Peitninn plažan« v gotovini.
POŠTAR
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. 9.	V Ljubljani, dne 15. septembra 1931.	IH. leto.
Izhaja 15. vsakega meseca.
Ček. konto 11.631
Letu naročnina . . Din 24-— Polletna naročnina.	„	12-—
Posamezna številka 2-—
Poziv.
Na temelju § 9. društvenih pravila saziva Upravni odbor ovogodišnju redovitu skupštinu Maturantskog društva pošt. i telegraf, činovnika Kraljevine Jugoslavije za dan 27. septembra 1931. u Zagrebu u 9 sati u prostorijama „Poštanskog Doma“ sa slijedećim dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsjednika,
2.	Izvještaj tajnika,
3.	Izvještaj blagajnika,
4.	Izvještaj revizionalnog odbora,
5.	Podijelenja apsolutorija,
6.	Predlog Upravnog odbora o likvidaciji društva,
7.	Eventualije.
U slučaju premalog broja glasova odgadja se skupština na temelju § 10. društvenih pravila za jedan sat kasnije, te se obdržava na istom mjestu bez obzira na broj zastupanih glasova.
ZAGREB, dne 8. septembra 1931.
Matratsko Ho pošt. i telopi, iinovoika Kraljevi Jugoslavije
Predsjednik:	Tajnik:
u z. S. Kovačevič I. r.	Milko Dabič I. r.
Drzno želo.
Jožko Čampa:
Pred vsem je potrebno, da se vsi p. t. t. uslužbenci organizirajo v tej edinstveni organizaciji. Kajti če bi se ne hoteti organizirati v edinstveni organizaciji, bi to ne značilo samo, da so proti edinstvu, ampak še mnogo več, namreč očitno demonstracijo proti zakonu in odredbam službene oblasti, in pa trmasto kljubovanje.
Torej sedaj so prišli na dan s popolnoma čisto barvo: »Kdor ni naš, demonstrira proti zakonu in odredbam službene oblasti, in pa trmasto kljubuje!« Tovariši, kdor se hoče ogniti neprijetnostnim od strani g. Čampe, naj hitro vstopi v OPO, dokler je še čas! Sicer ne navaja člankar roka, do katerega morajo vsi, pa prav vsi pod njegovo »komando«, vendar se mu, kakor je to razvidno iz nervozne pretnje, silno mudi.
Da se nekoliko potolaži, naj mirno prebere točko 2, § 76., ki se glasi: »V taka udruženja se smejo združevati in biti sprejeti za člane samo uslužbenci iste stroke in istega uslužbenskega reda.«
Smejo ne morajo!
Abstinenca bi mogla imeti značaj očitne demonstracije, toda zoper nekvalificirane veličine člankarjevega kova, ki kanijo kvalificirane uradnike in druge samostojno misleče uslužbence z grožnjami — kot najbolj prepričevalnimi razlogi — ustrahovati (poštarska specialiteta!) in nato s pritiskom vladati tudi nad nami. (Se li sociološki in organizatorski genij g. šepredsednika razodeva v takem tonu in v taki praksi? Mar so izrečene pretnje predujem na eventualne bodoče denuncijacije?).
Abstinenca bi mogla izražati preziranje funkcionarjev takih kvalitet.
Abstinenca bi bila lahko tudi posledica strahu pred disciplinskimi preiskavami zaradi eventualnih manj očitnih, a nič manj učinkovitih podtikanj, o katerih se marsikomu ne bi niti sanjalo.
Trmasto kljubovanje je lastnost, s katero nimata naši na žalostnih izkušnjah bogati previdnost in odločnost nič skupnega.
Omenjene pretnje pa bi v prvi vrsti lahko koristile pri propagandi za živahnejše podpisovanje deležev »Poštnega doma«, ki bi mogel nuditi krov tudi na to plat zaslužnim možem.
Kot živi ljudje pa si bomo vsikdar krčili
pot, da dosežemo na pravičen, dovoljen in nikomur škodljiv način svoje cilje ter koristi. Dokler ne bo vsak na svojem mestu, pa ni mogoče misliti na odkrit in prisrčen sporazum. Tudi v naravi se včasi pripeti, da velika drevesa zaduše mala. Pri nas pa kaže, da se porajajo nevarnosti celo v nasprotnem smislu! Še nekaj.
»Poštni Glasnik« tupatam nehote in nevede sam kaj pojasni, kar je sicer znano in vendar še vedno pomisleka vredno. V že citirani številki čitamo n. pr.: »Organizacijo •zelo bole izkustva, ki jih je doživela v zadnjih dveh letih, ko se ji je že večkrat dogodilo, da so ji obrnili hrbet člani in ljudje, čim so dosegli n a j v i š j o skupino, ki jim je po zakonu dostopna. Takih primerov je več in se še vedno dogajajo.
