telovadnica že leta ne zadošča več potrebam šolskega in širšega lokalnega okolja, zato je širitev nujna za kakovostno izvedbo športnih vsebin, še posebej zaradi uvajanja programa gibanja, pa tudi zaradi treningov in rekreacije krajanov.
V prizidku na jugovzhodni strani s približno 360 dodatnimi kvadratnimi metri v dveh etažah bodo šolarji in zunanji uporabniki dobili uporabnejše in dostopnejše prostore za različne športne dejavnosti, zaradi velikih steklenih površin pa bodo tudi zelo svetli. V pritličju novogradnje bosta dve garderobi s pripadajočimi sanitarijami, kabinet za učitelje in večnamenski prostor, v etaži pa bodo loža za različne dejavnosti in tribune za 70 gledalcev.
SD
Trnovska vas • Se bo za obnovo in širitev športnega parka vendarle našel denar?
Zelena povezava med šolo in parkom
Posodobitev športnega parka je že dolgo med prioritetami občinske uprave, a zmeraj z vrha lestvice želja zdrsne za nekaj mest navzdol in kar ne dočaka, da bi prišel na vrsto.
Kaže, da se bo to vendarle spremenilo, saj so svetniki na prvi seji po počitnicah na mize dobili investicijsko dokumentacijo za projekt Zelena poteza Trnovska vas. Kot je pojasnil župan Alojz Benko, so ves čas računali, da bodo širitev športnega parka na razpis nove perspektive prijavili kot medgene-racijski športni center, a so pri tem naleteli na vrsto težav. »Največja je gotovo ta, da še vedno nimamo celotnega zemljišča. S Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov smo se za zemljišče, katerega trenutna najemnica je Perutnina Ptuj, sicer dogovorili, da bo odstopila od nadaljnjega najema, mi pa bomo parceli z OPN spremenili namembnost za potrebe igrišča, torej v gradbeno parcelo, ki jo bo nato Sklad brezplačno prenesel na občino. Med tem časom pa moramo najti denar oziroma ustrezen razpis. V perspektivi smo se zdaj našli na zelenem prehodu in zadevo zapakirali tako, da smo v projektu Zelena poteza zajeli nekoliko širše območje, in sicer območje športno rekreacijskega parka in okolice šole.«
Zaključek v letu 2026
V središču Trnovske vasi ni dovolj zelenih površin, na katerih bi lahko prebivalci in zlasti otroci preživljali prosti čas, pa še tiste, ki so, med seboj niso povezane, niti niso dovolj urejene, da bi občini
Športno rekreacijski park bodo v Trnovski vasi obnovili in razširili ter z zeleno pešpotjo povezali z neizkoriščenim prostorom pred osnovno šolo na drugi strani ceste.
dajale dodano vrednost. Pred podružnično osnovno šolo je sicer zelen oziroma travnat prostor, a je brez vsebin, medtem ko ima športno rekreacijski park osnovno športno infrastrukturo, manjka pa mu sence in urbane opreme. Oba prostora, ki ju ločuje cesta, ki vodi skozi središče občine, skupaj pa merita dobrega pol hektarja, želijo zdaj povezati v smiselno celoto in ozeleniti z biotsko raznovrstno in avtohtono medovito zasaditvijo, ki bo dala tudi veliko prijetne sence.
Pred šolo bodo torej zasadili travniški pas in uredili učilnico na
prostem z mizami in klopmi, visoko gredo, vrtno lopo, zadrževalniki vode, hotelom za žuželke in ptičjo hišico. Otroško igrišče bodo dopolnili z igrali, vse skupaj pa osenčili z novimi drevesi. Tudi v športno rekreacijskem parku in ob pripadajočem parkirišču bodo za več sence posadili grmovnice in drevesa, travnate površine pa bodo zasejali z avtohtonimi cvetličnimi vrstami. Postavili bodo stojala za kolesa in lesene ploščadi, namenjene skupinski vadbi na prostem, pa tudi klopi, koše in drugo urbano opremo.
»S projektom, ki je ocenjen na dobrih 350.000 evrov, se bomo prijavili na razpis Programa evropske kohezijske politike 2021-2027, in sicer iz cilja Bolj zelene, nizkoogljič-ne Evrope, kjer pričakujemo sofinanciranje v višini 230.000 evrov, preostalo pa bomo morali zagotoviti sami. Projektna dokumentacija je pripravljena, računamo, da bomo projekt izpeljali v prihodnjih dveh letih, 2025 in 2026,« je sklenil župan, svetniki pa zanj z veseljem prižgali zeleno luč v upanju, da ima tokrat realne možnosti za izvedbo.
Senka Dreu
Slovenija • Znak Gostilna Slovenija nosi 41 tradicionalnih gostiln
Spodbude po vzoru prevzemnikov kmetij
Slovenska kulinarična ponudba se iz leta v leto dviguje na višji nivo in postavlja ob bok največjim gastronomskim državam, kar dokazuje 63 restavracij, ki so uvrščene v Micheli-nov vodnik za leto 2024 in od katerih se jih deset ponaša z najbolj zaželenimi zvezdicami, tu pa so še vodnik Gault & Millau in številna druga mednarodna priznanja.
Lepo in prav je, da gastronom-sko ne capljamo za razvitim svetom, a pri tem nikakor ne smemo pozabiti na tradicionalno slovensko hrano, ki je del naše kulinarične identitete. Dejstvo je namreč, da se pri nas, kar nam priznavajo tudi drugi, zelo dobro je. In to je bilo tudi vodilo za ustanovitev blagovne znamke Gostilna Slovenija, ki združuje bogato družinsko tradicijo in vrhunsko kulinariko.
Nedavno so jo v Sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) in Slovenske turistične organizacije (STO) prenovili in ji dali nov zagon, 37 domačim gostilnam, ki se ponašajo z nazivom Gostilna Slovenija, pa so se ob tej priložnosti pridružile še štiri, tako da jih je zdaj skupaj 41.
Iz Spodnjega Podravja samo ena gostilna
Gostilne morajo ustrezati pravilom, merilom in kriterijem za pridobitev enotnega znaka in znamke Gostilna Slovenija, kar preveri strokovna komisija pod vodstvom etnologa Janeza Bogataja. Kot je dejal, Gostilna Slovenija »pokriva
vsa tista temeljna področja, ki so danes značilna za kulinarično ponudbo v svetu, in sicer gastronom-ska dediščina, trajnostno, vzdržno in sonaravno ter prehrana štirih letnih časov«.
Da ne smemo pozabiti svojih korenin, je poudaril predsednik OZS Blaž Cvar, ki je obenem prepričan, da je ohranitev slovenske kulinarične identitete prav tako pomemb-
na, kot je ohranitev slovenskih kmetij. Zato je predlagal, da v Sekciji za gostinstvo in turizem spišejo pobudo, da bi država po vzoru spodbud za prevzemnike slovenskih kmetij podobne spodbude omogočila tudi za prevzemnike domačih slovenskih gostiln.
Če si ogledamo seznam 41 gostiln, ki nosijo znak Gostilna Slovenija, ugotovimo, da jih moramo
v Podravju iskati z lupo. Dve sta v Mariboru, in sicer Gostilna in motel pri Lešniku in Gostilna Pri lipi, v Rušah je to Gostilna Vernik, v Spodnjem Podravju pa ena sama - ptujska Gostilna Ribič. Ena je v Celju, dve pa v Murski Soboti, potem pa smo z vzhodnim delom Slovenije zaključili.
Tukajšnji gostinci so očitno presodili, da jim pridobitev omenjenega znaka v razmerju z vloženim trudom za izpolnitev zahtevanih kriterijev ne bi prinesla posebne dodane vrednosti.
Senka Dreu
Z znakom Gostilna Slovenija, nacionalno blagovno znamko tradicionalne slovenske gostilne, se v ravju ponaša samo ptujska Gostilna Ribič.
Foto: CG
Spodnjem Pod-
torek • 24. septembra 2024
Politika
Štajerski	5
Ambulanto bo prevzela Ana Jagačič iz Hrvaške
Sveti Tomaž • Zobozdravnik Jovan Peševski zapušča Sveti Tomaž
Kar 2.200 pacientov tomaževske zobne ambulante bo ostalo brez svojega priljubljenega zobozdravnika, ki je zadnjih 11 let skrbel za zdravje njihovih zob.
Foto: SD
Ker ni dobil koncesije, zobno ambulanto v Svetem Tomažu z 20. oktobrom zapušča Jovan Peševski. V ZD Ormož so že našli njegovo naslednico - Ano Jagačič iz sosednje Hrvaške. Ker bo lahko začela delati šele čez nekaj mesecev, bodo do takrat zagotovili nadomeščanje.
»Jovan Peševski res odhaja iz našega zavoda, svoje delo pa bo v ambulanti Sveti Tomaž opravljal še do 20. oktobra, potem pa bomo začeli z nadomeščanjem. Razpored bomo objavili v sami ambulanti pa tudi na naši spletni in Facebook strani,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Ormož Aljaž Čibej, pod katerega ambulanta spada. »Takoj smo se podali v intenzivno iskanje rešitve za nastalo situacijo in jo pravzaprav že tudi našli. Lahko potrdim, da se nam bo v prihajajočih mesecih pridružila zobozdravnica iz Hrvaške Ana Jagačič. Ker postopki pridobivanja poklicne kvalifikacije trajajo nekaj časa, bomo v tem vmesnem obdobju zobozdravstvene storitve v Svetem Tomažu zagotovili z nadomeščanjem z lastnimi zobozdravniki. Govorimo o nekaj mesecih, seveda pa si želimo, da se bo čimprej pridružila našemu kolektivu.«
Želel koncesijo...
Odhod Peševskega ni nepričakovan, saj si je že nekaj časa želel postati koncesio-nar, s čimer bi lahko prevzel samostojno odločanje o organizaciji dela v ambulanti, njeni opremljenosti in finančnem poslovanju. Zato se je s predlogom za podelitev koncesije tudi že večkrat obrnil na Svet zavoda ZD Ormož, ki pa ga je vsakič zavrnil s pojasnilom, da potrebe po podelitvi koncesije ni, saj zavod zagotavlja zdravstveno oskrbo z lastnim programom in zaposlenim kadrom.
Pri obravnavi prometnovarnostne situacije, ki jo je predstavil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič, je podžupanja Anja Rajher opozorila na neprimerno parkiranje pred vrtcem, ko starši zjutraj pripeljejo otroke. Ker je na parkirišču prostorska stiska, jih večina avtomobile parkira na pločniku. „Dobro bi bilo, če bi parkirišče lahko razširili. Parkirajo zaposleni, prihaja dostava, starši pripeljemo otroke. In vsem se običajno mudi," je dejala Rajherjeva. Župan Anton Leskovar je pojasnil, da razmišljajo o razširitvi parkirišča, ki bi ga najprej samo gramozirali, na njem bi parkirali zaposleni. Poudaril je, da želijo to čim prej urediti.
Svetniki so na vodjo redarstva Brkiča apelirali, da bi kaj naredili glede pasjih iztrebkov v blokovskem naselju, ker jih lastniki psov ne pobirajo.
V Cirkovcah štirje oddelki vrtca
Ekonomska cena varstva otrok v Vrtcu Cirkovce bo po novem višja, za prvo starostno obdobje 600 in za drugo 440 evrov. V vrtcu je to šolsko leto 72 otrok v štirih oddelkih. Stroški dela zaposlenih so lani znašali 409.000 evrov. V skladu z novim preračunom povprečni mesečni stroški dela zaposlenih v vrtcu znašajo dobrih 29.000 evrov, kar je manj kot lansko šolsko leto, ko so znašali 36.000 evrov. Po pojasnilu vodstva OŠ Cirkovce, pod okriljem katere
Kot je znano, lahko občina podeli koncesijo zasebniku, če pristojni javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev, kar pa v tomaževskem primeru ni držalo, saj je v ambulanti v okviru ZD delal Pe-ševski. Odločitev o podelitvi koncesije je sicer v rokah zdravstvenega doma in
vrtec posluje, gre 18-odstotno znižanje stroškov dela tudi na račun zaprtja enega oddelka. Stroški dela sicer predstavljajo 86 odstotkov cene varstva otrok.
V OŠ Cirkovce so preračunali, da bi občina mesečno pokrivala 62 odstotkov stroškov dejavnosti vrtca, kar pomeni dobrih 22.000 evrov mesečno. Starši bodo plačali razliko do 36.000 evrov, kolikor so pred-
ministrstva, zaradi morebitnega odhoda zobozdravnika pa so bili seveda najbolj zaskrbljeni v lokalni skupnosti, torej pacienti in vodstvo občine. Organizirali so več sestankov s »sprtima« stranema, a do dogovora ni prišlo. Župan Mirko Cvetko je s potekom dogodkov seznanil tudi svetnike, na mizo pa so dobili vlogo Peševskega
videni mesečni stroški poslovanja. Vse skupaj je letni proračun vrtca ocenjen na 432.000 evrov.
Podražitev v predvolilnih programih ni bilo
Povišanje cen varstva otrok je zmotilo svetnika Tadeja Strmška. Dejal je, da tega
za podelitev koncesije. »Zobozdravnik je apeliral na nas, da se odločimo, ali želimo koncesijo ali ne, pri tem pa je bil jasen, da si jo bo on v vsakem primeru iskal, v Svetem Tomažu ali kje drugje. Dejstvo je, da je med pacienti zelo priljubljen, če ne bo dobil koncesije in bo odšel, bo to za nas velika izguba, ljudje pa se bodo upraviče-
v predvolilnih programih niso imeli. „Smo na sredini mandata. Kje ste zdaj svetniki, ki ste imeli skrb za najmlajše zapisano v volilnih programih. Če ste pozabili na starše, bodo morda starši, ko bo treba oddati volilni glas, pozabili tudi na vas. Podražitve vrtca ne bom potrdil."
Boris Kmetec je opomnil, da je treba gledati na ekonomsko vzdržnost poslovanja
no spraševali, kako je lahko do tega prišlo,« je pred poletjem povedal Cvetko, ki je nezadovoljstvo Peševskega razumel, saj naj bi mu v ZD obljubili več stvari, med drugim tudi laboratorij, a iz tega potem ni bilo nič.
... a je ni dobil
Svetniki so dali pozitivno mnenje za podelitev zobozdravstvene koncesije, če bosta zanjo dala zeleno luč tudi ZD in pristojno ministrstvo, kar pa se ni zgodilo. Proti je, spomnimo, glasovala le Lea Majcen Bratuša, razpeta med dvema vlogama: občinske svetnice in predsednice Sveta zavoda ZD Ormož. »Kot svetnica seveda mislim na dobrobit občanov, po drugi strani pa zastopam interese ZD in občine kot njegove soustanoviteljice. Podeljevanje koncesij načeloma ni samo odraz tega, kar si nekdo od nas želi, ampak je treba imeti jasne razloge za razpis koncesije. Ker je občina Sveti Tomaž soustanoviteljica javnega zavoda ZD, bi ga morali podpirati in misliti na to, kako bo funkcioniral,« je utemeljila svoj glas PROTI, pri tem pa je imela v mislih zlasti finančni izpad ob izgubi zdravstvenega programa.
Pacienti bodo sicer ostali brez svojega dolgoletnega zobozdravnika, ambulanta pa, kot že rečeno, ne bo zaprla svojih vrat, pač pa se bodo v njej nekaj mesecev izmenjevali nadomestni zobozdravniki, nato pa bo ordinacijo prevzela Ana Jagačič. Za izjavo smo prosili tudi Jovana Peševskega, a je do sklepa redakcije nismo prejeli, po neuradnih informacijah pa naj bi po novem delal nekje v Mariboru.
Senka Dreu
vrtca, povedano je bilo tudi, da je prednost vrtcev v kidričevski občini, da staršem ni treba nositi v vrtec svojih plenic in robčkov, ampak to priskrbi zavod.
Gradili bodo vodovod in kolesarske steze ter uredili drevored
Svetniki so na septembrski seji potrjevali še dokumentacijo za prijavo na evropske projekte. Sodelovali bodo v regijskem projektu obnove spodnjepodravskega vodovoda, čeprav na območju kidričevske občine po besedah župana Leskovarja ne bodo obnovili niti metra cevovoda. „Rav-nali bomo odgovorno, s ciljem, da sistem ne razpade in bomo ohranili pitno vodo, četudi smo pri izračunih cen vode imeli pomisleke. Naš prispevek bo 350.000 evrov."
Župan je pripomnil, da jim letos KP Ptuj ni posredovalo elaborata s stroški za izračun cen vode. Poudaril je tudi pričakovanje, da si bodo s podjetjem prišli na čisto glede številk. Svetnika Andreja Napasta je zanimalo, kaj pomeni, da Hajdina ni pristopila k projektu. Leskovar upa, da si bodo v sosednji občini premislili in se priključili.
Sicer pa bo kidričevska občina sodelovala še pri drugem projektu vodovoda, ki sodi pod okrilje bistriške Komunale, gradili bodo transportni cevovod, ta pa bo na območju njihove občine.
Med projektno dokumentacijo, ki so jo potrjevali, sta tudi projekta kolesarskih stez in projekt ureditve mestnega prostora v Kidričevem - drevored in park.
Mojca Zemljarič
Foto: Pexels
Starši v vrtcu Cirkovce pokrijejo 35 odstotkov stroškov poslovanja vrtca, 62-odstotni delež pokriva lokalna skupnost. Pri novih cenah to okvirno pomeni, da starši za otroka v prvem starostnem obdobju povprečno plačajo 210 in v drugem 155 evrov.
Kidričevo • S seje občinskega sveta
Vrtec v Cirkovcah bo dražji
Kidričevski svetniki so na septembrski seji med drugim govorili o prometni varnosti, potrdili so višje cene za varstvo otrok v Vrtcu Cirkovce in projekte, s katerimi bodo kandidirali za evropska sredstva.
6 Štajerski
V središču
torek • 24. septembra 2024
Slovenija, Podravje • Doseganje lepotnih »standardov« s številnimi tveganji in stranskimi učinki
Najstnice si polnila vbrizgavajo kar same
Foto: Pixabay
Botoksa in drugih polnil že dolgo ne uporabljajo le zvezdnice v zrelejših letih, temveč tudi povsem običajne in celo zelo mlade ženske, ki nimajo gub, bi si pa rade popravile problematične predele - pretanke ustnice, upadle ličnice, nepopoln nos. Dvajsetletnice hodijo naokrog s spremenjenim obrazom, vedno manj podobne same sebi in vedno bolj vplivnicam s spleta. Pojav že ima svoje ime - Instagram face, Instagramov obraz, dekleta si lahko polnila naročijo po spletu in siji kar sama vbrizgajo, ne da bi se zavedala nevarnosti in stranskih učinkov.
Instagramov obraz je lepotni standard, ki temelji na videzu vpliv-nic. Te na družbenih omrežjih, zlasti na Instagramu in TikToku, objavljajo fotografije in videoposnetke, ki so jih obdelale v raznih programih in na katerih so uporabile filtre. Poleg tega veliko vplivnic uporablja tako lepotne operacije kot botoks in kožna polnila, zaradi česar je njihov videz težko primerjati z videzom kogarkoli drugega, s filtri ali brez njih. Uporabljajo tudi ogromno ličil, ki si jih dekleta nane-sejo pred fotografiranjem oziroma snemanjem. Na družbenih omrežjih so že dolga leta priljubljeni tako imenovani make up tutoriali, ki so do danes postali prava mala znanost. Vključujejo ogromno ličil, ki jih mnogi vplivneži promovirajo in prodajajo.
Pred petimi leti je The New Yorker Kim Kardashian označil za pacientko nič, kar se tiče Instagramo-
vega obraza. Po njenih stopinjah je šla njena polsestra Kylie Jenner, ta je s polnili začela že pri sedemnajstih. Za Instagramov obraz, ki ga zdaj imajo že vse Kardashianove, so značilni mačje oči, dolge trepalnice, majhen nos, visoke ličnice, polne ustnice in prazen pogled. Nekateri trdijo, da gre za poteze, ki so mešanica različnih ras in etničnih pripadnosti. Odkar so digitalni filtri postali priljubljeni, se je dvignila tudi popularnost plastičnih operacij, botoksa in polnil. Očitno bi vsi radi dosegli filtrirano različico samih sebe, v resnici pa dosegajo predvsem to, da so podobni vsem drugim, ki so imeli enako idejo. Teh pa ni malo.
Botoks za mlade
Botoks je nevrotoksin, ki se ga uporablja za korekcijo obrazne mimike in glajenje gub na obrazu ter celo na vratu. Običajno se vbrizga
v čelo, gube ob očeh in med obrvi. Na injekcije botoksa je treba hoditi na približno štiri do šest mesecev. Uporabi pa se ga lahko tudi za dvig obrvi in delno tudi vek, pa tudi za »lip flip«, kar pomeni, da se ga vbrizga v rob zgornje ustnice, kar jo nekoliko obrne navzven in jo tako poveča.
Baby botoks oziroma preventivni botoks je tržna niša, ki zajame
mlajše stranke. V bistvu gre za isto snov, ki pa se uporabi v manjših količinah in nanese manj globoko pod kožo. To da naraven, a še vedno mladostnejši videz, obrazne mišice pa je mogoče dokaj normalno premikati. Mogoče ga je uporabiti tudi na spodnjem delu obraza, kjer običajne količine botoksa niso priporočljive. Preventivni botoks naj bi bil primeren za ljudi, ki še nima-
Majhna napaka, tragične posledice
Najresnejše tveganje, povezano s polnili, je nenamerno injiciranje v krvno žilo, kar lahko povzroči nekrozo kože (odmrtje tkiva), možgansko kap ali slepoto. Letos aprila so mediji pisali o slovenski mladenki, kije skoraj oslepela na eno oko zaradi kožnega polnila, ki gaje kupila na spletu in si ga vbrizgala kar sama.
jo globokih gub ali hočejo naravni videz, pa tudi za tiste, ki si želijo gube preprečiti. Idealni kandidati za preventivni botoks so stari nekje od 25 do 30. Preventivni botoks naj bi pri njih preprečil, da bi se globlje gube sploh oblikovale.
Po uporabi botoksa naj bi se bolj zavedali svojih obraznih mišic in jih, tudi ko polnilo izzveni, manj uporabljali. Poleg tega naj bi čez čas potrebovali manj botoksa, ker se mišice po dolgotrajni uporabi naučijo manj izrazito gibati. Učinki
Polnila so dosegljiva kar preko spleta.
Hialuronsko kislino je mogoče kupiti na spletu in si jo v ustnice ali kam drugam vbrizgati doma, kar ima lahko katastrofalne posledice. Vseeno je na TikToku več posnetkov najstnic, ki to počnejo.
torek • 24. septembra 2024
V središču
Štajerski	7
Popačena predstava same sebe
Kožna polnila se uporabljajo za dodajanje volumna upadli koži, povečevanje simetrije na obrazu, povečevanje ustnic in ličnic, optično preoblikovanje nosu ter glajenje gub. Ne vplivajo na delovanje mišic kot botoks. Najbolj priljubljeno polnilo je hialuronska kislina, ki jo telo tudi samo proizvaja ter se lahko uporablja celo na dekolteju in hrbtišču rok. Telo jo samo razgraja, zato učinkuje le nekje od šest do dvanajst mesecev. Še eno polnilo, ki ga telo tudi samo proizvaja, je kalcijev hidroksiapatit, ki nadomešča volumen kože in spodbuja nastanek kolagena ter traja nekje do eno leto. Polimlečna kislina in kaprolakton prav tako spodbujata obnavljanje kolagena. Izgubljeno napetost kože na obrazu lahko nadomestimo tudi z lastnim maščevjem, ki nam ga strokovnjak odvzame na bokih in trebuhu ter nato vbrizga v obraz in dekolte; učinki trajajo več let. Trajnih polnil, kot so silikonska in poliakrilatna, se praktično ne uporablja več, saj so začasna polnila veliko varnejša.
V zadnjih letih je več zdravnikov ugotovilo, da se polnila pri njihovih pacientih po več letih niso razgradila, temveč se je njihova količina zgolj zmanjšala ali pa so se prelila na druge dele obraza.
dolgotrajne uporabe botoksa naj bi trajali tudi po prenehanju injici-ranja - mišice naj ne bi »nadoknadile« vseh let, v katerih so bile izpostavljene botoksu.
Botoks slabi obrazne mišice
Po drugi strani redna uporaba botoksa mišice oslabi. Če ga nehamo uporabljati, potrebujejo čas, da si opomorejo in znova začnejo normalno delovati. Dolgotrajna uporaba lahko stanjša kožo in povzroči neenakomerno obarvanost. Možni stranski učinki botoksa so bolečine, otekline, modrice, glavobol, gripi podobni simptomi, povešene veke, neenakomerne
obrvi in nasmeh, slinjenje, solzne ali suhe oči ter okužbe. Zelo redko lahko botoks zaide v napačne dele telesa in povzroči šibkost mišic, probleme z vidom, govorom, dihanjem ali požiranjem, alergijsko reakcijo ter izgubo nadzora nad mehurjem.
Polnila se tudi samodejno »preselijo« na druge dele obraza
V zadnjih letih je več zdravnikov ugotovilo, da se polnila pri njihovih pacientih po več letih niso razgradila, temveč se je njihova količina zgolj zmanjšala ali pa so se prelila na druge dele obraza. Če se polnilo zgolj prestavi, človek pa ga še
naprej redno dodaja, lahko pride do napihnjenega, nenaravnega obraza, kakršnega lahko opazimo pri nekaterih zvezdnicah, na primer pri komaj 27-letni Kylie Jenner.
Hialuronsko kislino je mogoče razgraditi tako, da se injicira encim, ki poskrbi za to. V nekaterih primerih učinkuje bolje, v drugih slabše, drugih vrst polnil pa se sploh ne da razgraditi. Nekateri tudi s pomočjo encima ne morejo doseči videza pred polnili - ustnice so, na primer, videti drugače, so bolj nagubane.
Na Facebooku je več skupin, v katerih razočarane uporabnice poročajo o stranskih učinkih polnil in botoksa, na primer o bolečini, rdečici, srbečici, izpuščajih, modricah ter oteklinah. Včasih se poja-
vijo nove vdolbine ali izbokline v koži, povešene ali preveč dvignjene obrvi in podobno. Najresnejše tveganje, povezano s polnili, je nenamerno injiciranje v krvno žilo, kar lahko povzroči nekrozo kože (odmrtje tkiva), možgansko kap ali slepoto. Letos aprila so mediji pisali o slovenski mladenki, ki je skoraj oslepela na eno oko zaradi dermal-nega polnila, ki ga je kupila na spletu in si ga vbrizgala kar sama.
Namesto da bi od injekcij bežali,
■ v •	•
plačujemo zanje
Argument nekaterih, ki uporabljajo botoks in polnila, je, da tako ali tako ni nič več naravno. Tudi
barva za lase in nalakirani nohti niso naravni. Temu je težko oporekati, čeprav gre za stvari, ki so v modi že tako dolgo, da smo jih normalizirali. Barve za lase, lake za nohte in ličila jemljemo kot nekaj, s čimer se izražamo, spremenimo svoj videz za določen čas ali dogodke. Naše obrazne poteze so pri tem še vedno naše. A vseeno - ženske si včasih niso barvale niti sivih las, kaj šele spreminjale barvo svojih naravnih las v platinasto blond ali roza. Danes je to običajno in o tem ima malokdo pomisleke. A zamrznjeni obrazi in prevelike ustnice marsikoga zmotijo - za zdaj.
Ne gre pozabiti niti na tveganje, ki ga ti posegi prinašajo. To je veliko manjše, če se prepričamo, da smo pri strokovnjaku: zdravniku specialistu z licenco. A telesa so vseeno različna in včasih kljub strokovnosti izvajalca in klinike pride do težav ali pa človek z rezultati preprosto ni zadovoljen. Predstavljajte si, da nekomu dovolite, da
vam za več sto evrov nekaj injici-ra v obraz, nato pa ste si še manj všeč kot prej ali celo dobite nove zdravstvene težave. Botoks in polnila so kljub temu na splošno dojeti kot varni in zanesljivi; kot poseg, ki traja manj časa kot popoldanski obisk frizerja. Kdo ve, morda bodo čez nekaj let ali desetletij to, kar so danes barve za lase: nekaj, s čimer lahko svoj videz brez predsodkov spreminja kdorkoli, tudi mlade punce.
Prav najstnice so tiste, ki jih videz vplivnic in zvezdnic najhitreje omreži. Kljub temu je krivdo težko prevaliti le na znane ženske. Konec koncev tudi one hodijo na lepotne operacije in injekcije, se ličijo do neprepoznavnosti in obdelujejo svoje fotografije, ker živijo v svetu, ki vrednost žensk enači z njihovo lepoto, v kateri ni prostora za vidno staranje, pa tudi za naravni videz očitno ne več. Upajmo, da se bo ta trend spremenil, sicer bomo kmalu videti kot filtrirani kloni.
Nika Grizila
Starši ne želijo, da bi otroci na začetek pouka čakali v avli
Ptuj • Težave in težavice RAP: v šolo in iz nje ob točno določeni uri
Nekateri starši niso najbolj zadovoljni z določenimi novostmi, kijih s tem šolskim letom prinaša razširjeni novi program (RAP). Ena izmed njih je ta, da učenci sredi dejavnosti, ki se izvajajo pred poukom, naj ne bi vstopali v razred. Tisti, ki pridejo v šolo prej, lahko počakajo v avli ali šolski knjižnici.
To pomeni, da morajo starši, predvsem otrok prve triade, skrbno načrtovati, kdaj jih bodo pripeljali v šolo. Zato si želijo, da bi učenci prvih treh razredov lahko vstopili v razred tudi sredi dejavnosti. Dejstvo je, da so jutranje vsebine za prvo triade sprostitvene narave, veliko je igre, plesa, gibanja ... Prav zato so prepričani, da prihod otrok sredi tovrstnih dejavnosti ne more biti moteč.
OŠ Ljudski vrt: za zamudnike dežurna ucilnica
Na ptujski osnovni šoli Ljudski vrt so učenci med 7.00 in 7.20 na zajtrku v šolski jedilnici, z njimi pa so učiteljice. Tisti, ki zajtrka nimajo, lahko v tem času počakajo z njimi. Strukturirana ura dejavnosti je nato od 7.25 do 8.10, v tem času pa ni zaželeno, da bi učenci vstopali v razred. Praviloma morajo počakati v šolski avli. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Žemljic je pojasnila, da v letošnjem šolskem letu prvič izvajajo razširjeni program v celoti,
zato določene zadeve še prilagajajo. »Zajtrk v jedilnici je za 2. in 3. razred, 1. razredi so v učilnicah in seveda noben otrok ne ostane pred vrati. Če pa starši učence pripeljejo
ob 7.45 ali 7.50, bodo od drugega tedna naprej napoteni v dežurno učilnico. V teh dneh spremljamo število učencev, ki pridejo ob tem času in seveda iščemo optimalne
rešitve. Ne gre za množične težave, gre za posamezne primere in starše pozivam, da se obrnejo na šolo s svojim problemom. Zagotovo se bomo trudili najti rešitev.
Po drugi strani pa je res, da v primeru, če pridejo le 20 minut pred poukom, pač lahko počakajo v varnem okolju v avli, kjer je prisotna informatorka,« je pojasnila Vaupo-tič Zemljičeva in dodala, da gre za novost, zato pričakujejo vsaj malo potrpežljivosti in strpnosti, da se bo sistem vpeljal. »Posamezne težave rešujemo sproti, iščemo optimalne rešitve. Za nami je komaj 13 dni pouka.«
Podobno velja glede popoldanskih odhodov domov, in sicer naj bi starši otroke odpeljali domov šele po zaključeni dejavnosti. »Če ne gre drugače, lahko gre otrok domov tudi prej, vendar pozivamo starše, da se v čim večji meri prilagodijo urniku, saj si njihov otrok želi določeno dejavnost zaključiti, Smo pa dovolj fleksibilni, da razumemo tudi izjeme,« je še poudarila.
V Mladiki na voljo šolska knjižnica, v OŠ Olge Meglič ne komplicirajo
Na OŠ Mladika s poukom začenjajo ob 8.25, učenci prve triade pa lahko vstopajo v razred kadarkoli, tudi po tem, ko se je določena de-
javnost že začela. Starejše učence skušajo navajati, da vendarle prihajajo v šolo ob uri. »Učenci pri jutranjih dejavnostih vedno nekaj počnejo, in če vsake toliko nekdo vstopa, zmoti rdečo nit. Zadnje pol ure pred začetkom pouka zato ni zaželeno, da bi prihajali v razred, ampak jih napotimo v knjižnico,« je pojasnil ravnatelj Bogomir Širov-nik.
V OŠ Olge Meglič je glede prihodov in odhodov učencev precej manj striktna. Po besedah ravnateljice Helene Ocvirk šola nikakor ne more od staršev zahtevati, da otroke pripeljejo ali odpeljejo v šolo ob določeni uri. »Na tem področju mora šola nujno stopiti staršem naproti in nikakor ne obratno. Nekateri so te prihode in odhode učencev vzeli preveč rigorozno,« je povedala ravnateljica. Na njihovi šoli največ učencev pride v šoli po sedmi uri, ob 7.30 se nato vključijo v želene dejavnosti ... Za tiste učence, ki pridejo v šolo kadarkoli po 7.30, so organizirali posebno skupino, kjer so pod nadzorom učitelja. »Glede prihodov v šolo in odhodov domov ne kompliciramo. Delovniki so danes zelo različni, zato moramo biti temu primerno življenjski,« je še dejala Ocvirkova.
Estera Korošec
S Štajerski
Podjetništvo
torek • 24. septembra 2Q24
Ptuj • Prvo državno tekmovanje v CNC-rezkanju
Izjemni mladi strojniki
Ptujska Strojna akademija je v minulih dneh uspešno izvedla prvo državno tekmovanje v CNC-rezkanju. Gre za dogodek, ki so ga organizirali v sodelovanju s podjetjema CPI in Skills Slovenia v okviru 56. MOS Celje. Na tekmovanju so sodelovali trije dijaki, zmagovalec pa seje uvrstil na evropsko tekmovanje Euroskills 2025.
Državno tekmovanje v CNC-rezkanju je vključevalo tudi izdelavo izdelka na stroju.
V začetku letošnjega leta je Strojna akademija razpisala predtekmovanje v CNC-rezkanju, na katero se je prijavilo 17 dijakov in ena dijakinja iz celotne Slovenije. Člani komisije in uradni sodnik Mitja Murko so prispele izdelke skrbno pregledali in ocenili. Na državno tekmovanje so se nato uvrstili samo najboljši trije. To je uspelo po enemu dijaku iz Šolskih centrov Škofla Loka, Postojna in Novo mesto. Vsi trije so pokazali izjemno strojniško znanje. Prvo državno tekmovanje je potekalo tri dni, od tega je bil en dan namenjen spoznavanju prostorov Strojne akademije, strojev in programiranju, ostala dva dni pa izdelavi končnega produkta na stroju. Mentor Blaž Žakelj iz Šolskega centra Škofla Loka je pohvalil odlično organizacijo dogodka. Po njegovih besedah so zelo veseli, da imajo njihovi dijaki sedaj možnost sodelovati na tovrstnih tekmovanjih, predvsem zaradi pridobivanja praktičnih izkušenj, ki jim bodo prišle prav pri njihovem nadaljnjem delu v industriji. Ob našem obisku je njihov tekmovalec ravno izdeloval končni produkt na stroju, ki so ga ocenili glede na dimenzijske mere in tolerance. Pri CNC-rezkanju gre za obdelovanje kovin in nekovin, njegova prednost pa je doseganje zelo točnih dimenzijskih mer in hrapavosti površine. »CNC-rezkalci so še vedno zelo iskan kader, vendar je vse manj mladih, ki bi to delo znali, pa tudi želeli opravljati,« je še dodal Žakelj.
Zmagovalci prvega državnega tekmovanja v panogi CNC rezkanje so:
1.	mesto: Domen Filipič, ŠC Škofja Loka
2.	mesto: Peter Ivančič, ŠC Postojna
3.	mesto: Miha Prijatelj, ŠC Novo mesto
Proizvodni obrati vse sodobnejši
Vito Bolšec, področni vodja prodaje za podjetje DGM Mori, je poudaril, da je takšno državno tekmovanje velik korak naprej v strojništvu, predvsem zato, ker je na tem področju premalo usposobljenih ljudi. »Med drugim je naš cilj, da mladi dela v proizvodnji ne bi več povezovali s temno, umazano delavnico. V modernih podjetjih so to izjemno sodobna delovna okolja, kjer so procesi večinoma vodeni računalniško, mladi kader pa ima veliko možnosti za dodatno izobraževanje in uspešno kariero,« je poudaril Bolšec. Glede same zahtevnosti tekmovanja pa je povedal, da je bila izdelava začetnega kosa manj zahtevna, na državnem tekmovanju pa je bilo treba pokazati precej več znanja in sposobnosti. »Že usposobljeni strojnik bi najverjetneje za izdelavo takega produkta potreboval nekaj več časa. To pomeni, da je tekmovanje na visoki ravni, hkrati pa izziv za sodelujoče tekmovalce,« je še dodal sogovornik. Strojna akademija tako orje ledino tudi na področju organizacije tekmovanj na področju strojništva. Po besedah direktorja Matjaža Murka so izjemno veseli, da lahko prispevajo k promociji strojnih poklicev v širši javnosti.
Estera Korošec
Tekmovalci so morali pokazati tudi svoje znanje v programiranju.
Lenart • Odprtje laboratorija Interzero Plastics Innovations
Za začetek zaposlenih deset znanstvenikov
V lenarški industrijski coni je svoj dom dobila enota skupine Interzero Holding, prve in edine mednarodno akreditirane raziskovalne institucije, kije specializirana za razvoj inovativnih recikliranih plastičnih materialov v Evropi.
Interzero, ki že tri desetletja sledi viziji sveta brez odpadkov, po Evropi na več kot 40 lokacijah zaposluje 2.000 ljudi, zadnjih 20 let pa je podjetje prisotno tudi v Sloveniji. Kot je povedal predsednik in ustanovitelj Axel Schweitzer, se zavzemajo za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, kjer materiali in embalaža krožijo in se ponovno uporabijo, s tem da že v fazi zasnove izdelkov in embalaže upoštevajo možnosti za recikliranje in tako prispevajo k trajno-stnim rešitvam.
Do 40 novih receptur na leto
Cilj je torej zmanjševanje odpadkov z recikliranjem dragocenih surovin. Schweitzer je poudaril, da Slovenija ponuja izjemne pogoje za uresničevanje teh ciljev, predvsem zaradi svojega trajnostnega odnosa do varovanja okolja, Lenart pa pri tem še izstopa, saj je izrazito ekološko usmerjen že vse od 90. let prejšnjega stoletja. Spomnimo, da je bilo mesto sredi Slovenskih goric prvo, kjer je Saubermacher začel ločeno zbiranje odpadkov, med prvimi pa so uvedli tudi daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
Investicija v laboratorijske prostore v lenarški industrijski coni je ocenjena na dobrih pet milijonov evrov, od tega so lastniki letos vanje vložili pol milijona evrov. Razprostirajo se na tisoč kvadratnih metrih, v njih pa je trenutno zaposlenih deset znanstvenikov. Po besedah direktorice Manice Ulčnik Krump v podjetju razvijajo recepture za reciklirane materiale
Laboratorij nemškega pionirja v reciklaži plastike so v lenarški industrijski coni slovesno odprli (od leve) Manica Ulčnik Krump, Nataša Pirc Musar, Axel Schweitzer in Sylvia Groneick.
iz odpadne plastike po uporabi, in sicer na leto do 40 novih, ki jih nato uporabljajo v proizvodnji. Njihovi strokovnjaki letno preverijo reciklabilnost več kot 250 kosov embalaže. Poleg tega pa se ukvarjajo še z vrednotenjem visoko kontaminiranih odpadkov za področje kemičnega recikliranja in materialov na osnovi njihove ponovne uporabe. Ob raziskovalni in razvojni dejavnosti sodelujejo tudi s številnimi podjetji pri učinkovitem recikliranju materialov, njihove rešitve pa pogosto presegajo kakovost primarnih materialov. Tako je mogoče njihove inovacije najti v trgovinah po vsej Evropi, in sicer tako v gospodinjskih pripomočkih, izdelkih za šport kot embalaži za živila in celo v dizajnerskih kosih.
V dar nakit iz reciklaže
Kako pomembna pridobitev za Lenart, regijo in Slovenijo so novi laboratorijski prostori za razvoj recikliranja odpadne plastike, dokazujejo gostje na odprtju. Med njimi sta bili poleg že omenjenih in lenar-škega župana Janeza Kramberger-ja tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in nemška veleposlanica Sylvia Groneick, ki sta v dar simbolično prejeli verižici v obliki korale iz recikliranega materiala.
»Hitro naraščajoče ravni onesnaževanja s plastiko so resen svetovni okoljski problem, zato je Slovenija kot članica Koalicije visokih ambicij aktivna v procesu pogajanj o novem pravno zavezujočem instrumentu za odpravo onesnaževanja s plastiko na svetovni ravni.
Če bomo nadaljevali s trenutnimi trendi povečevanja proizvodnje in porabe plastičnih izdelkov, bi se lahko količina teh odpadkov, ki vstopajo v ekosisteme, do leta 2040 skoraj potrojila,« je opozorila Pirc Musarjeva in pozdravila odprtje laboratorija. Obenem je poudarila tradicionalno odlične gospodarske odnose med Slovenijo in Nemčijo, saj nemška podjetja v Sloveniji neposredno in prek dobaviteljev zagotavljajo približno 50.000 delovnih mest. »Nova investicija nemškega vlagatelja je ponoven dokaz, da je naša država zanimiva za tuja neposredna vlaganja in da kljub vsem trenutnim izzivom ohranja visoko stopnjo zaupanja v slovensko poslovno okolje,« je še dejala.
Senka Dreu
Podravje • Znana časovnica izplačila subvencij
Zamik plačil za OMD
Zamuda pri izplačilu kmetijskih subvencij je bila letos spomladi vroča tema med kmeti in tudi eden izmed razlogov za veliko nezadovoljstvo. Zamujale so namreč subvencije, ob tem pa je kmete pestil tudi izpad dohodka zaradi lanskih mizernih odkupnih cen.
Agencija za kmetijske trge je pred dnevi objavila razpored plačil za prijavljene in opravljene kmetijske ukrepe v okviru subvencijske kampanje 2024. Novost v primerjavi s preteklimi leti je, da izplačila za omejene dejavnike (OMD) ne bodo izplačana v tekočem letu, kot je bila sicer dolgoletna praksa. Na Kmetij-sko-gozdarski zbornici so pojasnili, da je do zamika prišlo, ker je v postopku sprejem Zakona o dohodnini, ki bo ta plačila izvzel iz obdavčitve, kar je bila prav tako ena izmed stavkovnih zahtev. »V tem primeru morajo biti OMD-plačila izplačana v januarju, sicer padejo pod davčno breme. To pomeni, da bo za kmete ugodnejše izplačilo v januarju kot pa po časovnici preteklih let, se pravi decembra.« Zato so tudi pristali ne nekoliko spremenjen časovni razpored izplačil. »Če ne bi bilo izplačilo v januarju za kmete ugodnejše, bi tej časovnici ostro nasprotovali,« so še dodali.
Kmetje lahko plačila za opravljena dela pričakujejo šele prihodnje
leto, in sicer januarja naj bi agencija nakazala izplačila za naravne in druge omejitve (OMD), januarja in februarja bodo nakazana neposredna plačila (80 % vrednosti izplačila), nato preostanek sredstev v marcu in aprilu, plačila za kme-
tijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP), dobrobit živali in ekološko kmetovanje pa bodo na računih kmetov in kmetijskih podjetij v maju in juniju.
Sicer pa so med največjimi prejemniki subvencij seveda največja
kmetijska podjetja. Podjetje PP Agro je v letu 2023 na račun prejelo nekaj manj kot 2,6 milijona evrov subvencij, Panvita 2,4 milijona evrov, Žipo Lenart dobrih 900.000 evrov, Farme Ihan okrog 740.000 evrov, Puklavec Family Wines nekje 880.000 evrov, Jeruzalem Ormož Sat pa nekaj manj kot 800.000 evrov.
Mojca Vtič
~_______________________________________________________________ _____________
Foto: Mojca Vtič
Država je kmetom in kmetijskim podjetjem v letu 2022 izplačala okrog 213 milijonov evrov kmetijskih subvencij. Na prvi pogled gre za izjemen znesek, ki pa se ob številu vlog (okrog 54.000) in ob dejstvu, da največ prejmejo največji, hitro porazgubi na vsega nekaj tisoč evrov na vlogo oz. na kmetijo (okrog 3.900 evrov).
Foto: CG
Foto: TP
Foto: CG
torek • 24. septembra 2024
Podravje
Štajerski	9
Slovenska Bistrica • Prostorska stiska rešena, sedaj so težava odhodi zdravnikov
Bojazen pred sladoledarno v zdravstvenem domu odveč
Cestno podjetje Ptuj je pospravilo delovne stroje na gradbišču prizidka zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici Gre za največjo investicijo v zdravstvo na Bistriškem, težko okrog 5,3 milijona evrov.	^^	\
Foto: CP Ptuj
CP Ptuj je v partnerstvu s Krt gradbeništvo Slovenska Bistrica v dveh letih zgradilo prizidek in uredilo zunanje parkirišče. Pogodbena vrednost del je znašala 4,9 milijona evrov.
S prizidkom je slovenjebistriški zdravstveni dom pridobil novih 2.000 m2 uporabnih površin, a uporabniki zdravstvenih storitev se sprašujejo, komu bodo novi prostori namenjeni. V zdravstvenem domu se namreč vrstijo odhodi
zdravnikov. Kronično primanjkuje pediatrov, družinskih zdravnikov, odšel je tudi priljubljen ginekolog Sašo Stojkoski.
Septembra pred dvema letoma je slovenjebistriška občina s Cestnim podjetjem Ptuj podpisa-
la pogodbo o izgradnji prizidka zdravstvenega doma v Slovenski Bistrici z ureditvijo parkirišča za nekaj manj kot pet milijonov evrov. Letos je sledil še podpis pogodbe s podjetjem Lesnina MG oprema za notranjo opremo v višini 270.000 evrov. A ob odhodih družinskih zdravnikov, letos je prenehala koncesija eni družinski zdravnici zaradi upokojitve, druga je zaprosila za koncesijo v drugem zdravstvenem domu, ter zmanjšanju števila ambulant za otroke s pet na tri (eno zaprtje ambulante, ena dolgotrajna odsotnost) se porajajo številna vprašanja. Prvo je, kaj se dogaja v ZD Slovenska Bistrica, da zdravniki odhajajo, drugo, komu bodo novi prostori namenjeni. Tako je svetnik Žarko Furman že pred časom dejal, da pet milijonov evrov težkega prizidka k zdravstvenemu domu zagotovo ne gradijo, »da bi bila v njem še kakšna sladoledarna ali pekarna«. Direktorica ZD Slo-
venska Bistrica Urška Sedmak miri, da bodo vsi prostori zapolnjeni. »V novi zgradbi bomo pridobili nove prostore za izvajanje nujne medicinske pomoči, dežurne službe, reševalne službe, patronažne služ-
be, otroške in šolske dispanzerje, zobozdravstveno službo, predavalnico, garderobe za zaposlene in prostor za arhiv.« O zaposlovanju novih zdravnikov pa je povedala, da je ginekolog sredi septembra prekinil delovno razmerje s slo-venjebistriškim zdravstvenim domom, a da že 1. oktobra prihaja nova ginekologinja, glede družinskih zdravnikov pa je dodala, da bodo konec septembra zaposlili novo družinsko zdravnico, ki bo prevzela del pacientov ambulante Alenke Antolinc Košat. »Del smo nadomestili že v maju 2024. Razpis koncesije za upokojeno koncesio-narko Tanjo Pavlovic pa vodi Občina Slovenska Bistrica, saj zdravnica ob upokojitvi ni bila zaposlena v našem ZD, temveč je imela koncesijo.« Občina je koncesijo razpisala, rok za oddajo ponudb se je iztekel 19. septembra.
Nova pediatrinja šele marca 2025
Neuspešni pa ostajajo pri naslavljanju potreb po pediatrih. Pedi-atrinja, ki naj bi prevzela del pacientov, je tik pred zdajci preklicala pogodbo, vsaj tako je slišati. Posledično namesto petih ambulant sedaj delujejo le tri, novih pacientov pa ne sprejemajo. Starši otrok so primorani zdravnike iskati v okoliških krajih - v Slovenskih Konjicah, Mariboru, Ptuju ...