Ko je bilo razpisano notranje posojilo za »Poštni dom«, je bilo najmanj podpisov od takih, ki so bili dosegli tedaj 1. skupino bivše II. kategorije. In to delajo uradniki, za katere je šla organizacija svoj čas v ogenj in zaradi katerih je morala boriti težke borbe.«
Naše iskreno sožalje! Pri njih torej tudi ideja ne more več upaliti!? S hvaležnostjo, posebno pa še z zvestobo, je težavna stvar.
No, če je ideja trdna in članski promet živahen, že gre!
Večno pa v tej solzni dolini tako nič ne traja. Vse bolj nas danes zanima to, če ima organizacija na zalogi še dosti takih rešiteljev stroke, ki se imajo samo organizaciji zahvaliti za vse, kar so in kar še bodo dosegli. Ce nimajo torej dotičniki (upamo, da ni med njimi nikogar od delovnega osebja) nobene lastne zasluge, da so dosegli sedanje položaje, vprašamo, v čegavo korist jih namerava organizacija priporočati v bodoče. Mar v korist službe, toliko opevane stroke, ali celo v korist javnosti?
G. predsednik OPO že sam opaža, da reke ob povodnji odplavljajo s seboj tudi to, kar bi brez škode lahko pustile na bregu. — Nepoučeni bi prav lahko mislili, da obstoja med hvaležnostjo, zvestobo in med posojilom za »Poštni dom« ter med sposobnostjo kaka notranja zveza!
Mi sc z zaupanjem uklonimo odloku nadrejenega ministrstva, s katerim je ustvarilo novo organizacijo p. t. t. uslužbencev, upoštevaje kraljeve besede, naslovljene na vse gg. ministre ob priliki zaprisege dne 6. januarja 1929, ko jih je sam vladar takole nagovoril:
Kot edino meni odgovorni ministri predstavljate sedaj vsak v svojem resortu najvišjo državno avtoriteto. To avtoriteto oblasti morate tako vi, kakor vaši podrejeni visoko čuvati ter stremeti za tem, da bo pri vsaki priliki spoštovana. To bodete dosegli, ako se boste strogo držali državnih zakonov, preprečujoč vsako njihovo izigravanje ali kršenje, četudi malenkostno. Vi in vsi vaši podrejeni organi se morate ravnati pri vseh svojih ukrepih, v vsem svojem delovanju, le po službenih in državnih interesih.
Vsak uradnik, ki postopa pravilno, naj ima občutke sigurnosti in naj ve, da bo užival vašo popolno zaščito, ako vestno, ekspeditivno in pošteno izpolnjuje svoje dolžnosti.
Zato smo mi prepričani, da se nam edinstva ni treba učiti od javnega delavca, ki zavija zakon, in da od nas takega edinstva tudi nihče ne zahteva. Ta g. predsednik naj se zadovolji kar z dosedanjim krogom svojih pristašev, razlaganja zakonov pa naj le nikar zopet ne prepušča g. Šatoju!
Mi spoštujemo vsako avtoritativno odločitev, vzlic temu pa ne izključujemo možnosti, da utegne postati vprašanje naših društev kmalu zopet aktualno, in sicer najkasneje z uveljavljenjem napovedanega zakona o sistemizaciji mest, kajti ta bo šele dokončno razbistril osnovna pojma, kaj je »stroka« in kaj »uslužbenska vrsta«.
Interpretacija § 76. je namreč delala in dela preglavice najvišjim oblastvom ter visokim funkcijonarjem. Edino g. »glasnikovemu« člankarju je bilo znano, edino njemu je bila volja zakona jasna, prisilnost včlanjenja v enotni organizaciji pa menda edino njemu in njegovemu najožjemu krogu — potrebna! Zakaj neki?
Pa naj je ta zadeva definitivno ali provizorno rešena, je le prehitro g. Čampa vrgel svojo edino karto. S tem člankom je stari grešnik »Poštni Glasnik«, kot glasilo novega »Udruženja«, sam napisal divno pojasnilo, zakaj se nismo nikdar ogrevali za skupno društvo.
Doslej je g. člankar trdil, da ga svojih sposobnosti in inteligence ni treba biti sram. In res smo se to pot sami prepričali, da je sposoben — za marsikaj, da pa tudi dinamika njegove inteligence še ni raznesla meja zmernosti. Iz njegove razbrzdane poze se da zaključiti, da mu je, ali dovoljeno vse, pa že prav vse, ali pa, da se igra z ubito maso, ki se jo je lotila letargija! Z uvajanjem reakcio-
narnih metod nam je pred vsem razkril vso litvost svoje duševnosti tako kot človek, akor kot organizator ter je z oblastno gesto sam zavrgel legitimacijo za vsako nadaljnje društveno udejstvovanje. Ker ima nova strokovna organizacija polslužben značaj, ni dvoma, da taki nastopi ne morejo uživati zaupanja, ne našega, ne službene oblasti. Kjer pa po operaciji poganja divje meso, je znak, da zdravljenje še ni končano!