»Glede pediatrije pri nas ni nič drugače kot drugod po Sloveniji, saj primanjkuje pediatrov tudi pri nas. Vsi naši pediatri in družinski zdravniki so nadpovprečno obremenjeni. Načrtujemo, da nam bo marca 2025 uspelo zaposliti novo pediatrinjo.«
Mojca Vtič
«■(iiiiiisHvijf;
Foto: CP Ptuj
O satelitskem urgentnem centru nič novega
Eden izmed ciljev oz. namenov novih prostorov zdravstvenega doma je bila tudi vzpostavitev satelitskega urgentnega centra, država pa je za prizidek prispevala 2,2 milijona evrov. Toda Slovenska Bistrica je pod novo vlado izpadla iz mreže satelitskih urgentnih centrov, tako kot vsa vzhodna Slovenija. Zdravstveno ministrstvo je predlagalo, da se ZD Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice dogovorita o skupni lokaciji, kjer bi se organizirala oskrba za obravnavo akutnih in nujno bolnih pacientov, ter se zavezalo k iskanju optimalne rešitve za to območje. Toda od marca letos do konca septembra rešitve še ni. »Trenutno ne razpolagamo z novimi informacijami glede satelitskih urgentnih centrov,« je odgovorila direktorica Urška Sedmak. Sicer pa v službi nujne medicinske pomoči, ki pokriva občino Slovenska Bistrica, ki sodi med največje občine v Sloveniji, ter okoliške občine, delujeta dve vozili nujnih reševalnih služb 24 ur vse dni v letu in dodatno 24 ur vse dni v letu vozilo urgentnega zdravnika z zdravnikom in diplomiranim zdravstvenikom, katerih izvoze aktivira Dispečerki center zdravstva. Ob sobotah, nedeljah in praznikih med 8. in 16. uro pa v ZD deluje še dežurna služba, je pojasnila Sedmakova.
Foto: Aleš Kolar, Studio Bistrica
Urška Sedmak, direktorica ZD Slovenska Bistrica, ki je letos nastopila nov mandat na čelu slovenjebistriške zdravstvene ustanove, ki zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo več kot 36.000 prebivalcem.
Ptu j • Poslovanje Doma upokojencev letos do polletja pozitivno
Podražili nekaj dodatnih storitev za starostnike
Cene osnovne oskrbe v Domu upokojencev Ptuj ostajajo nespremenjene. Spremenili pa so nekatere druge cenike in na pobudo stanovalcev dodali nove storitve.
Nove storitve, ki so jih dodali na cenik, so: čiščenje ortopedskih pripomočkov ali invalidskega vozička, kar zaračunajo 3,5 evra, postiljanje (za tiste, ki so v osnovni oskrbi in tega nimajo v ceni) stane 1,5 evra, menjava posteljnine dodatne štiri evre. Prav toliko stane tudi dodaten transfer, pomoč pri posedanju na invalidski voziček.
Ostale spremembe se nanašajo na cene najema apartmajev na Rogli in v Moravskih toplicah za zaposlene. Podražili so jih za 5 v Moravskih toplicah (po novem je dnevni najem 50) in 10 evrov na Rogli, kar zdaj stane 65 evrov, z vključenimi smučarskimi vozovnicami. Nekaj manjših sprememb je še na ceniku kavarne, saj so dodali nekatere nove artikle.
Sicer pa so v Domu upokojencev Ptuj prvo polletje letošnjega leta zaključili s pozitivno in to kljub nekaterim resnim težavam, s katerimi se spopadajo.
Presežek je znašal dobrih 13.000 evrov. V enoti Žabjak sicer še vedno beležijo več odhodkov kot prihodkov, pa vendar so končne številke o poslovanju celotnega doma zadovoljive.
Enoto v Žabjaku bodo začeli polniti
„Poslujemo znotraj okvirov finančnega načrta, vse enote poslujejo pozitivno, z izjemo Žabjaka,
kar je pričakovano, saj enota ni polna. To predstavlja trenutno veliko finančno breme. V tej enoti smo zabeležili okrog 190.000 evrov minusa. Ob težkih delovnih pogojih je pomanjkanje kadra razumljivo.
Mini trgovinica, ki jo stanovalci radi koristijo
V matični enoti Doma upokojencev Ptuj še vedno deluje tudi trgovinica, ki sojo uvedli v času korona epidemije. Deluje znotraj kavarne. Ponujajo nekatere artikle, kot so kava, keksi in podobno po sprejemljivih cenah. V drugih enotah so jo ukinili, ker ni bilo povpraševanja.
Spremembe cenikov so manjše in se nanašajo predvsem na nekatere nove, dodatne storitve, osnovna oskrba ostaja enaka kot doslej.
Čez poletje nismo vztrajali pri polnjenju posteljnih kapacitet, saj si tudi naši zaposleni zaslužijo dopust, ki jim pripada. Do konca leta pa bomo skušali sprejeti čim več novih stanovalcev. Prazno ostaja pritličje in varovana enota za osebe z demenco. Povpraševanje je veliko," je pojasnila Vesna Šiplič, direktorica Doma upokojencev Ptuj.
V Žabjaku je trenutno še 33 prostih mest, polnili pa jih bodo v odvisnosti od uspeha pri pridobivanju novega kadra. Svojim zaposlenim ponujajo tudi možnost šolanja, s čimer si skušajo olajšati kadrovske težave.
V prejšnjem šolskem letu so izobraževali osem sodelavk, ki so opravile srednjo zdravstveno šolo, a jih vseh hkrati ne morejo napotiti na pripravništvo, ki je prvi pogoj, da opravijo izpit in začnejo s samostojnim delom. Težava je premalo kadra, ki bi jih v času odsotnosti nadomestil, pa tudi to, da jih v institucijah, kjer opravljajo pripravništvo, ne morejo naenkrat toliko sprejeti. „Pričakujemo, da bomo po preteku polletnega obdobja, ko bodo opravile strokovne izpite, lažje zadihali," je optimistična direktorica.
Dženana Kmetec
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura
torek • 24. septembra 2024
Podravje • Markov Horvat, ilustrator, ki po srcu ostaja Ptujčan
„Velike poslikave me še vedno veselijo"
Marko Horvat seje rodil na Ptuju, kjer je obiskoval OŠ Breg. Srednjo farmacevtsko šolo je obiskoval v Ljubljani. Svojo življenjsko pot pa je nato našel v likovni umetnosti, se vpisal na Akademijo za likovno umetnost. Potem, ko je devet let preživel v Ljubljani, je povsem po naključju sledila trimesečna ekskurzija v London, kjer je nato ostal štiri leta in pol, se vpisal na fakulteto, končal tudi magistrski študij. Po vrnitvi domov je začel iskati zaposlitev, ker je želel čim prej v praksi, v industriji in na drugih področjih, uporabiti svoje fakultetno znanje. Kmalu seje iz Ljubljane preselil v Maribor, kjer s partnerko trenutno živita.
S Ptujem ostaja trajno povezan, prihaja tedensko. Na Ptuju živijo njegovi starši, sestra z družino, prijatelji. „Še vedno, ko grem preko mostu, ko zagledam ptujski grad, to je nekaj fantastičnega, tega se z besedami skorajda ne da opisati. Veliko sem potoval, videl super stvari, ampak ko greš čez ptujski most, te stisne, zaigra srce. To so posebni občutki," je čustven Marko Horvat.
V ilustraciji se je iskreno povedano najbolj našel, kot lasten izraz. Vedno ga je zanimala grafika, tudi njegov trenutno aktualen stil je bolj grafičen, zelo linijski, zelo veliko je ploskev, zelo kontrasten. V tem se kaže njegova všečnost do grafične umetnosti. Delal je karikature v nekaterih
O sodobni ilustraciji
O Marku Horvatu
Ilustrator Marko Horvat, rojen leta 1984, je študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer Vizualne komunikacije. Podiplomski študij je nadaljeval na Central St. Martins College v Angliji, kjer je uspešno končal specializacijo iz karakterne animacije. Prav tako je zaključil magisterij storitvenega oblikovanja na London College of Communication. Kot ilustrator deluje od leta 2018 in je aktiven na področju komercialne ilustracije, umetniških stenskih poslikav in instalacij v javnem prostoru. V zadnjih letih je projektno sodeloval z vrsto organizacij in podjetij v Sloveniji. Je aktivni član Društva likovnih umetnikov Maribor.
Marko Horvat: „Lepo je ustvarjati na Ptuju, tu sem odraščal, da nekaj tu pustim, prinesem neko znanje."
časopisih, ko je še študiral, v Mladinski knjigi otroške ilustracije. Videl je, da mu ilustracija leži, poslovno sodelovanje se je širilo, prihajali so novi naročniki tako s kulturnega kot gospodarskega in drugih področij. Zelo rad pomaga lokalnim podjetnikom, ki potrebujejo kakšno oblikovno ali ilustracijsko storitev, kot neke vrste spodbudo za njihovo rast, pot do novih odjemalcev. Sodeloval je tudi s princem karnevala Markom Šamperlom, zanj je ustvaril grb. Poznata se že iz srednje farmacevtske šole. „Absolutno sem vpet v lokalno dogajanje," poudarja.
Začetek ustvarjanja na Ptuju sega v koronski čas. Prva večja poslikava, ki jo je naredil, je bila v kavarni Bodi. Tehnika slikanja in koncept je bil, da mu pri poslikavah velikih površin pomagajo drugi. Že v tistem času so pomagali lastnik Marko Kolarič, njegovi prijatelji in nekateri drugi. Zelo so bili srečni, da so skupaj nekaj ustvarili. Z Markom Kolaričem in Mihaelom Roškar-jem se je nato nadaljevalo pri festivalu, ki se je letos preimenoval v Zvezani festival. Letošnja stenska poslikava na dvorišču Narodnega doma na Ptuju je nadaljevanje lanske etnografske teme. Gre za grafično
V kombinaciji z umetno inteligenco je to smer digitalne ilustracije, ki se razvija izjemno hitro. Ilustratorji so tako danes lahko že ljudje, ki v resnici nimajo tehničnega znanja ilustracije. Slovenska klasična ilustracija je v primerjavi s svetom še zelo kreativna, z veliko različnih stilov. Sodobna ilustracija je vse bolj grafična, vračajo se stili mladosti, živih barv.
se zelo razveselil, ker je bil odprt projekt, dali so mi proste roke, mi zaupali, za kar sem jim zelo hvaležen. Kurente rišemo vsi že od osnovne šole. Zdelo se mi je, da z neko grafično predstavo oz. interpretacijo lahko nekaj dodam Ptuju. Lepo je ustvarjati na Ptuju, ker sem tu odraščal, da nekaj tu pustim, prinesem neko znanje. Pri vsem mojem ustvarjanju je tako, da prvi dan po končanem projektu nisem najbolj zadovoljen, sem toliko kritičen, ker vem, da bi se še kje dalo kaj narediti drugače. Potem pa pride drugi dan, ko sem že bolj zadovoljen. To je funkcionalna umetnost, ki revitalizira prostor, da nekako oživi. Še pred letom in pol je bilo to parkirišče, ko pa sedaj vidiš dogodke z veliko ljudi, ki se jim zdi povsem normalno, da je ta prostor živ, je zadovoljstvo toliko večje. To je v resnici delo skupnosti," Marko Horvat obrazloži in predstavi stensko poslikavo na dvorišču Narodnega doma.
Kaj ilustrator Marko načrtuje v prihodnje?
Svoje načrte usmerja na Ptuj. Pred enim letom je ustvaril grafiko s ptujskim motivom, ki bi lahko krasila katero od sten na Ptuju. Velike poslikave ga še vedno veselijo. „V strogi center, ki ima toliko zgodovine, kulture, te poslikave ne sodijo. S temi poslikavami pa lahko oživljamo kakšno degradiramo območje. Imamo območja na Ptuju, ki bi se jih na ta način dalo oživiti, polepšati. Mora pa biti nekaj kulturno povezujočega, lahko je to tudi kakšna zgodovinska osebnost, to, kar ljudje čutijo, kar temu prostoru daje pomen, veljavo," pa Marko Horvat pove o svojih načrtih, o poslikavah, ki so prav tako en vidik oživljanja nekega prostora.	^
Foto: Črtomir Goznik
ponazoritev pustnih simbolov, ki so dvorišče napolnili s svojo navzočnostjo. Poslikava je bila izvedena s pomočjo lokalnih prostovoljcev, s katerimi bodo skupaj z večletnimi posegi revitalizirali dvorišče. Projekt je tudi odraz dela raznovrstne skupnosti, ki deluje znotraj doma, poudarjajo vključeni v ta projekt.
Poslikave, ki oživljajo degradirani prostor
„Tema je bila za Narodni dom primerna, vsaj z mojega pogleda. Tega projekta sem
Ptuj • Likovna sekcija dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda
Razstava eksperimentiranja in avtonomnosti
Člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj so razveselili z novo razstavo pod naslovom cev v Žabjaku. v prejšnjih letih pa je bilo
Grafika - kolaž, ki sojo postavili v mali obokani dvorani Stare steklarske. V tem ptujskem kulturnem donac|iše več- „
centru so tudi sami želeli imeti svoje prostore, za kar so si še posebej prizadevali v ZKD Ptuj z Juretom več^t^etd^
Meškom in v 01JSKD Ptuj z vodjo Ivo Brajovič, a jim ni uspelo zaradi drugačnih načrtov MO Ptuj.	je že od leta 1972, od leta 1996 pod ime-
Prostori v Narodnem domu za njihovo delovanje niso bili primerni, saj so se morali venomer seliti iz enega prostora v drugega. Zato so toliko bolj hvaležni, da so dobili zavetje v Zlatem kotičku v Super-mestu, za kar je zaslužna koordinatorica Silva Gorjup. Ne glede na vse pa si po besedah predsednika sekcije Franca Ferčiča želijo, da bi v mali obokani dvorani lahko razstavljali tudi prihodnje leto. V Stari steklarski se vsak dan nekaj dogaja, tako da si bodo tudi njihovo letošnjo razstavo lahko ogledali številni ljubitelji likovne umetnosti in umetnosti sploh. Mestni občini Ptuj pa so se zahvalili, da lahko razstavljajo brez stroškov najema. Vedno so veseli, ko lahko svoja dela predstavijo javnosti. Pomembno noto v njihovem delovanju ima tudi dobrodelnost. V zadnjih dveh letih so svoja likovna dela podarili Domu upokojencev Juršinci, slike s kolonije v Rogoznici pa bodo podarili novemu domu upokojen-
Foto: Črtomir Goznik
V mali obokani dvorani Stare steklarske razstavljajo Člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Njeno delo je predstavil predsednik Franc Ferčič.
nom dr. Štefe Cobelj, ki je bila tudi nekaj časa mentorica članom likovne sekcije, saj je zelo cenila likovno umetnost, tako akademsko kot ljubiteljsko. Na tokratni razstavi pod naslovom Grafika - kolaž so na ogled dela, ki so jih ustvarili v dveh likovnih delavnicah, v grafični je bil mentor Franc Simonič, v delavnici kolaža pa mag. likovne umetnosti Bernarda Kos, ki je tudi predstavila dela na tokratni razstavi. Poudarek je bil na eksperimentiranju in razvijanju avtonomnosti v likovnem ustvarjanju. Iz nastalih grafik in kolažev so postavili novo tematsko razstavo v Zlatem kotičku in v mali obokani dvorani Stare steklarske. Pri ustvarjanju so uporabili tudi odpadni material, ga reciklirali, na novo oblikovali, mu dali nove forme, s tem pa so tudi sami prispevali k večji ozaveščenosti o pomembnosti varovanja narave in okolja.
Razstavo je odprl Jure Meško, podpredsednik ZKD Ptuj. V kulturnem programu pa sta se predstavili mlada glasbenica Julija Berlič ter likovnica in literatka Cecilija Bernjak s pesmimi iz svojega življenja. To pa je tudi navdih za njeno likovno ustvarjanje. Razstava bo na ogled do 10. oktobra.
MG
torek • 24. septembra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Občina je nagradila uspeh in trud dijakov
Zlati maturanti - ambasadorji znanja
V minulem šolskem letu seje v zlato knjigo poklicne in splošne mature zapisalo 16 dijakov in dijakinj vseh štirih ptujskih srednjih šol. Županja Nuška Gajšek je ob tem uspehu vsakemu izmed njih čestitala ter izročila grb Mestne občine Ptuj in knjižno nagrado.
Ptujska županja Nuška Gajšek v družbi zlatih maturantov poklicne in splošne mature.
»Zelo smo veseli, da so naši uspehi cenjeni in trud nagrajen, zato se zahvaljujemo županji Nu-ški Gajšek za prijeten sprejem. Zelo ponosni smo na to, da smo dijaki ptujskih srednjih šol,« je povedal diamantni maturant Andrej Časek Hojnik, ki je na poklicni maturi dosegel vse točke. V svojem nagovoru je med drugim poudaril, da bo vsak izmed njih poskušal svoje znanje, ki odpira vrata v širni svet, unovčiti na najboljši možni
način. Prav tako se je zahvalil profesorjem, ki so jim vsa leta izobraževanja stali ob strani in jih spodbujali. Velik hvala je namenil tudi za vse starševske nasvete, njihovo neomajno podporo in zaupanje. »Brez podpore naših družin prav gotovo ne bi dosegli tako izjemnih rezultatov,« je še dodal diamantni maturant. Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, je mladim za popotnico povedal, da jim želi vse dobro na njihovi nadaljnji življenj-
Zlati maturanti poklicne mature so: Filip Gašparič, Tanja Kolmančič, Bojana Krivec, Luka Majcen, Nuša Malek, Nejc Podgoršek, Oriana Bračko, Nika Čeh, Lara Predikaka, Andrej Časek Hojnik, Luka Marinič, Urban Hajšen in Tian Šibila.
Zlati maturanti splošne mature so: Klara Janža Štrucl, Barbara Kropec in Sandro Čeh
ski poti, predvsem pa je poudaril pomen znanja, ki prinaša moč in samozavest. »Izkoristite to moč za dobre in plemenite cilje. Od vas pričakujemo, da boste naredili našo družbo še boljšo. Ste odgovorni, preudarni mladi ljudje, ki znajo sprejemati prave in premišljene odločitve,« je povedal Šeru-ga. Zlati maturanti so ambasadorji znanja, vztrajnosti in predanosti, kar daje navdih celotni družbi. Njihov uspeh je dokaz, da so talent, trdo delo in podpora ključni dejavniki na poti k odličnosti.
Svečani sprejem je obogatil nastop harmonikarja Jana Sebastja-na Kolariča, učenca Glasbene in baletne šole Karola Pahorja Ptuj. Po uradnem delu je sledila pogostitev in prijetno druženje.
Estera Korošec
Haloze • Le v Majšperku organiziran prevoz starejših
»Ne smemo se bati problemov«
»Žalostno je, ko od starejšega slišiš, da bi bilo boljše, da ga ne bi bilo več,« je dejala Nada Šket, svetnica in predsednica Društva upokojencev Makole v povezavi z vzpostavitvijo brezplačnega prevoza za starejše. Dostop do zdravstvenih, upravnih in drugih storitev za številne nikakor ni samoumeven.
Foto: Občina Majšperk
Silva Hajšek, Anka Hertiš, Vera Korže ter Ivan Pravdič iz Majšperka so prostovoljci in so šoferji, ki so svoj prosti čas pripravljeni nameniti drugim.
V makolskem društvu upokojencev si zato prizadevajo, da bi občina kupila avto in vzpostavila sistem prostovoljnih šoferjev za brezplačen prevoz. »Zastaviti si moramo roke, do kdaj bomo pripravili pravilnik in kupili avto, za katerega je denar v proračunu že predviden. Ne moremo pa delovati tako, da se bomo bali problemov,« je dejala Nada Šket na zadnji seji občinskega sveta. V Makolah so svetniki namreč izrazili bojazen, da bodo občani brezplačne prevoze izkoriščali, obenem pa se sprašujejo, kako brezplačne prevoze organizirati.
V Majšperku so odgovor na to dilemo poiskali že pred tremi leti. Občina je avto kupila in pozvala občane, da se projektu pridružijo kot šoferji prostovoljci, oz. da potrebo po prevozu sporočijo na občino. Poslovna sekretarka klice sprejema in nato preverja možnosti za izvedbo prevoza pri prostovoljcih šoferjih. Lani so opravili okrog 66 voženj in nekaj manj kot 3.500 kilometrov. Ob tem prostovoljci soob-čanov niso zapeljali le do želenega cilja, temveč jih po potrebi tudi pospremili.
Občinsko vozilo, ki bi med dru-
gim služilo še izvajanju prevozov za starejše, si želijo tudi v Društvu upokojencev Videm, enaka želja je v Podlehniku. V Zavrču občinskega vozila za ta namen nimajo, prav tako ne v Cirkulanah, kjer so iz društva upokojencev povedali, da morebitne potrebe po prevozih pokrijejo znotraj članstva. Župan Žetal Anton Butolen, kjer bodo ravno letos vendarle kupili občinski avto, pa pravi: »Če bo potreba po prevozih starejših, bomo to z občinskim vozilom in prostovoljci tudi izpeljali.«
Mojca Vtič
Kidričevo • Talumova nova skulptura
70 metuljev za 70. rojstni dan
Parkirišče ob vhodu v Talumov kompleks je pred dnevi prekipevalo od otroške energije. Potekala je zaključna slovesnost projekta, v katerem so moči združili podjetji Talum in Surovina, akademski slikar, grafik in kipar Tomaž Plavec ter učenci kidričevskih osnovnih šol in vrtcev.
m
Foto: MZ
Tako so otroci po koncu prireditve v skulpturi iskali vsak svojega metulja.
V projektu so ustvarili edinstveno skulpturo iz 70 aluminijastih metuljev. Otroci so metulje narisali, Plavec je po njihovih skicah ustvaril kalupe in vlil aluminijaste metulje. Aluminij so izdelali z reciklažo, pri zbiranju pločevink je pomagala mariborska Surovina. 70 aluminijastih metuljev je kipar s pomočjo Talumovih sodelavcev povezal v skulpturo, ki so jo postavili v kroži-šču pred novim vhodom v Talumov industrijski kompleks. „Risbe so se preselile v moj kiparski atelje, kjer se je takoj začelo delo prenašanja podob v osnovne modele iz stiro-pora in gline. Pozoren sem bil, da so prenesene podobe skoraj popolnoma posnemale karakter in detajle otroških risb. Razliko sem naredil samo s tem, da sem nekatere povečal," je povedal Plavec.
Projekt je trajal leto dni, poimenovali so ga AL za vedno. Metulj je zaščitni znak Talumove tovarne, 70 jih je zato, ker kidričevski aluminijski velikan letos zaznamuje 70 let poslovanja. „Projekt je bil inovativ-no obarvan, saj smo mlade izzvali, da s svojo energijo, ustvarjalnostjo in domišljijo oblikujejo podobo 70 metuljev. Ti so zdaj ujeti v aluminij in oblikujejo aluminijasto statuo, ki krasi krožišče novega tovornega vhoda v Industrijsko cono Kidričevo," je dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Zato je po Drobničevih besedah še kako na mestu, da so statuo slavnostno predstavili javnosti ravno na Ta-lumov tradicionalni dan inovativ-nosti. „Inovativnost je že več kot desetletje ena najpomembnejših strateških usmeritev tovarne," je
dodal Drobnič in se zahvalil vsem sodelujočim pri projektu.
Učenci OŠ Cirkovce so se na prireditev pripeljali s kolesi, otroci iz Kidričevega so pripešačili. Poskrbeli so za celoten program, od vodenja do nastopov. Na govorniški oder je stopila Mojca Meško iz uprave občine Kidričevo, ki je poudarila izjemen pomen Taluma za kraj in dobro sodelovanje med podjetjem in lokalno skupnostjo. Marko Drobnič je direktorju Surovine Juretu Fišerju, kiparju Tomažu Plavcu in ravnateljicama Alenki Kutnjak ter Ivanki Korez izročil tudi zahvale za sodelovanje v projektu. Talum je vsaki od šol namenil še 700 evrov donacije v šolski sklad, otroke pa so pogostili z mini bur-gerji in torto.
MZ
Ptuj • Miheličeva galerija z razstavo Zdenka Huzjana
Življenje je krog
V Miheličevi galeriji na Ptuju so odprli razstavo akademskega slikarja Zdenka Huzjana. S pregledno razstavo pod naslovom Življenje je krog se prvič predstavlja ptujskemu likovnemu občinstvu.
Foto: Črtomir Goznik
V Miheličevi galeriji odprli razstavo akademskega slikarja Zdenka Huzjana.
Zdenko Huzjan je eden od osrednjih predstavnikov slovenskega modernega likovnega ustvarjanja. Doslej se je predstavil na 135 samostojnih razstavah in več kot 450 skupinskih v Sloveniji in tujini. Njegova dela so v zbirkah galerij, muzejev in zbirateljev doma in v tujini ter v velikih podjetjih in bankah, ko so še ti odkupovali dela umetnikov. Ponaša se s številnimi nagradami in priznanji, tudi nagrado Prešernovega sklada. Prepoznan
je tudi kot pesnik in esejist. Izdal je več pesniških zbirk in prozno delo Mušji ples. Ptujska razstava zajema dela od osemdeset let prejšnjega stoletja do danes. Gre za mini predstavo Huzjanovega ustvarjanja v tem obdobju, slike, grafike, kolažirane skulpture, glinene vaze in tudi skulpture. Njegova umetnost je kot krog življenja, brez konca in brez začetka, prepletena z rojstvom, smrtjo, zgodovino in prihodnostjo. „Krog je v bistvu
spoznanje, da življenja ne moremo dojeti v celoti, kot bi ga radi. Dojemamo ga fragmentarno, kar je razvidno tudi iz mojih del," pravi Zdenko Huzjan. Razstavo, ki bo na ogled do 20. oktobra, je odprl direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Spremlja jo tudi katalog. Uredila ga je Stanka Gačnik, ki je z Nino Jeza kuratorka razstave. Predstavili pa sta tudi umetnika in njegov izjemni umetniški opus.
MG
Foto: CG
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 20. septembra 2024
Zavre • 17. Društveni večer pod šotorom
Za krepitev skupnosti
»Število društev in njihovih članov raste, na kar smo lahko ponosni. Prav tako opažam, da je v zadnjih letih vse več medsebojnega povezovanja in sodelovanja,« je na nedavnem, že 17., tradicionalnem Društvenem večeru v Zavrču poudaril župan Slavko Pravdič. Zahvalil se je vsem, ki bogatijo dogajanje v lokalni skupnosti in skrbijo za prijetno vzdušje v kraju.
Foto: EK
Završki čebelarji so se ob gospodinjah in gasilcih predstavljali na stojnici.
Srečanje društev je tradicionalni dogodek, ki ga vsako leto organizirajo v sklopu občinskega praznika. Tokrat so se zbrali v šotoru na Športnem parku Zavrč. Vsako izmed društev je predstavilo svoje aktivnosti, dosežke in cilje. V občini je trenutno aktivnih 12 društev: Društvo upokojencev, OORK Zavrč, Čebelarsko društvo, Društvo gospodinj, PGD Zavrč, Nogometna šola, Klub motoristov Poštejaki Haloze - Zagorje, KUD Maksa Furjana, Lovska družina, Turistično društvo, Društvo mladih. Tovrstna srečanja so med drugim namenjena izmenjavi izkušenj in krepitvi vezi tako med društvi kot člani. Društva, ne glede na področje delovanja, imajo ključno vlogo v družbi. Njihovo delo temelji na prostovoljstvu, zato predstavljajo pomemben doprinos k razvoju in ohranjanju vrednot v skupnosti. Organizacija takšnih srečanj je zato po mnenju župana pomembna, saj omogoča, da društva delujejo s skupnimi cilji in vizijo za prihodnost.
Letošnji Društveni večer so obogatili nastopi Kaje, Neje in Maruše, mladih članic KUD Maksa Furjana Zavrč. Program je povezovala moderatorka Tatjana Mohorko. Na stojnicah so svoje delo posebej predstavljali gasilci, čebelarji in gospodinje. Slednje so tokrat zbrane pogostile z jabolčnim zavitkom, vinogradniki pa so poskrbeli za pokušino vin, tudi prvega mošta.
Estera Korošec
Župan se je vsem predstavnikom društev zahvalil.
ZIPO Lenart d.0.0.
Šetarova 21, 2230 Lenart
ODKUP, SUSENJE, SKLADIŠČENJE
KORUZE
ZAGOTAVLJAMO VAM UGODNE CENE IN PLAČILO V 7 DNEH
VSE INFORMACIJE IN NAJAVE
031 719 683
WWW.ZIPO.SI
Ptuj • Maistrovo leto s številnimi prireditvami
Nov poklon soustvarjalcu slovenske zgodovine
Letošnje leto je vlada RS razglasila za leto generala Rudolfa Maistra, v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod. „Razveseljivoje, da so tudi politiki spoznali, daje lahko zgodovina dobra mati in daje dobre primere iz zgodovine vsekakor smiselno ohranjati, negovati," je ob razglasitvi povedal predsednik ptujskega društva Štefan Čelan, kar je tudi člane še posebej razveselilo.
Društvo je izjemno aktivno pri ohranjanju zgodovinskega izročila Rudolfa Maistra, tudi njegova družina izvira s Ptuja. Do leta 1923 je imel Rudolf Maister domovinsko pravico na Ptuju.
Od ustanovitve v letu 2008 si člani društva prizadevajo za razvijanje in utrjevanje domoljubja. Odločili so se, da bodo ob rednem letnem programu v letu generala Rudolfa Maistra pripravili še razstavo in svečano akademijo v sodelovanju z MO Ptuj, Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, Zgodovinskim arhivom Ptuj in Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru.
Razstavo panojskega tipa so postavili na Mestni tržnici pri kipu generala Maistra, ki jo bodo svečano odprli jutri ob 13.30.
Na razstavnih panojih je predstavljeno delo Društva generala Maistra Ptuj, ki ga je v 16 letih opravilo za ohranjanje spomina na velikega rojaka. Na hišo, v kateri so živeli starši generala Maistra, so leta 2009 postavili spominsko ploščo, leta 2012 pa tudi kip Rudolfa Maistra kot razmišljujočega generala pred težkimi odločitvami za usodo slovenskega naroda, s knjižico v roki, ki ima več simbolnih pomenov: general bibliofil, zbiratelj slovenskih knjig, general razumnik, podpornik slovenskih literarnih ustvarjalcev in general pesnik, lirik. Najprej je stal na Novem trgu, nato so ga prestavili na Mestno tržnico,
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Čelan, predsednik Društva generala Maistra Ptuj: „Velikega Slovenca bomo na Ptuju počastili tudi z razstavo, ki jo bomo odprli jutri na Mestni tržnici, in svečano akademijo, ki bo novembra."
z obrazom, obrnjenim proti hiši njegove družine. Od akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča pa je društvo odkupilo njegovo izjemno plastiko, ki jo je sicer izdelal kot na-tečajno rešitev za postavitev spomenika na Maistrovem trgu v Mariboru. Danes krasi t. i. domovinsko sobo Šolskega centra Ptuj.
Domoljubje - osrednja vrednota Rudolfa Maistra
Vojak je bil iz globoke ljubezni do svojega naroda in domovine,
domoljubje je bilo njegova osrednja vrednota, kar je razvidno iz njegovega kulturno-umetniškega opusa, ljubiteljskega slikarja, zbiralca knjig, bibliografa in pesnika. „Njegov pogled v daljavo kaže, da je bil Maister v prvi vrsti miroljubni vizionar s poudarjeno vrednoto domoljubnosti, ki jo je bil pripravljen obraniti tudi z orožjem," ob tem pojasnjuje Štefan Čelan. Pod naslovom Kitica mojih, to je tudi naslov druge Maistrove pesniške zbirke, je Društvo generala Maistra Ptuj izdalo tudi zbirko
uglasbenih pesmi Rudolfa Maistra Vojanovega. Pobudnik za izdajo je bil Mitja Gobec, ki je zbirko tudi uredil.
„Generala Rudolfa Maistra doživljam predvsem kot izjemnega vizionarja in hkrati domoljuba," je pred jutrišnjim odprtjem razstave na Mestni tržnici v okviru leta generala Rudolfa Maistra Ptuj poudaril Štefan Čelan, kot tudi prizadevanja društva, da bi ohranjanje spomina in negovanje Maistrovih vrednot živelo med mladimi.
MG
Kidričevo • Spomin žrtvam vojnega in povojnega nasilja
V večen opomin in opravičilo
V Kidričevem so v spomin na žrtve vojnih in povojnih totalitarnih sistemov postavili spominsko ploščo. Komemorativne svečanosti so se med drugimi udeležili avstrijski in madžarski veleposlanik, mariborski nadškof Alojzij Cvikl, teolog Ivan Štuhec, poslanci državnega zbora Janez Janša, Suzana Lep Šimenko, Jože Lenart in domača javnost.
Pobudnika postavitve spominskega obeležja in komemora-cije sta bila Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju in Zgodovinska sekcija Mateja Slekovca Kidričevo. Slednja ima po besedah kidri-čevskega župana Antona Lesko-varja posebno mesto, saj je treba nekatera zgodovinska dejstva še raziskati in obelodaniti. Leskovar je v nagovoru ob odkritju spominskega obeležja spomnil na pomen integritete, vrednost življenja in pieteto. „Zato kot župan vsem žrtvam vojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja na območju Kidričevega izrekam opravičilo in obžalovanje za vse strahote in grozote, ki so jih tukaj doživeli."
„Spominjamo se terorja dveh sistemov, ki sta v naših krajih pustila rane, ki še danes pokrajini ne dajo zadihati s polnimi pljuči," je spomnila voditeljica prireditve Silva Orovič Serdinšek, v taborišču je bila tudi njena babica. „Naj bo ta dogodek začetek rehabilitacije posledic dejanj v tem taborišču," je dodala in nadaljevala: „Pokop prednikov in
svojcev je civilizacijska norma, ki jo spoštujemo tudi danes. Večina preminulih v tem taborišču nima svojega groba. Besede na spominski plošči pa so besede sprave."
Slavnostni govornik na kome-moraciji je bil teolog Ivan Štuhec, ki je med drugim povedal: „Zbrani smo na enem od preštevilnih krajev na slovenski zemlji, ki pod sabo še vedno skriva nešteto nikoli ob-
sojenih žrtev komunistične revolucije med drugo svetovno vojno in po njej. Kdo danes, po več kot osmih desetletjih od začetka druge svetovne vojne, zanika, da so komunisti okupacijo in osvoboditev izkoristili za svoje namene, debelo laže, se spreneveda, potvarja zgodovino in njena dejstva."
Spominsko ploščo sta odkrila župan Leskovar in Veronika Haring
iz društva Mostovi Maribor. Glasbeno noto dogodku so dodali pevci kvinteta Muzika in komornega zbora Hugo Wolf. Blagoslov je opravil nadškof Cvikl. Na govorniški oder je stopil tudi prvak SDS Janša, dogodek v Kidričevem je opisal kot zgodovinski. „Žrtve po 80 letih še vedno nimajo svojega groba. Kot piše na tej plošči, se je predolgo molčalo. Pokojnim žrtvam ni moč vrniti življenja, jim je pa mogoče vrniti ime in čast, slovenska ustava zagotavlja pravico do človeškega dostojanstva."
MZ
Foto: MZ
Utrinek z odkritja spominske plošče in komemoracije, ki je bila na lokaciji nekdanje komandne stavbe taborišča.
Foto: EK
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Rokomet
Ormožani on tour: Kaunas -Banjaluka
Stran 14
Nogomet
Toča golov Hajdine, Zavrča in Vidma
Stran 16
tednik
Tenis
Na Tajskem do izida sezone
Stran 15
Nogomet
Prvenec Gorišnice pri hit ekipi iz Makol
Stran 16
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL
Dve trdi drugoligaški tekmi in dva remija
Aluminij - Jadran Dekani 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Koderman (10.), 1:1 Žabkar (18.).
ALUMINIJ: Banic, Kosi (od 78. Kolednik), Hunjet (od 85. Simonič), Šubaric, Zeljkovic, Jagic, Koderman, Prenkpalaj (od 65. Silajdžic), Maher (od 78. Kmetec), Tanyi (od 65. Sus-so), Domjan. Trener: Jura Arsic.
JADRAN DEKANI: Gabric, Petriško, Cerovec, Rudonja, Bračko, Florenin Klavora, Pobi (od 92. Zupan), Burin, Kerin (od 57. Dalipi), Obiora Nwa-chukwu, Žabkar. Trener: Alen Ščulac.
Rdeči kartoni: Šubaric (89., Aluminij); Dalipi (92., Jadran), Alan Ščulac (trener Jadrana).
Obračun ekip iz vrha tabele ni ponudil kakšne spektakularne predstave in glede na prikazano na igrišču je remi kar pravičen. Obe ekipi sta v dobri seriji, Aluminij je slavil na zadnjih dveh tekmah, Jadran pa kar na treh. Niz zmag sta prekinili, ne pa niza neporaženosti.
»O tekmecih smo imeli dovolj podatkov, zavedali smo se njihove dobre serije in smo bili na to pripravljeni. Uvod v tekmo je bil z naše strani dober, povedli smo, nato pa so gostje izkoristili prvo našo manjšo napako v obrambi in izenačili. To je umirilo situacijo na igrišču in smo v nadaljevanju eni in drugi za krajše obdobje prevzemali pobudo. Tekma je bila odprta z obeh strani in končni remi se zdi kar pravičen glede na vse, kar se je dogajalo na igrišču,« je dejal strelec gola za Aluminij Vid Koderman: »Pri zadetku mi je podal Jaka Domjan, nato pa mi je uspelo pretentati gostujočega branilca in zadeti v polno. Vesel sem, da sem se vpisal v statistiko strelcev in upam, da bom v tem slogu tudi nadaljeval. Tudi sicer imam občutek, da iz kroga v krog igram bolje, da postajam vedno bolj sproščen na igrišču. Še pomembnejše pa je, da se kot ekipa na koncu tekme čim večkrat veselimo točk.«
Ob obeh doseženih zadetkih je bilo na tekmi še več razburljivih situacij, v katerih je pomembne odločitve
Nogometaši Aluminija in Jadrana so se razšli z remijem.
sprejemala sodniška trojka. V dveh primerih - enkrat na eni in drugič na drugi strani - je šlo za razveljavitev golov zaradi prepovedanega položaja, v tretjem pa se glavni sodnik Alen Bubek ni odločil za penal ob spornem igranju z roko gostujočega branilca v svojem kazenskem prostoru.
»Po dobrem uvodu mi je zelo žal prejetega gola, saj smo za trenutek zamudili v bloku in bili takoj kaznovani. V nadaljevanju se je povsem po nepotrebnem iz minute v minuto povečevala nervoza na igrišču. Tokrat smo imeli nekaj nerazpoloženih igralcev, tudi z menjavami nam ni uspelo dvigniti ritma. Lahko pa povem, da je Jadran dobra ekipa in da je končni remi v pravem trdem drugoligaškem derbiju kar realen,« je dodal trener Jura Arsic.
V gostujoči zasedbi je dobro tekmo odigral nekdanji igralec Aluminija Nejc Bračko, bil je eden boljših posameznikov na igrišču.
Ob desetih podeljenih kartonih sta obe ekipi tekmo končali z deseterico na igrišču, pri domačinih je nekaj minut pred koncem drugi rumeni karton prejel Mario Šubaric, pri gostih pa Benjamin Dalipi. Ob tem je bil z izključitvijo kaznovan tudi gostujoči strateg Alen Ščulac.
V naslednjem krogu se bodo Kidri-čani odpravili na bližnje gostovanje v Slovenske Konjice k Dravinji.
Rudar Velenje - Drava Ptuj 0:0
RUDAR VELENJE: Šugic, Dajčman, Medič Slaček (od 70. Se. Džumhur), Grdic, Kozina, Sitar, Matjašič, Djer-manovic (od 66. Mihalj), Vošnjak (od 79. Kneževic), St. Džumhur (od 66. Grgic), Kantužer (od 66. Pišek). Trener: Miran Srebrnič.
DRAVA PTUJ: Vidic, Rec, Janežič, Verbič, Džankič, Erhatič (od 76. Žulj), Coelho (od 85. Gole), Boampong Wi-rekoh (od 85. Doplihar), Lovenjak, Hanik Horvat, Vugrinec (od 73. Mlakar). Trener: Saša Gajser.
Na Mestnem stadionu Ob jezeru v Velenju sta se merili ekipi, ki sta v dosedanjem delu sezone težko osvajali točke. Če je za Dravo kot novinko to še nekako razumljivo, pa je Rudarjev izkupiček glede na igralski kader resnično (pre)skromen. Prvi je to občutil trener Simon Sešlar, ki je moral kaj hitro zapustiti klop Rudarja, sedaj pa njegovo delo nadaljuje Miran Srebr-nič. O ambicioznosti knapov veliko pove podatek, da so po slabem začetku pred dnevi angažirali še Janeza
Nogomet • 1. SNL
Trojica favoritov postavlja stvari na svoje mesto ...
Foto: Stanko Kozel
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so po treh visokih porazih (z Gorico 0:6, Beltinci 0:3, Brinjem 1:4) in kar 13 prejetih golih vendarle zadržali mrežo nedotaknjeno.
Piška, nekdanjega odličnega igralca Domžal in nazadnje Aluminija. Proti Dravi je že igral v drugem polčasu.
Trener Drave Saša Gajser tokrat ni mogel računati na poškodovanega vratarja Jana Lampreta, ni pa bilo tudi Jonathana Tassina. Po poškodbi je prvič v udarni enajsterici začel Nik Erhatič, v drugem delu pa še drugi povratnik Klemen Mlakar.
»Generalno gledano smo imeli v prvem delu lepše polpriložnosti, v drugem pa domačini, ki so proti koncu tekme kar močno pritiskali. Na zahtevnem igrišču je bilo težko kontrolirati žogo, veseli pa to, da nam je uspelo ubraniti vse poskuse Rudarja. Po treh zaporednih visokih porazih (Gorica, Beltinci, Brinje, op. a.) je ta osvojena točka zelo dobrodošla in izjemno pomembna za moštvo,« je po tekmi povedal Nik Erhatič.
Svoj pogled na srečanje je podal še trener Drave Saša Gajser: »Z remijem sem po eni strani zadovoljen, po drugi pa ne. Dobro je, da smo na naš račun vpisali novo točko, v sami igri pa stvari še ne potekajo tako, kot bi si želel. Zavedam se, da nas vse do konca jesenskega dela sezone čaka še veliko dela. Tekma ni bila posebej lepa za oko, a smo kljub temu imeli nekaj priložnosti, ki bi jih lahko z boljšimi reakcijami izkoristili. Rezultat je glede na prikazano pravičen.«
Pogled na tekmo iz domačega tabora je podal Jure Matjašič: »Od samega začetka smo imeli pobudo na igrišču in si v prvih 20 minutah priigrali tri zelo lepe priložnosti. Drava je poizkušala predvsem iz protinapadov in si je v prvem polčasu priigrala eno lepo priložnost. V drugem polčasu smo z nekaj menjavami stopnjevali tempo igre in vrstili napade enega za drugim, si spet pripravili veliko število lepih priložnosti, med njimi tudi nekaj 100 %, zadeli med drugim tudi prečko, a žoga enostavno ni želela v gol. Če ti ob taksnem številu priložnosti ne uspe zadeti, si enostavno ne zaslužiš zmage. Na koncu si je tudi Drava z borbeno in požrtvovalno igro prigarala točko.«
V naslednjem krogu čaka dravaše v soboto domača tekma s Triglavom.
JM
Pred sezono so bili kot edini trije kandidati za vrh izpostavljeni Maribor, Olimpija in Celje, pri vsakem privržencu pač v svojem vrstnem redu. Po četrtini sezone, ki se je zaključila s tekmami 9. kroga (manjka le zaostala tekma med Primorjem in Kalcerjem), so prav omenjena tri moštva na vrhu, razlike pa so minimalne. »Kdor pričakuje, da bo prvenstvo odločeno v začetku sezone, se moti, to je tek na dolge proge,« večkrat poudarja trener Maribora Ante Šimundža.
Olimpija je v tem trenutku videti najbolj suverena, saj v vseh tekmovanjih v sezoni ni izgubila že 15 tekem zapored. Kljub temu pa občasno pokaže nekaj slabosti, kar je tokrat izkoristil tudi Bravo in velikemu bratu odščipnil točko.
Za Mariborom je turbulentno obdobje prestopnega roka in izpada iz evropskih tekmovanj. V točkovnem smislu ga je v prvenstvu prestal dokaj dobro, z najnovejšimi okrepitvami pa ima Ante Šimundža na voljo dokaj konkurenčen kader v primerjavi z Olimpijo in Celjem. Poškodbe (npr. Soudanija in Iličica) vedno znova ustvarjajo nekaj negotovosti, a vijoličasta barka pluje dokaj stabilno. Tudi po nekdanjem Panonskem morju skozi Lendavo je prišla brez prask ...
Zmagovalni ritem počasi lovijo tudi Celjani, ki so na zadnjih štirih tekmah (med njimi je tudi zaostala z Mariborom) trikrat zmagali (Nafta,
Nogomet • 2. SNL
I v	0	V
Gorica se naprej neporazena, Slovan in Rudar pa brez zmage
Maribor, Domžale) in enkrat remizi-rali (Koper). Zdi se tudi, da so s Svitom Sešlarjem, ki je prve izkušnje v članskem nogometu nabiral pri Dravi, ko je bil trener njegov oče Simon, dobili zadnji manjkajoči člen zasedbe. Na vseh treh tekmah po vrnitvi iz Turčije je namreč zadel v polno .
Mura, Bravo in Koper so dostojni zasledovalci vodilne trojice, Prek-murci pa v dvoboju na Bonifiki niso izkoristili igralca več v polju. Še več, najlepšo priložnost na tekmi je v 75. minuti zapravil koprski napadalec Matondo.
REZULTATI 9. KROGA:
Nafta 1903 - Maribor 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Grlic (56.), 0:2 Beugre (59.), 0:3 Božic (79.);
Olimpija Ljubljana - Bravo 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Pedro Lucas (3., z 11 m), 1:1 Poplatnik (80.);
Koper - Mura 0:0. Rdeči karton: Sidibe (39., Koper);
Domžale - Celje 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Kučys (3.), 0:2 Brnic (66.), 0:3 Sešlar (79.).
Tekma Primorje - Kalcer Radomlje je bila preložena na 12. oktober.
1.	Olimpija
2.	Maribor
3.	Celje
4.	Mura
5.	Bravo
6.	Koper
7.	Primorje
8.	Nafta 1903
9.	Radomlje
10.	Domžale
9 5 9 5 9 5 9 5 9 4 9 4
8	3
9	2 8 1 9 0
15:4 19:8 16:11 12:10 14:7 9:4 9:17 8:20 6:12 5:20
19 18 17 16 16 14 9 6 5 2
JM
V 2. ligi smo še naprej priča izenačenim in napetim dvobojem, ki se lahko obrnejo na eno ali drugo stran. V tem krogu so se tri tekme končale z remijem, štiri z minimalno zmago domačinov (1:0 ali 2:1), le na eni so domačini slavili z dvema zadetkoma razlike - Triglav proti Bistrici.
Posledično z izenačenimi obračuni je tudi razlika na lestvici minimalna: prvih devet moštev v ligi loči le pet točk, še manjša pa je razlika med zadnjimi sedmimi - 4 točke!
Ker je Tabor v Grosuplju izpustil iz rok vodstvo 0:2, je vrh znova zasedla Gorica, ki še edina vztraja na poti neporaženosti. Presenetljivo visoko vztraja Dravinja, ki je proti Slovanu vpisala še četrto zmago v sezoni. Slo-vanovci bodo morali na svojo prvo še počakati, prav tako Rudar.
REZULTATI 7. KROGA:
Rudar Velenje - Drava Ptuj 0:0;
Aluminij - Jadran Dekani 1:1 (1:1);
Triglav Kranj - Kety Emmi&Impol Bistrica 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Piskule (14.), 2:0 Šušnjara (33.), 2:1 Krapuhin (45.), 3:1 Dakic (77.);
Ilirija 1911 - TKK Tolmin 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Okocha Gibson Golden (17.);
Gorica - Krka 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Bloudek (60.);
Brinje Grosuplje - Tabor Sežana 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Zlatev (28.), 0:2 Stančič (34.), 1:2 Marinic (61.), 2:2 Zo-rica (83., z 11-m);
Beltinci Klima Tratnjek - Bilje 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Igwe (9.), 1:1 Omo-regie (26.), 2:1 Oštrek (37.). Rdeča kartona: Gaberšek Rotovnik (85.), Koron (94., oba Bilje);
Dravinja - Slovan 1:0 (0:0), strelec: 1:0 Kopač (75.).
1.	Gorica
2.Tabor	Sežana
3.	Beltinci
4.	Dravinja
5.	Aluminij
6.	Jadran Dekani
7.	Triglav Kranj
8.	Brinje Grosuplje
9.	Bilje
10.	Ilirija 1911
11.	Krka
12.	K. E. Bistrica
13.	Drava Ptuj
14.	TKK Tolmin
15.	Slovan
16.	Rudar Velenje
7 4 3
7	4	2
7	4	1
7	4	1
7	4	1
7	4	1
7	3	3
7	3	2
7	3	1
7	2	2
7	2	1
7	1
7	1	2
7	1	1
7	0	4
7	0	4
0 1 2 2 2 2 1 2 3
3
4
3 3
17:9 15:10 10:6 10:9 9:8 15:10 12:9 8:7 9:13 7:10 10:14 6:16 4:10 6:9 7:15
15 14 13 13 13 13 12 11 10 8 7 6 5 4 4 4
JM
14 Štajerski
Šport
torek • 24. septembra 2024
Rokomet • EHF Evropski pokal 2024/25, 1. krog, povratna tekma
Ormožani on tour: Kaunas - Banjaluka
GRANITAS KAUNAS -JERUZALEM 28:35 (14:18)
Jeruzalem: Žemljic (11 obramb), Ranfl (4 obrambe); Mlač Čeme,
Munda 2, Bogadi 1, Sok 8, Vincek, T. Hebar 4, Šulek, G. Hebar 2, Lukman 1, Korže Lesjak, Pungartnik 7, Kra-bonja, Jerenec 7, Škrinjar 3. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Cranitas 2/1; Jeruzalem 1/0.
Izključitve: Granitas 4; Jeruzalem 8 minut.
Igralec tekme: Aleš Zemljič (Jeruzalem Ormož). Potek rezultata: 4 : 5, 8 : 5,10 : 7,
10:15,12:15,14:18,14:20,18:25, 24 : 32, 26:35, 28:35.
To je bila osma tekma Prlekov v Evropi in tretja zmaga (tri zmage, dva remija, trije porazi). Na povratnem srečanju 1. kroga EHF pokala, so rokometaši Jeruzalema z odlično igro nadigrali domači litovski Granitas in se zanesljivo s skupnim
Rokomet • 1. B DRL (m)
Lanski prvoligaš težko do točk
Ljubljana - Drava Ptuj 32:27 (16:13)
DRAVA PTUJ: Primožič (4 obr.), Škorc (5 obr.), Verboten (2 obr.); T. Kocjančič 5, Krasnič 5(1), Toš Antlej
4,	Pratenekar 3, Škrobot 3, Toplak 3, Golež 3, Bezjak 1, Lovšin, Peklar,
5.	Kocjančič, Bezjak. Trener: Uroš Šerbec.
SEDEMMETROVKE: Ljubljana 7/4; Drava 4/1.
IZKLJUČITVE: Ljubljana 10 minut; Drava 8 minut.
RDEČI KARTON: Makivič (30., Ljubljana).
Rokometaše Drave je tudi v drugi tekmi sezone čakala zahtevna naloga, saj so gostovali pri lanskoletnem 1. A-ligašu iz Ljubljane, za katerega igra tudi Vid Lukman, nekdanji igralec Ormoža. Čeprav so tokrat izgubili z višjo razliko kot na tekmi z Ajdovščino (-3), so bili v prestolnici bližje uspehu ...
Ptujsko moštvo je odlično začelo tekmo in po nekaj obrambah vratarja Domna Škorca je bil izid v 5. minuti 0:3 (nato še 1:4, 2:5). Nato se je domača zasedba vendarle prebudila, pod prve tri zadetke pa se je pod-
pisal Lukman. Prvič so Ljubljančani povedli pri izidu 8:7, do otipljivejše prednosti pa so prišli v zaključku polčasa (13:9, 14:10, 15:11, 16:12).
Gostje so vse do 50. minute držali stik z domačini (25:23), a so bili ti dovolj vztrajni in tudi kakovostni, da presenečenja niso dopustili. V zasedbi Ljubljane so bili najučinkovitejši Jon Orač Istenič, Rok Novak (oba 6 golov), Jaka Kamenicki in Vid Lukman (oba pet golov), vratar Luka Logar pa je zbral 11 obramb.
V naslednjem krogu se bo ekipa Drave doma pomerila z močno zasedbo Herz Šmartno.
Uroš Šerbec, trener Drave: »Po odličnem uvodu nam je začetni en-tuziazem upadel, ni bilo več prave energije in hitro smo se znašli v zaostanku. Nato smo celotno tekmo v rezultatskem smislu lovili domačine, pri čemer nam igra nikakor ni stekla tako, kot bi si želeli. Ne morem se znebiti občutka, da bi lahko ob boljšem pristopu in večji želji ter agresivnosti storili kaj več. Verjetno je Ljubljana v tem srečanju unovčila lanske izkušnje iz 1. A-lige, kjer je igra močnejša, mi pa se temu šele privajamo. V lanski sezoni smo tek-
1. B DRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Ljubljana - Drava Ptuj 32:27, Radovljica
-	Velika Nedelja 26:24, Črnomelj
-	Mokerc Kig 27:28, Herz Šmartno - Dol TKI Hrastnik 39:30, Ajdovščina - Kočevje 33:25, Grosuplje - Škofljica 31:27, Dobova
-	Butan plin Izola 27:22.
1.	MOKERC-KIG	2 2 0	0	4
2.	AJDOVŠČINA	2 2 0	0	4
3.	RADOVLJICA	2 2 0	0	4
4.	GROSUPLJE	2 2 0	0	4
5.	HERZ ŠMARTNO	2 10	1	2
6.	LJUBLJANA	2 10	1	2
7.	DOBOVA	2 10	1	2
8.	VELIKA NEDELJA	2 10	1	2
9.	ŠKOFLJICA	2 10	1	2
10.	DOL TKI HRASTNIK 2	10	1	2
11.	ČRNOMELJ 2	0 0	2	0
12.	DRAVA PTUJ 2	0 0	2	0
13.	BUTAN PLIN IZOLA 2	0 0	2	0
14.	KOČEVJE	2	0 0	2	0
izidom 67 : 54 uvrstili v 2. krog tega evropskega tekmovanja. V dvorani, ki leži malo izven mesta Kaunas, se je zbralo okrog 500 gledalcev. Sicer prelepa Športno kulturno dvorana Garliava sprejme 950 gledalcev. Kljub lepemu obisku domačih gledalcev, so ti bili gladko preglašeni s strani 40 ormoških navijačev: »Naj povem, da v Kaunasu nismo vajeni tako lepega obiska rokometne tekme, kot je bila tokrat. Tukaj se vse vrti okrog košarke in Žalgirisa. Kot sem že dejal v Ormožu, smo na prvi
tekmi odigrali eno svojih boljših tekem, a vseeno izgubili s šestimi goli prednosti. Kljub vsemu smo potihem upali na veliko presenečenje. A hitro je prišel trenutek resnice. Slovenski rokomet je za razred ali celo dva boljši od litovskega. Tekmo smo odprli odlično in v 14. minuti povedli s tremi goli (10 : 7), nato nas je nasprotnik prečital in nadigral v vseh pogledih. Rešitve za nas več ni bilo in na odmor smo odšli s štirimi goli zaostanka. Skupaj je prednost Slovencev že znašala deset golov,« je 1. polčas povratne tekme opisal trener Granitasa Vaidotas Grosas. 41-letni trener Litovcev, ki je kot igralec igral tudi v tujini, med drugim v Belorusiji, Španiji in Franciji. Začetek Vinarjev ni bil obetaven in kar nekaj časa je trajalo, da so se Prleki navadili na sodniški kriterij:« V prvih petnajstih minutah se nikakor nismo uspeli navaditi na kriterij sodniškega para iz Finske. Nekaj njunih odločitev je bilo povsem skreganih z vso rokometno logiko. Domači so to hitro izkoristili in ušli na tri gole prednosti. Obdržali smo mirne živce, v obrambi postali gibljivejši ter čvrstejši in uspel nam je delni izid s kar 8 : 0 (10 : 15). Pri tej visoki prednosti in prednosti iz prve tekme nam je bilo vse lažje in enostavneje. Obenem je v golu v 2. polčasu odlično branil Aleš Zemljič (11 obramb v 2. polčasu) in
ríñWap
me zvečine dobivali z visoko razliko, takšnih izenačenih srečanj pa sploh nismo imeli. Na koncu so ravno dve ali tri žoge v ključnih trenutkih pretehtale na stran Ljubljane, odločale so malenkosti.«	JM
prednost se je večala iz minute v minuto. Že dolgo časa nismo odigrali tako mirnega zaključka tekme in imeli tudi priložnost spočiti glavne nosilce igre. Ob tej priložnosti v svojem imenu in imenu soigralcev veliki hvala našim navijačem, ki so se podali na tako dolgo pot (1400 kilometrov v eno smer). Banjaluka prihajamo,« je po tekmi povedal Tinček Hebar, novi kapetan ekipe. Ormoška ekspedicija v Kaunasu je štela natanko 64 ljudi. Glede na zanimanje ljubiteljev ormoškega rokometa za romanje v Banjaluko, se pričakuje, da bo na prvo tekmo odpotovalo preko 200 navijačev.
Tekma v Banjaluki je predvidena za soboto 19. ali nedeljo 20. oktobra:« Naša velika želja je bila, da se uvrstimo v 2. krog in da se za napredovanje v 3. krog pomerimo z ba-njaluškim Borcem. Tisti starejši poznavalci rokometa vedo za kakšen klub gre in kakšno bogato tradicijo ima ta klub. Zaradi bližine prizorišča oz. Banjeluke, bo to zagotovo iz naše strani najmnožičnejši obisk kakšne izmed evropskih tekem. V tem trenutku bo potrebno nekoliko pozabiti na Evropo, saj nas v tem tednu čakata dve tekmi v DP,« je nekaj besed o Borcu povedal Tadej Sok, z osmimi goli najboljši strelec Ormožanov. Prva tekma zasedbo Jeruzalema čaka že v sredo 25. 9. ob 19.00 uri v Ivančni Gorici pri SVIŠu:« Gre za tradicionalno neugodnega nasprotnika. SVIŠ je še posebej neugoden na domačem terenu. Tekma je zelo pomembna za obe ekipi. Dolenjci bodo napadali prvo zmago v prvenstvu, nas bi zmaga popeljala v zgornji del lestvice. Oboji se odlično poznamo in najbrž bo zmagovalca odločila dnevna forma. Upam, da se nam po evropski preizkušnji uspe dovolj spočiti. Tudi to bi lahko bil eden od pomembnih faktorjev na poti do nove zmage,« je o gostovanju v »deželi desetega brata« povedal še vratar Aleš Zemljič, ki je tudi v Litvi branil odlično in z Filipom Ranflom sta skupaj zbrala lepih 15 obramb. V soboto 28. 9. ob 19.00 uri na Har-dek prihaja Slovenj Gradec.
Uroš Krstič
NLB liga
REZULTATI 3. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 26:22 (13:13), LL Grosist Slovan - Trimo Trebnje 30:29 (14:14), Koper - Riko Ribnica 24:36 (10:18), Slovenj Gradec - Misteral Krško 30:27 (16:13), Krka - Gorenje Velenje 28:30 (13:15).
Tekma Sviš Cugelj okna Ivanč-
na Gorica - Jeruzalem Ormož	bo odigrana v sredo ob 19.30.
1.	Celje Pivovarna Laško 3 2 10	5
2.	Gorenje Velenje 3 2 10	5
3.	Krka 3 2 0 1	4
4.	LL Grosist Slovan 3 2 0 1	4
5.	Slovenj Gradec 3 2 0 1	4
6.	Riko Ribnica 3 111	3
7.	Trimo Trebnje 3 10 2	2
8.	Jeruzalem Ormož 2 10 1	2
9.	Koper 3 10 2	2
10.	Misteral Krško 3 10 2	2
11.	Urbanscape Loka 3 0 12	1
12.	Sviš Ivančna Gorica 2 0 0 2	0
Športni napovednik
Rokomet • Liga NLB
ZAOSTALA TEKMA 3. KROGA: SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož (v sredo ob 19.30).
Nogomet • Pokal Pivovarna Union
RAZPORED TEKEM 2. KROGA MNZ PTUJ, V TOREK OB 16.30: Apače - Kety Emmi&Impol Bistrica, Hajdina - Aluminij, ZASE Videm - IBLO Podvinci; V SREDO OB 16.30: Gorišnica - Drava Ptuj, Stojnci - Zavrč.
Izpopolnjevalni seminar za sodnike
Društvo nogometnih trenerjev Ptuj organizira brezplačen izpopolnjevalni seminar, ki bo v sredo, 25. 9., ob 17.30 na stadionu NK Hajdina na Hajdini. Na seminar se je možno prijaviti samo preko informacijskega sistema Regista, in sicer najkasneje do ponedeljka, 23. 9. Dodatne informacije: 041 459 650 (Boštjan Zemljarič).
JM
Foto: UK
torek • 24. septembra 2024
Šport
Štajerski	15
Rokomet • 2. DRL (m)
Tenis • Tamara Zidanšek
Na začetku zamudili, na koncu nadoknadili
Sevnica - Gorišnica 21:22 (9:10)
GORIŠNICA: Trunk (10 obramb), Bedenik, Strašek Arnuš; Tement 9(2), Ozmec 5, N. Bedrač 2, Timarac 2, Žnidarič 1, G. Trunk 1, Šeruga 1, T. Bedrač 1, Lorenčič, Bezjak, Belšak, Toplak. Trener: Alan Potočnjak.
SEDEMMETROVKE: Sevnica 5/4; Gorišnica 5/2.
IZKLJUČITVE: Sevnica 6 minut; Gorišnica 20 minut.
Ekipa Gorišnice se je v 2. krogu na težko gostovanje v Sevnico podala brez poškodovanih Geča in Lebna, kljub temu pa je želela potrditi zmago iz uvodnega kroga. Sevničani so v 1. krogu remizirali z Alplesom iz Železnikov.
Že sam začetek je nakazal, da bodo gledalci lahko uživali v lepi in kakovostni tekmi, saj sta obe ekipi odlično igrali v obrambi. Blestela
2. DRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Sevnica - Gorišnica 21:22, DRŠ Sebastjana Soviča - Maribor Branik 34:30, Ar-cont Radgona - Radeče papir nova 24:31, Kronos - Ankaran 26:25. Prosta je bila ekipa Alples Železniki.
1.	GORIŠNICA	2 2 0 0 4
2.	NOVA GORICA	110 0 2
3.	RADEČE PAPIR NOVA 110 0 2
4.	SEBASTJANA SOVIČA 2 10 12
5.	MARIBOR BRANIK 2 10 12
6.	KRONOS	2 10 12
7.	ALPLES ŽELEZNIKI 10 10 1
8.	SEVNICA	2 0 111
9.	ANKARAN	2 0 0 2 0
10.	ARCONT RADGONA 1 0 0 1 0
Futsal • 1. SFL
2. DRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Sevnica - Gorišnica 21:22, DRŠ Seba-stjana Soviča - Maribor Branik 34:30, Arcont Radgona - Radeče papir nova, Kronos - Ankaran. Prosta je bila ekipa Alples Železniki.
Vratar izenačil v zadnji minuti
Po treh krogih 1. futsal lige je s polnim izkupičkom na vrhu aktualni državni prvak FK Dobovec, za katerega je drugi zadetek na tekmi v Trzinu dosegel Tilen Rajter. Kar pet jih je potem za končni rezultat 0:7 nanizal Nik Cesarec.
Kix Ajdovščina - PJ Joco Benedikt 3:3 (2:2)
STRELCI: 0:1 A. Goznik (6.), 1:1 Tu-tuš (16.), 2:1 Božič (16.), 2:2 Goznik
REZULTATI 3. KROGA: Kix Ajdovščina - PJ Joco Benedikt 3:3 (2:2), Siliko Vrhnika - KMN Bronx Škofije 6:2 (5:0), KMN Oplast Kobarid - ŠD Mlinše 6:6 (4:3), FK Dobrepolje -KMN Sevnica 8:0 (2:0), FC Trzin Mobi Arena - FK Dobovec 0:7 (0:5).
1.	Dobovec	3 3 0 0 19:5 9
2.	Dobrepolje 3 2 0 1 14:7 6
3.	Siliko Vrhnika 2 2 0 0 12:5 6
4.	Bronx Škofije 3 2 0 1 10:7 6
5.	PJ Joco Benedikt 3 111 11:11 4
6.	Oplast Kobarid 3 111 10:13 4
7.	Nutrition Extrem 2 0 2 0 5:5 2
8.	Mlinše	3 0 2 1 8:9 2
9.	Kix Ajdovščina 3 0 1 2 7:12 1
10.	Sevnica	2 0 1 1 4:12 1
11.	Trzin Mobi Arena 3 0 0 3 5:19 0
Na Tajskem do izida sezone
sta oba vratarja, Kristijan Kozole na domači (skupaj 16 obramb) in Nejc Trunk na gostujoči strani (10). V 14. minuti so gostje vodili 3:6, nato pa zastreljali dve sedemmetrovki in dva zicerja, kar so domačini izkoristili in povedli 8:7. Vseeno so gostje še naprej igrali odlično obrambo in so polčas dobili z golom razlike.
Tudi v drugem delu so gledalci do zadnjih sekund spremljali izenačen boj. Rezultat so v precejšnji meri krojile številne izključitve pri gostih (skupaj 10), pri čemer so dvakrat igrali z dvema igralcema manj. To so domačini izkoristili in v 53. minuti po-vedli za dva gola (20:18). Kljub vsem težavam se igralci Gorišnice niso predali in so znova odigrali odličen zaključek tekme. V zadnji minuti so kljub dvema igralcema manj povedli za gol (21:22) in domačinom je ostalo 13 sekund za zadnji napad. Na sceno je znova stopil vratar Trunk in ubranil strel domačinov z desnega krila ...
»Zasluženo se lahko veselimo zelo pomembne zmage proti močni Sevnici. Zopet so odlično tekmo odigrali mladinci Timarac, brata Trunk, Žnida-rič in Šeruga, svoje pa so na standardnem nivoju dodali tudi Ozmec, Tement, Bedrač ter vsi ostali,« je dejal trener Alan Potočnjak.
JM
Večkratna najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek v zadnjem času ne beleži vrhunskih rezultatov, zato je posledično padla na 261. mesto na WTA lestvici. Pred tednom je odpovedala nastop na domačem turnirju na peščeni podlagi v Ljubljani, saj je imela v načrtu turnir na trdi podlagi na Tajskem. To se je sedaj izkazalo za dobro potezo ...
Na njenem priljubljenem prizorišču v tajskem letovišču Hua Hin je v preteklosti dosegla že nekaj odmevnih rezultatov, med drugim se je lani uvrstila v četrtfinale, leta 2019 pa celo v polfinale. Uspeh izpred petih let ji je uspelo ponoviti tudi tokrat, kar je letošnji Tamarin najboljši dosežek na svetovni turneji.
Vse se je začelo z odpovedjo nekaterih igralk, kar je Tamari omogočilo preskok kvalifikacij in neposreden skok v glavni del turnirja. Priložnost je odlično izkoristila že v 1. krogu, ko je ugnala 20-letno Rusinjo Tatiano Prozorovo (259.). Z omenjeno igral-
Turnir WTA 250 v Hua Hinu na Tajskem
(240.000 evrov nagradnega sklada), rezultati:
1.	krog: Zidanšek - Prozorova (Rusija) 2:6, 6:3, 6:1;
2.	krog: Zidanšek - Volynets (ZDA, 6.) 3:6, 6:4, 6:4;
četrtfinale: Zidanšek - Podoroska (Argentina) 4:6, 7:6(3), 7:6(3);
polfinale: Zidanšek - Šramkova (Slovaška) 4:6, 2:6;
finale: Šramkova - Siegemund (Nemčija)
	
Hs^Lr v hj v	C s
Tamara Zidanšek je na svojem priljubljenem prizorišču dosegla najboljši izid sezone.
ko je tako delno poravnala račune iz lanskega leta, ko jo je Rusinja ustavila v 3. krogu kvalifikacij za OP ZDA v New Yorku.
V naslednjem krogu je bila njena tekmica 6. nosilka Katie Volynets (60.). Zanimivo je, da se je z 22-letno Američanko letos že srečala v Hua Hinu, in sicer na turnirju v februarju. Volynetsova je takrat gladko zmagala, tokrat pa se je tehnica po tesnem dvoboju z daljšo prekinitvijo nagnila na stran Slovenke.
Zmaga proti igralki iz TOP 100 je dala naši igralki dodatni zagon, kar se je najbolje videlo na četrtfinalnem obračunu z vrstnico (obe sta letnici 1997) Nadio Podorosko (74.). Tami
se je v tem dvoboju večkrat znašla v izgubljenih položajih, a se ji je iz vseh uspelo rešiti. V drugem nizu je tako Argentinka izpustila break prednosti (3:1), v tretjem pa je dvakrat servirala za napredovanje v četrtfinale. Pri 5:4 je imela tri zaključne žoge (40:0), pri vodstvu s 6:5 pa je zgrešila še eno. Po vsem tem je Tami v podaljšani igri izkoristila psihološko prednost in slavila s 7:3. Tekma je trajala skoraj štiri ure ...
Iz statističnega vidika je bila tekma izjemna, saj je bil končni seštevek v točkah 141:135. Obe igralki sta si priigrali po 22 priložnosti za break, Tami jih je izkoristila 10, Podoroska pa 11 ... V četrtem medsebojnem dvoboju
Rokomet • Pokal Slovenije (ž)
Ptujčanke uspešno čez Krko
(20.), 3:2 Perko (40.), 3:3 Lovrec
(40.)
PJ JOCO BENEDIKT: Lovrec, Re-pič, Šijanec, Horvat, A. Goznik, Ko-lar, Kraner, Rajšp, Škerget, Kokol, Kocbek. Trener: Štefan Huber.
V Ajdovščini je potekal dvoboj novincev v elitni državni ligi, ki se je na koncu končal z delitvijo točk. Z golom Aljaža Goznika so povedli gostje v 6. minuti. Po desetih minutah so odgovorili domačini, ki so v eni minuti dosegli dva zadetka - na 1:1 je izenačil Branko Tutuš, v vodstvo 2:1 pa jih je povedel Lukas Božič. Še pred polčasom je odgovoril Aljaž Go-znik in s svojim četrtim zadetkom v sezoni znova poravna izid.
Izid polčasa je na semaforju ostal zapisan vse do zadnje minute, ko je Franc Perko domačine popeljal na prag zmage - 3:2. Gostje so odigrali »na vse ali nič«, kar se jim je obrestovalo z izenačenjem, za katerega je poskrbel kar gostujoči vratar Luka Lovrec - 3:3.
Prvenstvo se nadaljuje 4. oktobra, saj v prihodnjih dneh članska reprezentanca v sklopu priprav na kvalifikacije za EP odhaja na turnir na Hrvaško.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so sezono začele z zmago v pokalnem tekmovanju.
Krka Novo mesto - Ptuj 26:32 (16:16)
ŽRK PTUJ-ORMOŽ: Korpar (8 obr.), Gep (1 obr.); M. Kolenko 13(5), Urbančič 7(2), Puž 3, Geč 3, Petrovič 3, L. Kolenko 2, Nosan 1, Kaloh, Čeh, Repina, Šemrl, Štelcer, Turk, Anžel.
Trener: Neno Potočnjak. SEDEMMETROVKE: Krka 2/2; Ptuj
7/7.
IZKLJUČITVE: Krka 12 minut; Ptuj 3 minut.
S tekmami osmine finala se je začelo letošnje pokalno tekmovanje za rokometašice. Ptujska vrsta je uvodni obračun sezone 2024/25 odigra-
la v Novem mestu, kjer je domačo Krko ugnala z boljšo igro v drugem polčasu.
Domačinke so začele silovito in v 7. minuti so imele pet golov prednosti (8:3). Štajerke so se nato le prebudile in vzpostavile ravnotežje, nato pa med 11. in 19. minuto z delnim izidom 0:4 izid poravnale (10:10).
z Argentinko je bila to Tamarina tretja zmaga.
V polfinalnem dvoboju s Slovakinjo Rebecco Šramkovo (102.) je Slovenki enostavno manjkalo goriva, kar je Slovakinja izkoristila za dokaj gladko zmago v dveh nizih. Zanimivo je, da je bil to že njun četrti medsebojni obračun, po treh tesnih zmagah naše igralke pa je tokrat prvič slavila Slovakinja.
Z osvojenimi točkami se bo Tamara znova približala TOP 200 na WTA lestvici (201.), kar je lep napredek, kljub temu pa še vedno precej daleč od njenih nekdanjih številk .
Jože Mohorič
Pokal Slovenije, rezultati osmine finala:
Ljubljana - Litija 25:33 (12:18)
Mlinotest Ajdovščina - Koper 44:26 (22:16)
Olimpija - Velenje 26:27 (14:14)
Krka Novo mesto - Ptuj 26:32 (16:16)
Zvezda Logatec - Trgo ABC Izola 23:28 (11:16)
Ekipi sta nato do polčasa zadevali v valovih, najprej so Dolenjke povedle 15:12, nato pa so gostje izid poravnale na 15:15.
V drugem delu so gostje vodile od začetka do konca; hitro so si priigrale nekaj golov prednosti (16:18, 18:22), nato pa to vztrajno držale do konca. V dveh primerih so se igralke Krke približale na -2 (23:25, 24:26), a bližje niso mogle.
Najboljša igralka tekme je bila Minea Kolenko (13 golov), za odlično okrepitev pa sta se v moštvu Ptuja izkazali tudi Urša Urbančič (7) in Sara Nosan (1). Za visoko oceno je prvo člansko tekmo odigrala Naja Geč, standardno dobri pa sta bili Lorella Kolenko in kljub poškodbi vedno borbena Nuša Puž.
Naslednja tekma - prva prvenstvena - čaka ptujsko vrsto 5. oktobra doma proti Izoli.
Neno Potočnjak, trener ŽRK Ptuj: »To je bila za našo ekipo prva uradna tekma v sezoni, temu primerna je bila tudi nervoza na začetku tekme, ko so bila dekleta neodločna in premalo agresivna v obrambi. Ko smo zamenjali obrambo se je to spremenilo in smo držali vodstvo skozi celoten drugi polčas. V tem smo odigrali bolj zbrano, natančno in s pravim gibanjem.«
JM
Foto: arhiv
1G Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 1848. septembra 2024
Nogomet • S. SNL - vzhod
Toča golov Hajdine, Zavrča in Vidma
Gledalci so na tekmah 6. kroga videli kar30 zadetkov, kar je drugi najboljši dosežek v sezoni (nedosegljivih ostaja 35 golov iz 2. kroga). Zanimivo je, da so ekipe Hajdine, Zavrča, Vidma in Podvincev skupaj dosegle polovico golov (15), med strelce pa se je vpisalo 15 različnih igralcev.
Hajdina je z novo domačo zmago prevzela vodstvo na lestvici, kjer so sedaj njen prvi zasledovalec Starše. Izjemno pomembni zmagi sta dosegli ekipi Zavrča in Vidma, ki sta se nekoliko oddaljili od dna (obe imata še tekmo manj). Podvinčani kljub drugemu zaporednemu poraz ostajajo v zgornjem delu prvenstvene tabele.
Korotan Prevalje - IBLO Podvinci 2:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Pipuš (28.), 2:0 Pipuš (47.), 2:1 Šega (91.)
IBLO PODVINCI: Cajnko, Gril, Ram-šak, Cesar, Markoli (od 57. Mokotar), L. Čeh, Modric (od 57. Svenšek), An-žel (od 81. Bratec), Kolenko (od 46. Živič), Orovič, Zajko (od 81. Šega). Trener: Aleš Čeh.
Uvodna tekma 6. kroga je bila odigrana v Športnem parku ugaslih peči na Prevaljah, kjer je domača vrsta pričakala goste iz Podvincev. Korošci so po slabem začetku ujeli ritem in so niz zmag podaljšali na tri (Šmartno, Šampion, Podvinci), kar je povsem nasprotno od Podvinčanov, ki so po treh uvodnih zmagah v naslednjih treh osvojili le še točko ...
Zmago je domačim varovancem Romana Plesca z dvema goloma prinesel Matic Pipuš, ki ima kar nekaj drugoligaških izkušenj - pridobil jih je v dresu Fužinarja. Edini gol za goste je v zaključku tekme zabil mla-
Foto: Črtomir Goznik
David Ferčec (Videm)
di Matevž Šega (mlade ekipe Drave, Aluminija in Bistrice), ki igra prvo leto med člani.
Aleš Čeh, trener Podvincev: »V tekmo smo šli preveč bojazljivo in domačini so bili v igri boljši. Vseeno smo imeli mi prvo priložnost na tekmi, a je Zajku ni uspelo realizirati. Domačini so nato iz prve svoje zabili gol. V drugem delu smo takoj prejeli še enega, nato pa se kljub trudu nismo približali. Tekmo bi generalno ocenil kot enakovredno, domačini sicer niso posebej blesteli, so se pa izkazali kot trd nasprotnik.«
Hajdina - Šmartno 6:3 (5:2)
STRELCI: 0:1 Blaj (3.), 1:1 Ljubec (9.), 1:2 Blaj (10.), 2:2 Medved (11.), 3:2 Gojkošek (20.), 4:2 Drevenšek (32., z 11-m), 5:2 M. Bojnec (38.), 6:2 Jazbec (47.), 6:3 Omerovič (68.).
HAJDINA: T. Zupanič, Horvat (od 70. L. Drevenšek), Gojkošek, M. Drevenšek (od 58. Mesarič), Satler, Lipavšek, Vogrinec, Medved (od 70. Kovačec), M. Bojnec, Jazbec (od 58. Rajh), Ljubec (od 58. Cep). Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Hajdine še naprej nadaljujejo serijo igranja tekem na
svojem igrišču, to je bila že njihova peta (v gosteh so igrali le v Krškem). Še petič so igrišče zapuščali kot zmagovalci, kar jih uvršča na sam vrh lestvice.
Srečanje na Hajdini se je začelo v neverjetnem tempu doseganja zadetkov: že v uvodnih 11 minutah so padli štirje, do 38. minute pa sta vratarja iz svojih mrež pobrala žogo kar sedemkrat! Pri gostih je na začetku pretil Marcel Blaj (zadnji dve sezoni je igral na Ptuju), ki je do desete minute goste dvakrat popeljal v vodstvo. A hajdinski napad je tokrat deloval kot namazan stroj in gostujoči vratar Rok Grašič je preživljal težke trenutke. Najučinkovitejša na začetku sezone sta pri Hajdini Matija Bojnec in Marko Drevenšek, ki sta že pri štirih doseženih golih.
Marko Drevenšek, Hajdina: »Štart v tekmo je bil slab, prelahko smo dobili oba zadetka. A smo se hitro pobrali in s konkretno in učinkovito igro v napadu že v prvem polčasu zadeli petkrat in tako opravili večino dela. V drugem polčasu so bili tekmeci nekoliko konkretnejši, vendar smo tekmo mirno pripeljali do konca in zasluženo zmagali. Z dosedanjim izkupičkom točk smo zelo zadovoljni, a liga je izenačena in vsak lahko premaga vsakega. Če želimo še naprej osvajati točke, je potrebno vsako tekmo odigrati s pravim pristopom. Smo dobra mešanica mladih in izkušenih igralcev, pozna se pa tudi to, da smo že nekaj časa skupaj in smo dobro uigrani. Sam sem vsakega doseženega gola vesel, še pomembnejše pa mi je to, da smo uspešni kot ekipa.«
Zavrč - Šampion 5:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 J. Bojnec (28.), 2:0 Predikaka (39.), 2:1 Vouk (45.), 3:1 Ci-merman (53.), 4:1 Hren (67.), 5:1 Kelc Vnuk (92.).
ZAVRČ: Maroh, Hren, Lovrec, Ku-kovec, Predikaka (od 87. Vočanec), Cimerman (od 73. R. Cesar), Potočnik (od 64. Kelc Vnuk), Letonja (od 87. Tursanovic), Jambriško, J. Boj-
nec, Koren. Trener: Robert Hojnik.
V tekmi ekip iz spodnjega dela lestvice so bili pod večjim pritiskom Zavrčani, ki si na domačem stadionu niso smeli privoščiti novega spodrsljaja. Z učinkovito predstavo so se tokrat oddolžili svojim navijačem in po porazih s Krškim in Čardo osvojili prve domače točke v sezoni.
Serijo zadetkov sta začela Jaša Bojnec in Gregor Predikaka, v drugem pa so jo nadaljevali Ivan Cimer-man, Nik Hren in Rok Kelc Vnuk. Celjani česa posebnega niso pokazali, edini svetel trenutek so imeli ob zaključku prvega polčasa, ko je neubranljivo zadel izkušeni Gašper Vouk.
Robert Hojnik, trener Zavrča: »Tekme, kjer je zmaga nujna, so vsekakor težke. Tokrat bi pohvalil fante, ki so prikazali dobro predstavo in so kontrolirali srečanje domala skozi vseh 90 minut. Z naše strani je bil prvi polčas veliko boljši kot drugi, čeprav smo v prvem dosegli manj zadetkov. Imamo nekaj težav v sami igri, predvsem pri situacijah, ko smo visoko na polovici tekmecev, kar moramo izboljšati. Smo pa v drugem polčasu lepo držali strnjeno obrambo in pretili s protinapadi. Pet golov zabiti na enem srečanju ni nikoli lahka naloga, zato me ta dosežek seveda veseli.«
Krško Posavje - ZASE Videm (1:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Šalamun (6.), 1:1 Radovič (34.), 1:2 Ferčec (67.), 1:3 Krajnc (76., z 11-m).
ZASE VIDEM: Kokol, Vukovic (od 68. Buran), Kelc, Mesarič, Gajster, Ž. Krušič (od 88. Špurej), Krajnc, Ferčec (od 88. D. Vidovič), Petek, P. Vidovič (od 88. Plajnšek), N. Šalamun (od 79. Kurež). Trener: Gregor Cafuta.
Videmčani so imeli pred tekmo s favoriziranimi Krčani dva tedna premora (prestavljena tekma s Fužinar-jem), ki so ju očitno dobro izkoristili. Z zmago na enem najtežjih gostovanj so se priključili zgornjemu delu lestvice. Domačini so bili po srečanju
REZULTATI 6. KROGA: Hajdina
-	Šmartno 6:3 (5:2), Korotan Prevalje - IBLO Podvinci 2:1 (1:0), Zavrč
-	Šampion 5:1 (2:1), Krško Posavje -ZASE Videm 1:3 (1:1), Maripol Starše
-	Premium Dobrovce 2:1 (2:0), Brežice 1919 Terme Čatež - Avto Rajh Ljutomer 2:0 (0:0), Fužinar SIJ Ravne Systems - Čarda Martjanci 0:3 (0:1).
1.	Hajdina	6 5 0 1 17:8 15
2.	Maripol Starše 6 4 11 14:9 13
3.	Krško Posavje 6 4 0 2 13:8 12
4.	Brežice Čatež 6 3 2 1 12:9 11
5.	IBLO Podvinci 6 3 12 12:9 10
6.	Korotan Prevalje 6 3 12 10:7 10
7.	Čarda Martjanci 6 3 12 16:14 10
8.	ZASE Videm 5 2 2 1 7:6 8
9.	Zavrč	5 2 0 3 15:13 6
10.	Šmartno 1928 5 2 0 3 11:13 6
11.	Avto Rajh Ljutomer 6 2 0 4 8:13 6
12.	Šampion	6 2 0 4 10:17 6
13.	Fužinar SIJ Ravne 5 1 0 4 4:12 3
14.	Premium Dobrovce 6 0 0 6 4:15 0
precej razočarani, a med izenačenimi moštvi lahko včasih odloča tudi dnevna forma ali navdih kakšnega posameznika.
Prvič je po prihodu iz Drave zadel Niko Šalamun, David Ferčec je zadel tretjič v sezoni in je najboljši strelec ekipe, piko na i zmagi pa je iz bele točke postavil kapetan Sebastjan Krajnc.
Gregor Cafuta, trener Vidma:
»Tekma se je odvijala po naših pričakovanjih: domačini so poskušali prevzeti pobudo v igri, kar pa smo jim z našo postavitvijo preprečili oz. smo jim omejili nevarne situacije. Prav tako smo v nekaj delih tekme umirili igro ter na koncu zasluženo zmagali. Vedeli smo, da imamo v napadu dovolj kakovosti, da jih lahko ogrozimo, na srečo smo tokrat iz nekaj priložnosti zadeli. Nedvomno me kot trenerja veseli, da so uspeli zadeti trije različni igralci: mogoče jim bo to pomagalo, da se sprostijo in izkoristijo svojo kakovost.«
Jože Mohorič
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Prvenec Gorišnice pri hit ekipi iz Makol
Ormožani ostajajo edina stalnica super lige v nizanju zmag, proti Mar-kovcem so vpisali peto v nizu. Udarna strelca - Patrik Jaušovec (10) in Luka Kirič (4) - sta tokrat prispevala tri.
Prvi zasledovalci so Stojnčani, ki so tokrat ugnali Apače. Za slednje je to drugi zaporedni poraz, očitno jih je dramatični zaključek z Ormožani v prejšnjem krogu ob dveh izključenih igralcih (Rumežu in Vindišu) precej načel.
Drugič zapored so slavili igralci Boča, za katere sta proti zadnjemu Tržcu po dva gola zabila Robert Bla-ževič in Bekri Bislimaj.
Gerečji vasi ni uspelo nadgradi-
ti zmage iz prejšnjega kroga proti Markovcem, saj jih je tokrat presenetila ekipa Središča. Ko je že kazalo na remi, je v zaključku vse tri točke gostom zagotovil rezervist Anej Fa-fulič.
Po tem krogu je velik kamen s hrbta odpadel Gorišničanom. Lanski podprvaki so potrebovali pet krogov za prvo zmago v sezoni, dosegli pa so jo proti ekipi, ki je hit začetka sezone - Makolam. Zanjo sta gola prispevala Klemen Zlatnik in Teo Fridl, ki sta zadela v razmiku dveh minut na začetku drugega polčasa.
V višjo prestavo počasi prestavljajo tudi Bukovčani, ki so neporaženi na zadnjih štirih tekmah. Tokrat sta
gol ob odličnem Damjanu Antoliču prispevala novinca s Hajdine, Timotej Petek in Matej Pal.
Super liga
REZULTATI 5. KROGA:
Ormož - Markovci 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Kirič (31.), 2:0 Jaušovec (55.), 3:0 Kosec (76.), 4:0 Jaušovec (85., z 11 m). Rdeči karton: S. Čeh (57.);
Boč Poljčane - Tržec 4:0 (2:0); strelca: 1:0 Blaževič (21.), 2:0 Bislimaj (38.), 3:0 Bislimaj (74.), 4:0 Blaževič (79.);
Gerečja vas - Središče 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Leljak (23.), 1:1 Jakl (27.), 1:2 Fafulič (90.);
Stojnci - Apače 4:2 (2:0); strelci:
Foto: Črtomir Goznik
V Grajeni domačinom ni uspelo vpisati prve zmage, to so odnesli gostje iz Bukovcev.
1:0 Murkovič (33.), 2:0 Dvanajščak (43.), 2:1 Bratkovič (53.), 3:1 Šmigoc (62.), 3:2 Metličar (82.), 4:2 Forštna-rič (87.);
Makole Bar Miha - Gorišnica 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Zlatnik (47.), 0:2 Fridl (49.);
Grajena Anpro - Bukovci 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Petek (23.), 0:2 Antolič (40.), 0:3 Pal (61.), 1:3 Tominc (72.).
1.	Ormož	5 5 0 0 16:1 15
2.	Stojnci	5 4 0 1 18:6 12
3.	Makole Miha 5 3 11 12:7 10
4.	Apače	5 3 0 2 11:7 9
5.	BOČ Poljčane 5 2 2 1 10:6 8
6.	Bukovci	5 2 2 1 11:8 8
7.	SREDIŠČE	5 2 1 2 7:11 7
8.	Markovci	5 2 0 3 6:8 6
9.	Gerečja vas 5 1 2 2 3:5 5
10.	G0RIŠNICA 5 1 0 4 5:14 3
11.	Grajena	5 0 2 3 5:13 2
12.	Tržeč	5 0 0 5 1:19 0
1. liga MNZ Ptuj: Slovenja vas s preobratom ugnala Podlehnik
Ekipa Rogoznice še naprej kaže suverene predstave in niza zmage - je že pri številki štiri. Prav toliko golov so dosegli proti Cirkulanam, dva je zabil Emrah Keško - najboljši strelec ekipe je dosegel štiri zadetke v sezoni...
Zgornja Polskava je proti Oplotnici doživela prvi poraz v sezoni, Polskava Grobelnik pa se je v Skorbi temu izognila z izenačenjem ob igralcu več na igrišču.
Dornavi je na domačem igrišču uspel preobrat proti Leskovcu (od 0:1 do 3:1), še večji podvig pa je v tem oziru uspel Slovenji vasi na tekmi s Podlehnikom (tekma je bila odigrana na Hajdini). Slovenjevaščani so zaostajali 1:3, nato pa so do konca tekme trikrat zadeli v polno za zmago 4:3. V drugem delu sta svoj prispevek dodala rezervista, izenačil je Simon
Menhart, zmagoviti gol pa je prispeval Žiga Furek.
Napet zaključek so videli tudi gledalci v Hajdošah, kjer so domačini povedli v 91. minuti z golom Vita Meznariča, v 95. minuti pa je za remi poskrbel Nejc Jeršič. REZULTATI 4. KROGA: Zgornja Polskava - Senčila Senica Oplotnica 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Špe-gelj (3.), 0:2 Špegelj (38.). Rdeči karton: Berisha (74., Zg. Polskava);
Polskava avtop. Grobelnik - Skor-ba 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Murat (71.), 1:1 Planinc (74.). Rdeča kartona: Vogrinec (73., Skorba), Ravnjak (90., Polskava);
Hajdoše - Pragersko 2:2 (1:0); strelci: 1:0 J. Šimenko (16.), 1:1 Saga-din (55., z 11 m), 2:1 Meznarič (91.), 2:2 Jeršič (95.);
Rogoznica - Cirkulane 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Šoštarič (15.), 2:0 Keško (50.), 3:0 Fric (88.), 4:0 Keško (90.);
Podlehnik - Slovenja vas SMS sanacija 3:4 (3:2); strelci: 1:0 Vrečar (5.), 2:0 Lampret (15.), 2:1 Bezjak (20.), 3:1 Lampret (30.), 3:2 Kumer (31.), 3:3 Menhart (66.), 3:4 Furek (82.);
Dornava Digitalpartner.si - Lesko-vec 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Krajnc (35., z 11 m), 1:1 M. Zagoršek (45.), 2:1 Klinger (57.), 3:1 M. Zagoršek (90.).
1.	Rogoznica	4 4 0 0 11:2 12
2.	Senica Oplotnica 4 3 0 1 7:4 9
3.	Polskava Grobelnik 4 2 2 0 10:5 8
4.	Pragersko 75 4 2 2 0 7:4 8
5.	Slovenja vas 4 2 0 2 9:9 6
6.	Dornava	4 2 0 2 8:9 6
7.	Zg. Polskava 4 12 1 6:3 5
8.	Hajdoše	4 12 1 9:9 5
9.	Skorba	4 1 1 2 4:7 4
10.	Leskovec	4 0 2 2 6:11 2
11.	Podlehnik 4 0 1 3 8:14 1
12.	Cirkulane 4 0 0 4 4:12 0
JM
Veteranske lige MNZ Ptuj
+35 zahod
REZULTATI 3. KROGA: Pragersko
-	Gerečja vas 3:6, Tržec - Hajdina 0:5, Mons Claudius - Podlehnik 5:1, Skorba - Apače 1:2.
1.	Apače	3 3 0 0 7:1 9
2.	Hajdina	3 2 0 1 12:4 6
3.	Mons Claudius 3 2 0 1 8:3 6
4.	Gerečja vas 3 2 0 1 10:7 6
5.	Podlehnik	3 2 0 1 8:8 6
6.	Skorba	3 1 0 2 3:6 2
7.	Pragersko	3 0 0 3 5:14 0
8.	Tržec	3 0 0 3 2:12 0
RAZPORED 4. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Hajdina - Mons Claudius; v petek ob 17.00: gerečja vas - Apače, Podlehnik - Skorba, Pragersko - Tr-žec. +35 vzhod
REZULTATA 3. KROGA: Cirkulane
-	Rogoznica 0:1, Markovci - Dornava Prevozi Prelog 0:3.
1.	Središče	2 2 0 0 6:0 6
2.	Podvinci	1 1 0 0 7:0 3
3.	Grajena	1 1 0 0 1:0 3
4.	Rogoznica	2 1 0 1 1:4 3
5.	Dornava Prelog 2 10 1 3:7 3
6.	Gorišnica	1 0 1 0 1:1 1
7.	Markovci	2 0 1 1 1:4 1
8.	Cirkulane	3 0 0 3 0:4 0
RAZPORED 4. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Središče - Gorišnica, Cirkulane - Podvinci; V PETEK OB 17.00: Rogoznica - Dornava Prevozi Prelog, Grajena - Markovci.
+40
REZULTATA 3. KROGA: Spodnja Polskava - Hajdoše veterani 4:1, Pohorje Oplotnica - Majšperk 1:1.
1.	Pohorje Oplotnica 3 1 2 0 3:2 5
2.	Majšperk	3 1 1 1 6:4 4
3.	Lovrenc	2 1 1 0 4:3 4
4.	Videm	1 1 0 0 4:2 3
5.	Spodnja Polskava 3 1 0 2 6:7 3
6.	Hajdoše veterani 2 1 0 1 4:6 3
7.	Ormož	1 0 0 1 0:1 0
8.	Zgornja Polskava 1 0 0 1 2:4 0 RAZPORED 4. KROGA, V ČETRTEK
OB 17.00: Hajdoše veterani - Ormož, Lovrenc - Videm; v petek ob 17.00: Majšperk - Zgornja Polskava, Spodnja Polskava - Pohorje Oplotnica
torek • 24. septembra 2024
Nasveti
Štajerski	17
Visoke grede brez namakanja se hitro osušijo, z zaliualkami dela ne boste zmogli.
%
Foto: Misa Pušenjak
Zeleni nasveti
V	takem vremenu lahko načrtujemo delo za naprej
Teden, ki je za nami, je prinesel veliko dežja. Kot veste, pa mokre zemlje ne smemo premikati, hoditi po njej, tudi ne saditi sadik, sejati pa se tako ne da. Delo na vrtu je torej omejeno na rastlinjak in seveda, čeprav se delo na vrtu še zdavnaj ni končalo, lahko načrtujemo. Načrtujemo lahko postavitev, izboljšavo kompostnika ali pa visokih gred.Mnogi pa se sprašujejo, kaj saditi v njih.
Kaj so visoke grede
Verjetno ni treba veliko povedati, saj jih skoraj vsi že poznate. Pa vendarle, visoke grede so na poseben način sestavljeno življenjsko okolje za pridelovanje najljubših vrtnin, zelišč in seveda po želji tudi cvetlic in celo sadnih grmičkov. Zakaj sem napisala, na poseben način, ker mnogi v okvirje, za katere žrtvujejo veliko denarja, potem samo nasujejo zemljo in pričakujejo, da bodo visoke grede funkcionirale tako kakor v revijah, kjer res vidimo pridelke, ki so precej višji od tistih v vrtu.
Visoka greda ni povečan lonec za rože. V njej res moramo narediti plasti tako, kot piše v številnih člankih in literaturi, ki jo lahko popolnoma brez težav najdete tudi v slovenščini.
Najprej izberemo mesto za visoko gredo
Priprava grede ali gomila je lažja v jeseni, saj se vse plasti čez zimo lepo sesedejo, spomladi dodamo samo potrebno rodovitno plast in z delom lahko začnemo zelo zgodaj. Seveda pa lahko gredo oblikujemo tudi spomladi.
Večina vrtnin dobro uspeva samo na soncu. Zato naj bo prostor, kjer se bomo lotili dela, sončen. Če je možno v smeri sever-jug, tako bosta obe strani enakomerno osvetljeni. Vedite namreč, da tudi vrtnine, ki jih najdete na spletu, kot tiste, ki jih lahko pridelujete v senci, v senci veliko prej zbolijo (pepelasta plesen, pega-vosti, bakterioze ...) ali pa jih napadejo škodljivci (blitva in uši). Bolje je potem poleti solato ali cvetačo (ti dve vrtnini namreč pri temperaturah nad 25 oC trpita) pridelovati v senci višjih rastlin ali pa jih zasenčiti, kar je tudi možno.
V	bližini moramo imeti vodo, saj je potrebno pogostejše namakanje. Zaradi organskih materialov v gredi, mikroorganizmov, pa tudi dvignjene grede, ko je izhlapevanje možno tudi preko stranic, ne samo s površine, je potreba in poraba voda namreč visoka. S tem pa seveda tudi vode rastlinam hitreje zmanjka. Plasti so narejene tudi tako, da organska masa ves čas prepereva, ob tem pa se sprošča
toplota. To je primerno za zgodnja spomladanska pridelovanja vrtnin, vendar istočasno pomeni tudi hitrejše osuševanje zemlje. Pridelovanja na visokih gredah in gomilah se torej ne lotimo, če nimamo možnosti namakanja.
Kako torej naredimo visoko gredo
Ko izberemo primerno mesto, se lotimo dela. Za gredo najprej naredimo okvir. Ta naj bo tako visok, da bomo na gredi delali brez sklanjanja. Dobro pa je vedeti, da višja, kot je greda, krajšo življenjsko dobo ima. Nekje okoli 60 cm visoka greda, ki je delno (20-30 cm) vkopana v tla, lahko ostane nespremenjena tudi 10 let in več, visoka, 120 cm, pa le pet let.
Dolžina grede je poljubna, širina pa mora zagotavljati, da z rokami brez težav sežemo do sredine grede. Ne sme biti širša od 1,2 m, če je postavljena ob hiši, pa samo polovico te širine.
Zdaj lahko poiščemo, zberemo, naberemo ustrezen material. Potrebujemo najprej drenažno plast: veje različnih debelin, smrečje, ko-ruznico, trstiko, material, ki bo čim bolj počasi razpadal in bo zagotavljal drenažo, preprečeval zastaja-nje vode v naslednjih plasteh, kjer bo intenzivno potekalo razpadanje organske mase. Lahko namesto tega naravnega materiala uporabimo tudi grobi pesek, sprani reč-
ni prod ali manjše kamenje. A je ta material problematičen, saj je premrzel pozimi in pretopel poleti.
Naslednja plast je običajno travna ruša, ki jo obrnemo s koreninami navzgor. Potrebujemo tudi plast suhega listja, sena ali slame. Namen te plasti je, da potem kompostni materiali ne uhajajo skozi drenažo. Prav tako je dodatna izolacija med hladnejšimi tlemi in toplejšim nadzemnim delom, kompostom. Uporabimo lahko tudi ovčjo volno ali filc.
Za grobo rodovitno plast je potreben najprej tudi nerazpadel kompost. Tega pa, upam, imate doma. Hlevski gnoj pa samo po želji. Ta plast je srce visoke grede, brez te plasti gre samo za navaden lonec z vrtninami. Za vrhnjo plat vzamemo dobro vrtno zemljo, nadomesti jo lahko kupljeni substrat ali povsem dozorel, preperel kompost ...
Najprej poglejmo drenažni material. Višina te plasti je seveda odvisna od višine grede, a naj bo vsaj 30 cm, največ do pol metra. Če ste se odločili za veje (najboljša izbira, potem potrebujete najprej debele veje, za izpolnitev praznega prostora med njimi pa še veliko drob-nejših vej, smrečja, koruznice . Bolje boste naredili to drenažno plast, daljša bo življenjska doba grede. Ko propade, je namreč nujno gredo ponovno sestaviti.
Naslednja plast je narobe obrnjena travna ruša, korenine naj
Foto: Miša Pušenjak
Tudi na visokih gredah sadimo na oporo navzgor, v isti ravnini, imamo pa še eno dimenzijo, povešave rastline.
gledajo v nebo. Danes lahko travno rušo celo kupimo, zato jo toplo priporočam. Namesto ruše lahko uporabite tudi listje, slamo .
Bistven pa je še ne povsem razpadel kompost, lahko tudi tanjša plast (10-15 cm) gnoja. Zelo zaželeno je, da je tukaj čim več deževnikov. Za konec pa potrebujemo še setveno plast zemlje. Ta je debela največ 20 cm. To je lahko navadna vrtna zemlja, če pa veste, da se ta zelo zbija, dodajte povsem zrel kompost, kupljeno zemljo, šoto, zeolit, biooglje . Na vrhu pred setvijo nasujemo še humozno, vrhnjo plast, v katero bomo sejali vrtnine, zelišča in cvetlice. Za to plast res priporočam kar kupljen substrat.
Pred zimo boste neposajen ali posajen dele grede pokrili s smrečjem, koruznico, slamo ali v najslabšem primeru v več plasti zloženo agrokopreno. Tako bo ostala greda pokrita do pomladi. Jeseni pa lahko posejete seveda motovilec, špinačo, zimski tolščak, a preostali del naj bo pozimi pokrit. Tako se bodo začeli procesi v kompostu, ti pa bodo celotno gredo spomladi ogreli. Zato je nujno potrebna plast grobega, neprepe-relega kompostnega materiala in hlevskega gnoja.
Treba pa je upoštevati še nekaj dejstev
V visoke grede se radi naselijo voluharji, zato je tam, kjer vam že delajo težave, nujno, da na dno grede najprej namestite ustrezno mrežo. Voluharje odganjamo z rastlinami, ki dišijo po limoni: melisa, limonska trava, limonski ožep, lahko uporabimo za drenažni material tudi veje, a vse to ne pomeni gotovosti, da voluharja ne bo.
Nujno pa dobro načrtujte namakanje. Brez njega je delo na visoki gredi oteženo. Na sliki lahko vidite krasno postavljene in urejene grede brez namakanja. A ni škoda dela?
Visoke grede so dobra odločitev za vse, ki želite pridelovati zelenjavo, nimate pa časa, dovolj zdravja ali prostora. Vendar naj bodo narejene pravilno.
Miša Pušenjak
Domača lekarna
Komarček umirja prebavo in zdravi kašelj
Komarček v slovenski kuhinji ni med najbolj uporabljenimi začimbami, vsekakor pa lahko rečemo, da je nepogrešljiv v domači lekarni. Že od nekdaj je nepogrešljiv pri ledvičnih in želodčnih težavah, prav tako pri slabem vidu.
Danes komarček poznamo predvsem kot zelišče domače lekarne. Nepogrešljiv je predvsem pri otrocih, ki jih mučijo prebavne motnje, pa tudi v času prehladov in močnega kašlja. Komarček je ena glavnih sestavin otroških čajev. Odlično pomirja, blaži krče ter izboljšuje črevesno floro in tek. Gojijo ga v srednji Evropi in Egiptu, pri nas je pogost na kamnitih pobočnih blizu morja, najdemo ga tudi na zelenjavnih vrtovih.
Nabiramo kobule
Najbolje bo, če naberemo še ne čisto zrele kobule navadnega komarčka, ki jih nato posušimo in iz njih otresemo plodove. Eterično olje se pridobiva iz svežih semen z vodno destilacijo. Ima sladek, rahlo pekoč okus in zelo značilen vonj, ki spominja na janež in sladki koren. Uporabni so tudi mladi listi, pedji in cvetovi. Liste komarčka lahko hranite tudi v hladilniku in jih dodate solatam. Sveži bodo ostali do tri dni.
Vsestranska pomoč
Komarček sprošča krče v času prebavnih motenj, eterično olje iz komarčka pa še kako koristno deluje na dihala. Dokazano odpravlja vetrove in ima protibakterijsko delovanje. Pripravki delujejo proti kašlju, pri prebavnih težavah dojenčkov in otrok po navadi uporabljamo čaj, saj blaži krče, sprošča vetrove in vpliva na črevesno floro ter izboljšuje tek.
Komarčkov čaj
Komarčkov čaj se priporoča pri izboljšanju dojenja, saj pospešuje izločanje mleka. Nepogrešljiv je pri vnetjih oči dojenčkov in tudi odraslih. Pri vnetjih se pogosto uporablja v kombinaciji s kamilico. Plodove pa običajno pripravimo tako, da dve čajni žlički plodov prelijemo z vrelim mlekom in pustimo pokrito pet minut, nato precedimo in uživamo do trikrat dnevno. Čaj lahko uporabljate tudi za parno obrazno kopel, ki izboljša prekrvavitev kože in ima čistilno delovanje.
,■•'¿'"■¿3 i'".-6
Foto: Bodieko
Čajna mešanica za blaženje črevesnih krčev
Sestavine: 25 g komarčka, 25 g janeža, 25 g kumine. Priprava: komarček, janež in kumino stresemo v lonček ter dobro premešamo med seboj. Dve žlički pripravljene mešanice nato stresemo v skodelico in prelijemo z 2,5 decilitra vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Nato pijemo po požirkih do tri skodelice na dan. Za otroke uporabimo eno čajno žličko mešanice zelišč.
Za izkašljevanje pri suhem kašlju
Sestavine: 40 g komarčka, 30 g islandskega lišaja, 30 g korenine sleza. Priprava: komarček, islandski lišaj in korenino sleza pomešamo med seboj, nato dve čajni žlički mešanice zelišč poparimo z vodo in pustimo pokrito vsaj 15 minut. Čaj pijemo do štirikrat dnevno.
Aromatično zeliščno maslo
Sestavine: 150 g zmehčanega masla, 1 žlička mladih listov komarčka, 1 žlica bazilike, 1 ščepec rožmarina, 1 žlička drobnjaka. Priprava: maslo dve uri pustimo na sobni temperaturi, da se zmehča. Preložimo v skodelico in ga premešamo, da postane gladko in mazljivo. Sveža zelišča drobno sesekljamo in dodamo maslu. Dobro premešamo, nato preložimo v prozorno folijo in oblikujemo v štruco ter zavijemo. Položimo v hladilnik in pustimo, da se strdi, približno dve uri. Maslo uporabimo kot namaz za kruh ali za zabele zelenjavnih in pustih jedi. Nepogrešljivo je pri steakih ali kot sestavina solatnih prelivov.
M. Koren
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 24. septembra 2024
Foto: osebni arhiv
»Država kmetije preveč obremenjuje«
Davorin in Jernej Selinšek sta ena izmed redkih mladih, ki sta videla svojo karierno priložnost v kmetijstvu. »Glavni razlog, da mladi ne ostajajo na domačih kmetijah, je preveč birokracije. Kmetija je danes že kot podjetje. Država nas ves čas obremenjuje z novimi zakoni in davki, včasih moraš res imeti jeklene živce. Najhuje je, ko je neka stvar že vpeljana in je treba ponovno vse spreminjati in postavljati na novo. Mi imamo na primer veliko zemljišč v Naturi 2000 in smo postavljeni pred velik izziv, saj ne vemo, ali bomo lahko čez nekaj let to zemljo sploh še obdelovali. Je pa zelo kakovostna in pridelki tam dobro uspevajo. Kmetijske površine pa nujno potrebujemo za pridelavo krme.«
Starše • Na kmetiji Selinšek se ze od nekdaj preliva mleko
Brata sta našla izziv na domači kmetiji
Kmetija Selinšek v starem delu vasi Starše ima dolgo tradicijo pridelave mleka in reje goveda. Z leti so se znanje in izkušnje prenašali iz roda v rod, vsak naslednji pa je dodal nekaj svojega, da bi kmetija uspevala in se razvijala. Pred leti sta vodenje družinske kmetije ob pomoči staršev prevzela brata Davorin in Jernej. Osnovna dejavnost na kmetiji je pridelava mleka. Tako v lokalnem okolju kot širše pa so znani predvsem po jogurtih, sirih, skuti in drugih mlečnih izdelkih.
Mlajši brat Jernej je ob našem obisku na domačem dvorišču ravno popravljal enega izmed kmetijskih strojev. Sam sprva ni nameraval ostati na družinski kmetiji, ampak si je potem premislil in se pridružil bratu Davorinu, ki ga je kmetijstvo zasvojilo že kot otroka. »Z bratom sva rastla med traktorji, kravami, bila sva tesno v stiku z naravo. Delo kmeta sva vzljubila, to naju pač veseli. Po osnovni šoli sem se vpisal na srednjo kmetijsko šolo in nato še na višjo s ciljem, da se zaposlim na domači kmetiji in nadaljujem družinsko tradicijo. Podobno je razmišljal tudi brat, ki je to odločitev sprejel nekoliko kasneje,« je povedal Davorin Selinšek, ki je ravno izdeloval albuminsko skuto. Gre za posebno sirarsko skuto brez maščobe, ki je med ljudmi vse bolj priljubljena. Je pa postopek izdelave precej zahteven, saj je treba sirotko segreti na okoli 90 stopinj C in ji dodati nekaj kislega. Drugo leto bodo obeležili že deseto obletnico dopolnilne dejavnosti. S predelavo mleka so se začeli ukvarjati predvsem zato, da sta lahko oba brata ostala na kmetiji, drugače bi se moral eden izmed njiju zaposliti kje drugje. »Takrat je bila kmetija enostavno premajhna, da
bi lahko preživela štiri ljudi. Zato smo po tehtnem premisleku sprejeli odločitev, da gremo v razširitev. Povečali smo število goveda in vzeli v najem njivske površine, hkrati pa smo odprli dopolnilno dejavnost za predelavo mleka,« je pojasnil mladi kmetovalec, ki skrbi predvsem za predelavo mleka in trženje mlečnih izdelkov. Iz-
delujejo domače jogurte z različnimi okusi, sire, skuto, skutine namaze, kislo in sladko smetano, čokoladno mleko ... Trudijo se prilagajati trgu in spremljati trende na tem področju. Sirarstvo na kmetiji je umetnost, ki zahteva natančnost, potrpežljivost in globoko razumevanje procesa zorenja sira. Postopek širjenja na kmetiji poteka
Na domači kmetiji so uredili tudi manjšo trgovinico, ki je dobro obiskana.
Na družinski kmetiji Selinšek so v proizvodnjo in predeli
po starih metodah, pri čemer uporabljajo le najosnovnejše sestavine: mleko, sol, si-rišče in veliko ljubezni do dela. V zadnjih letih so na kmetiji razvili tudi svoje unikatne vrste sira, ki so nastali s kombinacijo tradi-
Foto: EK
Žetale • Sprejem za krvodajalce in predaja defibrilatorja
Irena Vodušek: »Želim si, da bi se ohranila človečnost«
Foto: Mojca Vtič
Kljub izrednemu napredku medicine danes še vedno ni na voljo umetne krvi. Edini vir krvi kot nenadomestljivega zdravila je zdrav človek - krvodajalec in po oceni predsednice Rdečega križa Žetale Irene Vodušek je v tej mali haloški občini okrog 50 aktivnih krvodajalcev, dvaindvajsetim so nedavno podelili posebna priznanja za jubilejna darovanja krvi.
Med prejemniki priznanja za 80-krat darovano kri je tudi Martin Prevolšek. Spomin na prvo krvodajalsko akcijo je še živ. »Bilo je leta 1978, bilo nas je pet ali šest, ki smo se z avtobusom odpravili na Ptuj. Bili smo ekipa, ki smo si nato vedno privoščili še kavo v mestu in nadaljevali z druženjem po poti domov.« Prevolšek se je na stol za krvodajalce usedel 88-krat. »Vmes sem postal Ptujčan, izgubil stik s skupino, sam pa takrat nisem hodil na krvodajalske akcije, sicer bi sedaj že imel več kot 100 darovanj. Nato sem se vrnil v svoj rodni kraj in odtlej darujem štirikrat letno, če je le možno,« pravi.
RK Žetale se je s prireditvijo in podelitvijo priznanj v Športnem parku Rim zahvalil krvodajalcem, ki z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva. Krvodajalstvo pa je le eno od področij, ki ga nagovarja Rdeči križ Žetale. »Letos obeležujemo 15. obletnico ponovne oživitve Rdečega križa v Žetalah in ob tej priložnosti smo v javno uporabo predali defibrilator. Prvega smo predali pred osmimi leti v Dobrini, sedaj še v Športnem parku Rim. Ocenjujemo, da je ta prostor in kraj Nadole toliko oddaljen od središča Že-tal, da je prav, da je defibrilator nameščen tukaj. Ob zastoju srca je ključen čas, defi-
brilator pa omogoči sunek, ki lahko reši življenje,« je dejala Voduškova. O strahu pred uporabo defibrilatorja pa je povedala: »Letos načrtujemo izobraževanje občanov glede rabe, sicer pa so vsi dosedanji predavatelji dejali, da je strah pred morebitnim oživljanjem ali uporabo defibrilatorja odveč. Zlomljeno rebro se zaceli, ključno pa je, da se srce vrne v življenje.«
Prostovoljci Rdečega križa Žetale skrbijo tudi za razdelitev paketov ter obisk starejših občanov ob osebnih in velikonočnih praznikih ter ob novem letu. »Paketi vsebujejo tudi izdelke, ki jih naše članice izdelajo, od prtičkov, rožic ... Starejši pa
Irena Vodušek, predsednica Rdečega križa Žetale
»Želim si, da bi bili ljudje čim bolj zdravi, da bi si lahko vzeli več časa za pogovore, da bi se več pogovarjali. Namreč treba sije vzeti čas drug za drugega in ta človečnost se mora ohraniti, ko ni stisk, ko pa so, pa še toliko bolj.«
Foto: Mojca Vtič
Martin Prevolšek, krvodajalec
»Pomoč drugim je bila vedno moto, nikoli nisem razmišljal o prostih dneh, nikoli jih nisem niti koristil. Ko seje datum akcije bližal, sem le pazil na zdravje, nato pa na sedežu odsedel dobrih šest minut, daje nateklo 4,5 dl. Kri sem daroval 88-krat, številke nikoli nisem oznanjal na veliki zvon, seje pa v teh letih že nabralo nekaj litrov darovane krvi.«
Martina Bele, krvodajalka »Kri sem darovala 12-krat, ni noben bav-bav. Delala sem v bolnišnici in videla marsikaterega bolnika. To meje spodbudilo, da sem postala krvodajalka. Darovanje krvi je največ, kar lahko naredimo za drugega, zato pozivam vse, da se opogumijo.«
Foto: Mojca Vtič
XS&ggilvtgS^SKS Foto: Robert Zeleznik
so še posebej veseli obiska. Tako je bila neka gospa, ki že dalj časa živi v Domu upokojencev Ptuj, iskreno presenečena in vesela, da smo se spomnili nanjo. Moram reči, da v društvu deluje resnično neverjetna ekipa članov, ki zagotovo pušča pozitivno sled v okolju.« Razdeljujejo tudi humanitarne pakete, po katerih potreba še ostaja, a kot opaža Voduškova, se povpraševanje po teh paketih ne pove-
čuje. »Veliko starejših se je poslovilo, na drugi strani pa ni večje brezposelnosti. Ob paketih pomagamo še otrokom pri sofinanciranju kolonij.« Svoje delovanje skušajo približati tudi mlajšim generacijam, in sicer vrtčevskim otrokom dvakrat letno priskrbijo zobne ščetke, vsako leto pripravijo še sprejem za osnovnošolce, ki postanejo člani Rdečega križa.
Mojca Vtič
torek • 24. septembra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
ivo mleka vpeti vsi družinski Člani.
cionalnih receptov in sodobnih pristopov. Poltrdi zorjeni siri imajo daljši rok trajanja, kupci pa imajo na izbiro različne okuse, kot so čili, poper, semena grške trave. Zelo popularen je tudi sveži sir, ki je podoben feta
siru, vendar ni tako zelo slan. Vsi njihovi izdelki so prepoznani po svoji izraziti aromi, bogatem okusu in raznolikosti tekstur, kar jim je prineslo najvišja priznanja na raznih tekmovanjih.
Glavni vir prihodka je prodaja mleka
Danes obdelujejo okoli 40 hektarjev zemlje, polovica je lastnih površin, preostalo imajo v najemu. V hlevu je približno 100 glav živine, od tega je 45 molznic. Na kmetiji je poleg obeh bratov polno zaposlena še mama Marija, oče Milan je sicer upokojen, vendar še vedno pomaga, predvsem pri skrbi za živali. Pri večjih kmetijskih opravilih stopijo vsi skupaj, na pomoč priskočijo tudi partnerke, ki so sicer zaposlene drugje. Njihov glavni vir dogodka je prodaja mleka v mlekarno, na letni ravni pridelajo okoli 380.000 litrov mleka, od tega ga predelajo približno slabo tretjino. »Za nas je to zelo velika količina, še posebej zato, ker za celotno predelavo skrbimo sami. Trenutna odkupna cena mleka je 45 centov, kar je nekaj več kot pred leti. Po drugi strani pa so se vsi stroški enormno povečali, zato bi si vsekakor želeli še kak cent več,« je dejal sogovornik. Več kot polovico mlečnih izdelkov prodajo v javne zavode, za sire pa se največ zanimajo restavracije, ki cenijo lokalno pridelano hrano.
Družinska kmetija ne živi le zase, temveč je tesno povezana z lokalno skupnostjo. Svoje izdelke prodajajo neposredno z dvorišča kmetije, kjer so uredili manjšo trgovinico. Ob regionalni cesti v Staršah so lani postavili prodajni avtomat s svojimi izdelki, ki je prav tako zelo dobro obiskan, kupcem pa je na voljo 24 ur na dan. Lani so na kmetiji uredili še degustacijski prostor za okoli 50 oseb. Obiskovalcem z velikim veseljem pokažejo kmetijo, jim povedo kaj zanimivega o zgodovini in predstavijo svoje izdelke. O nadaljnji širitvi kmetije ne razmišljajo, saj so omejeni s prostorom. Njihova največja želja je, da ostanejo vsi zdravi, pa tudi složni, da bodo lahko nemoteno delali še naprej. Zanje so največja motivacija zadovoljni kupci, ki se vedno znova vračajo po njihove izdelke.
Estera Korošec
Foto: osebni arhiv
Proizvodnja v prostorih nekdanje zbiralnice mleka
Na kmetiji Selinšek so najprej začeli izdelovati sveže sire in jogurte, in to kar v domači kuhinji. Ljudem so bili njihovi izdelki všeč, zato so v razmeroma kratkem času uredili proizvodni obrat, in to v prostorih, kjer je bila včasih zbiralnica mleka. »V tem delu Starš je imela včasih vsaka kmetija krave, k nam pa so vozili mleko. Danes krav v vasi nima skoraj nihče več, vse seje spremenilo. Enako je ostalo le to, da ljudje še vedno pridejo k nam. Včasih so k nam mleko pripeljali, sedaj pa pridejo ponj. In to tradicijo smo nekako simbolično upodobili z vrčem mleka na našem logotipu. Na naši kmetiji se torej mleko preliva že od nekdaj,« je povedal Davorin Selinšek in dodal, daje dela na kmetiji zelo veliko, vsak dan jih kaj preseneti. Hlev poskušajo vsako leto modernizirati, tudi robotizirati, predvsem zato, da bi si olajšali delo. Sredi septembra bodo organizirali dan odprtih vrat, ko se bodo lahko obiskovalci pobliže seznanili z delom na kmetiji Selinšek in njihovimi izdelki.
Foto: EK
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 24. septembra 2024
Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla
Kanchanaburi (ll)
Po dveh mesecih udobja v Bangkoku sem se končno opogumil in se odpravil na pot po notranjosti Tajske. Najprej sem jo mahnil na zahod, kije znan po neokrnjeni džungli ter krvavi zgodovini v njej.
Največje mesto, ki ga lahko tukaj najdemo, ni nič kaj večje od Ptuja - imenuje se Kanchanaburi in je nastalo v 18. stoletju kot obrambno oporišče proti burmskim vojskam. Na dan, preden sem se odpravil v to mesto, sem si ogledal filmsko klasiko Most nad reko Kwai iz leta 1957, ki mojstrsko uprizori dramo, s katero so se med ujetništvom soo-
čali britanski vojaki. »Kar poskusite zbežati,« jim v filmu govori japonski general, »kot vidite, ni ograj in ni opazovalnih stolpov. Kar poskusite zbežati in videli boste, da v džungli ne morete preživeti niti do konca večera.« Prav ta neprizanesljivost džungle me je začela skrbeti, ko sem stopil iz avtobusa in so me začeli pikati komarji.
Kersem na Tajskem, se spodobi, da sem si najprej ogledal tempelj ali dva. Klavstrofobični tempelj Khao Pun je kar v jamah, kjer so Japonci med drugo svetovno vojno hranili strelivo. Ko sem prispel do vhoda, sem videl, da ga varuje starejša gospa s tremi psi, ki so zaradi rohne-nja mojega skuterja drug za drugim dvignili glavo (skuter sem malo prej
Foto: Aljoša Toplak
Zaradi svoje tragične zgodovine nosi železnica, ki so jo med okupacijo japonskega imperija gradili vojni ujetniki, ime Železnica smrti.
Foto: Aljoša Toplak
Slavni Most nad reko Kwai velja za glavno turistično znamenitost Kanchanaburija in je postal tudi predmet pomembnih knjižnih in filmskih predelav, kot sta istoimenski klasiki - knjiga iz leta 1952 ter film iz leta 1957.
Foto: Aljoša Toplak
Prav naproti slavnega mostu stoji muzej, posvečen žrtvam gradnje tajsko--burmske železnice. V njem najdemo številne fotografije, zapise in predmete, ohranjene iz tragičnega dogajanja, kot tudi razne njegove kiparske upodobitve.
Foto: Aljoša Toplak
Klavstrofobični tempelj Khao Pun je kar v jamah, kjer so Japonci med drugo svetovno vojno hranili strelivo.
Število 100
pevka in flavtistka kovač
OSKAR ZORNIK
brez-gibnost, statičnost
14. črka grške abecede
OČE
severna ptica, alk george orwell
antično
ime današnje ljubljane
korejski avto
Bronast in pozlačen kip Šakjamuni Bude se nahaja na vrhu hriba, ki na zahodni strani južnega vhoda v dolino Timpu v Butanu dominira nad celo dolino. Graditi so ga začeli leta 2006 in je bilo načrtovano, da se zaključi do oktobra 2010, vendar se je gradnja zavlekla do 25. septembra 2015, tako da je bila slavnostna otvoritev leta 2015 ob proslavitvi 60-letnice četrtega butanske-ga kralja Džigme Singje Vangčuka. Kip je eden od največjih kipov Bude na svetu, saj v višino meri 51,5 m, v njegovi notranjosti pa je nameščenih 125.000 bronastih in pozlačenih kipcev, in sicer 100.000 kipcev je visokih 20 cm, 25.000 kipcev pa 30 cm.
AMAROK - močan in robusten Volkswagnov pickup, AVKSIN - snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic, SATIE - francoski skladatelj in pianist (Erik, 1866-1925)
najel za pet evrov v bližini avtobusne postaje). Previdno sem se ji približal, da ne bi vznemiril psov, in ji dal za manj kot evro vstopnine. Nato sem v jamo sledil desetletni-ku, za katerega sem sklepal, da je njen vnuk. Sicer nisem razumel niti besedice tega, kar mi je skušal povedati, on pa ne tega, kar sem mu odgovarjal jaz, tako da sva postopoma utihnila in me je v tišini vodil skozi preplet jam, ki so bile bujno okrašene s svetlečimi posodami, svežimi rožami in zlatimi kipi Bude. Hodniki so postajali vse ožji, jame pa vse bolj temne in hladne, tako da sem si kar malo oddahnil, ko sva se ponovno znašla na površju.
Nato me je moj mali vodič vodil po neki potki nazaj do vhoda, kjer sem mu dal nekaj drobiža in se odpeljal do razgledne točke na vrhu bližnjega hriba. Tam bi zagotovo užival v prizoru reke, ki se vije skozi neokrnjeno džunglo, če ne bi ves
čas pogledoval za hrbet in preverjal, ali je še kje kakšen pes. Kmalu se je začelo temniti in sem moral poiskati pot do majhnega družinskega gostišča. Ko sem prispel, sem opazil, da me je vendarle zasledoval nek pes, ki je zdaj začel renčati. Zaklical sem fantu pri gostišču in ta je samodejno iz žepa potegnil fračo in ustrelil proti psu, ki je zajav-kal in v hipu pobegnil, meni pa je v polomljeni angleščini rekel: »Ne zaupaj psu, nevaren. Rabiš veliko palico.« Kaže, da sem bil tokrat preveč len, da bi si prebral o nevarnostih kraja, ki sem ga obiskal. Dnevi v Kanchanaburiju pa so me opomnili, da lahko za to lenobo drago plačamo. Tako sem sedel v svojo sobo, izvlekel telefon in se nekoliko bolj pazljivo pripravil na nadaljnjo pot - si prebral malo več o krajih, ki so mi ležali na poti. So mar povsod kar tako na prostem psi?
Se nadaljuje...
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 24. septembra 2024
Za kratek čas
Štajerski	21
Skrinja domačih viž - Ansambel Briški kvintet
Slovenska pesem Briškega kvinteta
Briški kvintet, ki prihaja iz Goriških brd, je na narodno-za-bavni sceni od leta 2012. Gre za sedemčlansko zasedbo: Aljoša Peršolja (trobenta), Miha Debe-njak (klarinet), Mojca Deferri Dolenc (vokal), Aljoša Deferri (vokal), Luka Leskovec (harmonika), Mihael Corsi (kitara) in Leon Koršič (bariton).
„To je tretji levek prvotnega ansambla. Začelo se je kot ansambel Osminka leta 2008. Takrat sem bil še predsednik Pihalnega orkestra Brda, ansambel pa sem ustanovil za popestritev orkestrskega udejstvo-vanja. Takrat so bili vsi člani ansambla tudi člani orkestra. Ime je dobil po orkestrskih delovnih prostorih, poimenovani Osminka. Po prvi predstavitvi na festivalu v Šte-verjanu smo ugotovili, da ansambel z enakim imenom že obstaja, zato smo se prelevili v Ansambel Brjar, leta 2012 pa v Briški kvintet. Za kvintetovsko zasedbo smo se odločili, ker nam je ta najbolj pri srcu.
Narodno-zabavna glasba nam je zelo všeč. To je slovenska glasba, ki se igra po večjem delu Evrope v takšnih in drugačnih oblikah. Nam je pri srcu bolj klasičen stil.
Največ nastopamo v Sloveniji, nekaj malega tudi v Avstriji in Italiji," je zgodbo Briškega kvinteta predstavil Leon Koršič, ustanovitelj ansambla in baritonist.
Na repertoarju imajo veliko Av-senikovih in alpskih viž kot tudi drugih slovenskih izvajalcev. Vse bolj pa se posvečajo lastnim skladbam. Pri samem izboru skladb je
stvar zelo preprosta, vsak poda en predlog in to izpeljejo. Pisci njihovih skladb so: Vladimir Čadež, Nino Jamnik, Primož Kosec, Luka Leskovec, Vito Muženič, Igor
Podpečan in Aljoša Deferri. Festivali so za Briški kvintet zanimivo poglavje, pravijo. V zadnjih letih je njihova popularnost nekoliko izzvenela. „Dejstvo pa je, da je na festivalskem odru v živo pred komisijo treba pokazati, česa je vsak ansambel sposoben. Najverjetneje se bomo tudi mi v prihodnjem letu udeležili ptujskega festivala naro-dno-zabavne glasbe," je še povedal Leon Koršič. Letos so ponovno nastopili na festivalu v Števerja-nu, kjer jim je strokovna komisija za glasbo podelila tretjo nagrado. Nastopili so z lastno skladbo pod naslovom Slovenska pesem. Njihove prepoznavne lastne pesmi so še: Ljubezen v Brdih, Briški zet, Ljubezen nikoli ne umre, Kdo si, Češnje, Martinovanje v Brdih, Skrivnost babičine skrinje.
Še naprej želijo uživati v igranju narodno-zabavne glasbe in razveseljevati ljudi doma in na tujem. Načrtujejo pa tudi izdajo albuma.
MG
Sudoku • Lažji
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sudoku • Težji
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
		5		7		3	2	1
7	3					9	8	
			5	3			4	
5		8	9	1		2		
3			6	8				
1				5	4	8		6
9	2							
8		1		2	6	4		3
4	7			9	1	5		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©©	€€€	oo
Bik	¥¥	©©©	€	o
Dvojčka	¥	©©	€€€	oo
Rak	¥¥¥		€€	ooo
Lev	¥¥		€€€	oo
Devica	¥¥¥	©©	€€€	o
Tehtnica	¥	©©©	€	oo
Škorpijon	¥¥¥		€€	ooo
Strelec	¥¥	©©©	€	ooo
Kozorog	¥	©©	€€€	o
Vodnar	¥¥	©©©	€	ooo
Ribi	¥¥¥	©©	€	oo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. do 30. septembra 2024 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
				7		5		
			1	3		6		9
	1	3			5		2	
				5	1	4		6
7				9		2		
			4	8				
5		1					7	
4	2		3		7		8	
		8		1	4			
Tednikova nagradna razrezanka • Z dodatno nagrado za vse!
radioPTUJ Štajerski TEDNIK
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,
2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanca Tednikove nagradne razrezanke sta:
Bine in AjdaŠprah, Ljubljana.
Nagrado prejmeta po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 17. septembra 2024
27. september 2024odl5. ure naprej
ter-Ptui
V
Omogočimo usem otrokom brezskrbno oiferolluo
Pošlji
U
<<1

\<<1
ßSTrlO ©.ocenterPtuj

Ötedakart^ ilkds
¡>5 ¿šf j
CANDLES
x^ J^ PEKARNE
Tresta t ^
f E T L J i
tus

TOREK, 24. sep toni her
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Kicar poje in igra, 2013
11:40 Festival Pesmi o vinu
13:40 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Pesem pomladi, Trn. vas 2018
20:00 Veseloigra, Gazda tote hiše sn jaz
21:25 Polfinaie Otroci pojejo slovenske pesmi 2016
23:05 Starpoint prodajno okno
00:10 Video strani
PROGRAMSKI NA POVEDNI K
SREDA, 25. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Spravilo koruze na Hajdini
09:30 Igra, Mama Juanita
11:00 Revija ansamblov Vinska gora 2017
13:20 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
17:00 Seja sveta občine Markovci - v živo
18:00 Pozdrav jeseni v Starlah
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Festival mobilnosti na OŠ Hajdina
20:30 Spravilo koruze na Hajdini
21:00 Koncert Pleteršnikovih pevcev 2016
22:50 Starpoint prodajno okno
23:55 Video strani
jana
«v ^
Po nesreči na štajerki
Darujmo za Robertove nove noge
o kužku v smetnjaku in spletnem linču
Grmade spet gorijo
Skoraj ¡e že odrešil človeštvo Nikola Tesla kot Jezus!
Vdor na zasebno dvorišče
Z dronom nad golo debelusko
lolina
v i h Toplica'
srg
ki ti sezu]t
f
TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si
Uredništvo: Dornava ' 1J 2252 CORN AVA; mfo@siptv.si kontakt; 02 751 00 33: 041 01 & 044: www.slptv.si
00:00 08:00 08:30 09:00 10:00 12:10 13:30 14:30 18:00 19:30 20:00 20:50 22:30 23:30
ČETRTEK, 26. september
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Dnevi poezije in vina
Koncert ans. Srčnih muzikantov, 2016
Podnanos, 2.de! 2019
Starpoint prodajno okno
Italijanska trgovina - v živo
Seja sveta Dornava
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
29. Llikarski praznik v Dornavi
Nogomet 3. Slovenske lige vzhod
Starpoint prodajno okno
Video strani
V'" T
•■J tu
Prvi intervju Liliette Weiss, j sina, zdaj hčerke Simone Weiss
VSI MI PRAVIJO, \ )A SEM KOT MAMA
EKSKLUZIVNO: a v
^radioPTUJ
'^jT Štajerski
ril
i
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR,
Ne spreglejte v novi Jani
EUR.
kmetijska zadruga
—1-==■ AKCIJA VEDA OD 20.09. DO 15.10.2024 oz. do razprodaje zalog!
ZEMLJA ZA GROBOVE
www.kz-ptuj.si
JŠ
□assi
*
Si	POPESTRITVE
SET SVEČ 6+2 SVEČA MOJCA 0
OL379t m \
9 Jgg
RAZNOLIKA PONUDBA NAGROBNEGA PESKA
U SEZONA . PROJEKTA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
Tudi u tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepeuali stouenske pesmi in se veselili u okviru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI TN SE VESELIJO, ki ga že enajst let organizira družba Radio-Tednik Ptuj u sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami iz različnik regij Slovenije, vključno s Podravjem, Savinjsko regijo, osrednjo Slovenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Novi tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato vabimo vse osnovne šole iz Slovenije, da se pridružijo. Vsaka prireditev bo vključevala do 20 posameznikov ali skupin učencev iz trek kategorij: prva kategorija zajema otroke od 1. do 3. razreda, druga od 4. do 6. razreda in tretja od 7. do 9. razreda. Zmagovalci iz vsake kategorije bodo napredovali v poljinalni izbor, vsi nastopi pa bodo dostopni na uradnik Facebook in Youtube profilih Radia Ptuj in Radia Celje.
Ce ste zainteresirani za sodelovanje, vas vabimo, da nam svojo željo ali interes sporočite na e-naslov: otrocipojejo@radio-tednik.si.
Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo
VEC KOT 3.750 OTROK
V devetih letih je nastopilo več kot
605 OSNOVNIH SOL
iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot
96.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
55 OBČIN SLOVENIJE
Kategorije otrok
od 1. do 3., od 4. do 6. in od 7. do 9.
razreda OŠ Zaključek prireditev s
SUPERFINALOM
26 najboljših pevk in pevcev
Več na www.otrocipojejo.si
torek • 24. septembra 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajajo, možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Re-šek, Starše 23.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM predsetvenik in obračalnik. Tel. 031 281 453.
PRODAM teličko simentalko, staro 3 mesece. Tel. 041 720 870.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ma|do.segulo@rodi(htednlk.sl,
tel. 02 749 34 16 ali maijana.pihler@radhrtediiik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
V Stajersl	TEDF	IIK
www.tednik.s		■ 1
ilStajerskitednik C Stajers		ikitednik
LEKARNE PTUj
Svet javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj je na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, z nadaljnjimi sprem. in dopol.), Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/2016, z nadaljnjimi sprem. in dopol.) in Odloka o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj (Uradni list RS, št. 1/2019) na seji 16. 9. 2024 sprejel sklep o
razpisu delovnega mesta za
direktorja javnega zavoda
Lekarne Ptuj
Kandidatza razpisano delovno mesto mora izpolnjevati sledeče pogoje:
•	biti mora magister farmacije,
•	imeti mora izkušnje s področja vodenja in upravljanja,
•	ni hkrati član sveta zavoda istega ali drugega javnega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega zavoda,
•	ni v delovnem ali pogodbenem razmerju pri pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost izdelovanja zdravil ali dejavnost prometa na debelo z zdravili, nima lastniškega deleža ali lastništva z možnostjo vpliva pri proizvajalcu zdravil oziroma pri delodajalcu, ki je s temi osebami povezana družba v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe,
•	ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
Direktor bo imenovan za mandatno dobo petih let.
Pisna prijava naj vsebuje dokazila o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in predlog razvojnega programa javnega zavoda Lekarne Ptuj za mandatno obdobje.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v pisni obliki na naslov: Lekarne Ptuj, Trstenjakova ulica 9, 2250 Ptuj, z obvezno navedbo: »Razpis za direktorja zavoda«.
Kandidati bodo o izboru obveščeni vzakonsko predpisanem roku.
V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
Svet zavoda Lekarne Ptuj
Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče! V svetlobi naj bo tvoje zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala!
SPOMIN
25. septembra mineva leto, odkar nas je zapustila naša ljuba žena, mama, babica, sestra in teta
Zofka Topolovec
IZ LJUBSTAVE 39A
Iskrena hvala vsem, ki prižigate sveče in prinašate cvetje na njen grob ter se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Umrli so

Marija Zebec, roj. Švajgl, Brezovec 76, roj. 1936 - umrla 10. septembra 2024; Ana Krajnc, roj. Petrovič, Starošince 2b, roj. 1943 - umrla 11. septembra 2024; Andrej Berlak, Dornava 105, roj. 1962 - umrl 13. septembra 2024; Marija Fras, roj. Fras, Hlaponci 58, roj. 1936- umrla 13. septembra 2024; Jožef Švajger, Pleterje 7, roj. 1973 - umrl 14. septembra 2024; Terezija Rižnar, roj. Kokot, Strmec pri Polenšaku 3, roj. 1937
-	umrla 14. septembra 2024; Terezija Rot, roj. Veršič, Bukovci 86a, roj. 1931 - umrla 14. septembra 2024; Jernej Ljubič, Dornava 125, roj. 2006
-	umrl 15. septembra 2024; Alojz Vrabl, Pacinje 29a, roj. 1959 - umrl 15. septembra 2024; Jožef Kokolj, Slatina 2a, roj. 1950 - umrl 16. septembra 2024; Slavko Majer, Žetale 65b, roj. 1956 - umrl 16. septembra 2024.
Na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic
Edlnipr^
vodnik za preživetje!
Milan Kneževič kandidat & sekretarja med občin s kep sveta ZKS Maribor
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
PüMj-VMJ su sam
www.salomongroup.si
Ker temelji -prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 3410. Cena izvoda zdarilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
VUGIGEVA TROJANSKA KOMISARKA
Zakaj je nad Marto Kos najbolj navdušen Aleksandar Vučic
OSKUBLJENA REFORMA
Vse zarečene obljube Roberta Goloba o reformi zdravstva
, INTERVJU: ANDREJA KATIČ, MINISTRICA ZA PRAVOSODJE
Če bi res imeli šaleški lobi, bi imeli tudi boljšo prometno povezavo
UMAZANA PRIVATIZACIJA
Poslednji štirje mušketirji Adrie Mobil
24 Štajerski
Kronika
torek • 24. septembra 2024
Videm • Skupni zabojniki prepolni - stanje je nevzdržno
Ob zabojnikih gume, svinjske kože, gradbeni odpadki
Prepolni zabojniki, ob njih pa še vreče smeti, pa tudi odpadkov, ki ne sodijo v nobenega od zabojnikov na skupnih odjemnih mestih. Gre za skupne zabojnike v Veliki Varnici, a podobne težave se pojavljajo tudi drugod. »Stanje je nevzdržno. Nekaj so zagotovo krivi ljudje, ki so neodgovorni. Sprašujem pa se, ali je razlog prepolnim zabojnikom tudi premajhna kapaciteta ali pogostost odvoza odpadkov,« pravi domačin.
V	Čistem mestu odgovarjajo, da je volumen posod zadosten, osrednja težava pa je v neločevanju odpadkov, enako je dejala inšpektorica Sabina Jupič.
»Domačini zaradi prepolnih zabojnikov nimamo niti možnosti odpadkov pravilno odložiti. Plastenke, steklenice, vse je križem, vrečke okrog zabojnikov. Smo že tudi sami čistili okolico, ker sicer bi lisice raznesle smeti vse naokoli,« je situacijo opisal sogovornik in dodal: »Plačujem storitev odvoza odpadkov in želim, da je tudi opravljena oz. da imam možnost odpadke pravilno odložiti.«
Domačin pravi, da je že stopil v stik s koncesionarjem, to je podjetje Čisto mesto, kjer da je bil odgovor, da težavo rešujejo. In res, z dotičnim odjemnim mestom so v podjetju po zaslugi občana seznanjeni. »V podjetju Čisto mesto Ptuj smo zadnjo tovrstno informacijo o polnosti posod na predmetni lokaciji od gospoda prejeli 16. septembra, kar je bilo sicer dan oz. dva pred rednim odvozom odpadkov. To pomeni, da so posode v tem času tudi običajno bolj polne. S samo situacijo pa smo bili seznanjeni že predhodno. V podjetju smo zaznali, da so na splošno v haloških občinah, tudi v občini Videm, v poletnih mesecih povečane količine odpadkov na lokacijah skupnih odjemnih mest.«
V	času poletnih mesecev so namreč imetniki vikendov pogosteje v vinorodnih Halozah. A kot zagotavlja direktor Čistega mesta Kristijan Lovrenčič, so imetniki počitniških objektov všteti v izračun potrebnega volumna posod, prav tako so v podjetju prilagodili odvoz. »Vsak 'vikendaš', ki ga vključimo v sistem odvoza odpadkov, prejme ključ od posod in geoloka-cijo odjemnega mesta. Glede na število vključenih se prilagaja volumen posod. Te so na vseh skupnih odjemnih mestih večjega volumna, kot ga vključeni uporabniki plačujejo. Ob vsaki informaciji polnosti posod, ki jo prejmemo, pa izve-
demo čiščenje skupnih odjemnih mest, bodisi sami ali s pomočjo režijskih obratov občin. Konkretno v občini Videm na naročilo občine, praktično celo leto, izvajamo tudi dodatne, 14-dnevne odvoze iz vseh skupnih odjemnih mest.«
Zbirni center odpadke iz gospodinjstva sprejema brezplačno
Večji volumen posod, pa tudi pogostejši odvoz, posode pa so še vedno prepolne. Zakaj? »Ker
ljudje nepravilno ločujejo odpadke,« je jasna inšpektorica Sabina Jupič. »Gremo na teren, skušamo najti sledi, vendar je najti odgovorne izjemno težko.« Ne le, da je za polne posode krivo nepravilno ločevanje, na odjemnih mestih so tudi odpadki, ki bi jih domačini in enako 'vikendaši', ki so vključeni v sistem, lahko (morali) brezplačno odpeljali v zbirni center. »Na skupnih odjemnih mestih namreč najdemo veliko gradbenega materiala, hladilnike, gume ipd. Zato vnovič pozivamo vse uporabnike
Foto: osebni arhiv
V zabojnikih za mešam komunalne odpadke tudi otroški stolček, ki bi ga moral imetnik odpeljati v zbirni center v Videm, ki je odprt ob ponedeljkih in sredah med 09.30 in 16.30 ter ob sobotah med 8.00 in 11.00.
Foto: osebni arhiv
Prepolni zabojniki, ob njih pa kupi smeti, ki jih živali in veter raznesejo daleč naokoli.
Kristijan Lovrenčič
Čisto mesto: »Volumen posod je ustrezen«
Primer prepolnih posod v Veliki Varnici pa nikakor ni osamljen. Na območju Majšperka so svetniki že nekajkrat opozorili na primer na Janškem Vrhu - odcep Peskovo, pa še kakšen bi se našel, lovrenčič je ponovno zavrnil, da bi bile posode premajhnega volumna, in poudaril, da so posode ustrezno velike in da bi bile ob pravilnem ločevanju kvečjemu prevelike in ne premajhne. Glede omenjenega odcepa pa je dejal: »Konkretno v odcepu Peskovo so bili opravljeni kontrolni odvozi in zaznani kršitelji iz drugih občin, ki so nezakonito odlagali odpadke na omenjenem odcepu. Ker je odcep s tega vidika kritičen, smo se skupaj z Občino Majšperk dogovorili za rešitve, tudi nadomestne lokacije skupnih posod. Vsekakor pa se v omenjeni občini pozna, da seje večji del 'vikendašev' že vključil v naš sistem.« V Majšperku so pred dnevi zaključili II. fazo vključevanja imetnikov vikendov, kljub temu da seje vključila večina, pa je še vedno okrog 110 takih objektov, ki bodo predani v obravnavno medobčinskemu inšpektoratu.
k ustreznemu ločevanju odpadkov na skupnih odjemnih mestih,« sporoča Lovrenčič.
Težava je tudi v nevključenih vikendih
Del krivde za smetenje gre pripisati tudi lastnikom počitniških objektov, ki se ne želijo vključiti v sistem odvozov. Še več - odpadke puščajo zraven posod, tudi ko posode niso polne, ena vrečka pa privabi drugo, opažajo v podjetju Čisto mesto. Sicer pa je vključitev t. i. vikendašev v sistem odvoza odpadkov obvezna. Prvo fazo vključevanja imetnikov vikendov na območju videmske občine so v Čistem mestu izvedli v letu 2023. Obenem so glede na novo vključene uporabnike tudi prilagodili volumne posod na skupnih odjemnih mestih, je zagotovil Lovrenčič. »II. fazo začenjamo konec tega meseca in bo končana predvidoma v oktobru. Žal se soočamo s situacijo, ko se 'vikendaši' - sploh, kjer gre za lastnike iz drugih občin - ne želijo vključiti v sistem odvoza odpadkov, saj da so na vikendu prisotni samo občasno, kljub temu da so odloki o vključevanju jasni. Žal pa sami ustreznih prijemov za nespo-štovanje odlokov nimamo, zato posameznike/lastnike ob nevklju-čitvi predamo medobčinskemu inšpektoratu Ptuj, ki nato izda ustrezne odločbe.«
Mojca Vtič
-^—,-

o

o T-
Rojstva: Tonja Horvat, Hlaponci 82, Polenšak - deklica Hana; Polonca Fajfar, Medribnik 25, Cirkulane - deček Maks; Aleksandra Plohl, Majšperk 38a, Majšperk - deček Tim; Eva Mlakar , Orešje 33, Ptuj - deklica Gaja; Tjaša Babic - deklica Julija; Sanja Brdnik - deklica Zoja; Nina Bedrač - deklica Mija; Lučka Havlas - deček Mak; Tamara Lunežnik - deček Aleks; Tjaša Flor - deklica Mia; Anja Pivec -deklica Ajda; Anastazija Fürst - deček Timotej; Mateja Damiš
- deklica Maya; Ksenja Fišer - deček Lars; Monja Kocmut Mergeduš - deček Matheo; Doris Lajh - deklica Manca; Nina Verglez - deček Brin; Teja Gašparič - deklica Emma; Enisa Žnidarič - deček Vito; Laura Fižolnik Vajda - deček Filip;
Larissa Vidovič - deklica Leni. Poroke - Ptuj: Ivan Vrečar in Simona Kodrič, Jablovec 47; Andrej Krajnc in Mateja Brumen, Videm pri Ptuju 79; Domen Mlinar, Poljčane, Maistrova ul. 6, in Manuela Kurnik, Grajena 30; Tadej Vreže in Andreja Pihler, Spodnji Velovlek 44c. __ a
Cd c
rs - v>> „
O


^c, C7
Ce o Mihaelu žerjavi še ne gredo, pred božičem zime k nam ne bo.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Pogostejše bodo v zahodnih krajih. Pihal bo južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 21, na Primorskem in na jugovzhodu do 23 °C. V sredo bo na vzhodu dokaj sončno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.
3-dnevna napoved za Podravje
1				J
1	Torek 24.9.	Sreda 25.9.	1	Četrtek 26.9.
pretöno oblaíno
ES 33
Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: jugozahodni
delno oblačno
oblačno
Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: jugozahodni
Hitrost vetra: 7,5 m/s Smer vetra: jugozahodni
Foto: CG
Vir: ARSO