Za uspevanje enotnega društva bi pač bilo treba skrbne psihične priprave, uravno-vešenja sil na zdravi osnovi in stanovitnejših
voditeljev z aureolo objektivnosti, pa z manjšim sociološkim zaletom.
Če gre g. predsedniku pri razlaganju zakonov res samo za pravdo, ga čaka, žalibog, le smešen venec; če pa se mu hoče črncev, naj ve, da so najbednejši na Zlati afriški obali!
Na srečo smo vstopili, če se prav spominjam, v državno službo, a ne v službo tega ali onega veljaka OPO. —
In poštarski svet je na pragu »edinstvene« organizacije občutil, da se mu je utrnil topel žarek kot dovršeni izraz čiste socialne ljubezni...
Naše glasilo Je in ostane
„Poštar44!
H. F.:
Poštna razstava.
Po zgledu drugih držav, kakor Nemčije, Francije itd., se je letos tudi naša poštna uprava odločila pokazati na razstavi, kaj zna in kaj premore. Mislim, da ne bom storil nikomur krivice, če že takoj ob početku trdim, da se je prirediteljem, na iniciativo direktorja g. A. Gregoriča in pod vodstvom svetnika g. dr. J. Tavzesa, posrečilo doseči svoj namen.
V glavnem je bila poštna razstava razdeljena v 3 oddelke, in sicer: poštni, telegraf-sko-telefonski in oddelek za radio. Kateri bi bil zanimivejši se skoro ni dalo ločiti, ker je imel vsak svoje zanimivosti, ki se med seboj ne morejo kosati.
Na raznih kartah in diagramih je bilo nazorno in tudi vsakemu laiku razumljivo predočeno padanje ozir. dviganje poštnega prometa v Dravski banovini od prevrata pa do danes. Izredno zanimiva je bila predvsem karta, na kateri so bile začrtane vse državne, pogodbene in pomožne pošte v tukajšnji direkciji. Znamenja za poste so obdajali barvani krogi, ki naj bi predočevali jakost prometa. Prav razločno so bile tudi označene poštne zveze, tako po železnici, z avtomobilom, z vozom in peš. Interesanten je bil pogled na tabelo, ki je kazala gibanje poštnega osebja Dravske direkcije pošte in telegrafa od prevrata do današnjih dni. Kratko povedano: pazljivo oko si je moglo ustvariti na tej razstavi celoten pregled in kretanje poštne stroke v Sloveniji za ves čas naše narodne države.
Pa tudi za filateliste je bilo dobro preskrbljeno, da so z lahka prišli na svoj račun; kajti videli so serije jugoslovanskih znamk, tiskanih doma in v inozemstvu, v raznih barvah in na različnem papirju. Da celo posamezni klišeji so bili razstavljeni.
Gospod Jereb pa je poskrbel za lične modele 6 tipov poštnih voz v velikosti 1:5. Izdelani so bili zelo natančno in lično ter so se silno dopadli zlasti mladini, ki si jih je splošno želela Jkot igračke.
Najbolj pa je bil menda zaposlen stroj za žigosanje, ki je imel vedno mnogo občudovalcev, kadarkoli je zapel svojo tk, tk, tk-pesem.
Manj zanimanja je vzbujal »Francotyp
C«. Stroj, ki pa je tudi, posebno ža velike firme, neprecenljive koristi.
Med več stereoskopi je bil najbolj oblegan oni, ki je kazal vso pot pisma, od časa, ko ga pošiljatelj vrže v poštni kovček, pa do izročitve naslovniku. Res zanimivo.
Lep in podučen je bil tudi lepak, ki je opozarjal publiko na pravilno in točno opremo pisma.
Drugi del poštne razstave so spopolnjevali različni aparati, razne vrste kablov v prerezu in razcepu, telefonski pretikalniki itd. Z velikim zanimanjem si je obiskovalec ogledoval model avtomatske telefonske centrale do 100.000 številk, pri katerih se je skozi steklo natančno videlo, kako deluje.
Morse-ov aparat se je vpričo dveh Hughesovih aparatov (simplex in duplex) skoro izgubil. Največ občudovalcev pa je zbiral okoli sebe najnovejši telegrafski aparat — daljno-pisni stroj (Fernschnellschreibmaschine), ki more oddati do 400 črk na minuto.
Posebno skupino so tvorile male radio-oddajne postaje. Prva z valovno dolžino 2.5 metrov brez modulacije je kazala, kako se merijo radio-valovi od 1—10 metrov. Druga, z modulacijo, je prenašala na valovni dolžini 5 m gramofonske plošče; obiskovalci razstave so z velikim zanimanjem poslušali s pomočjo detektorskih aparatov. Tretja oddajna postaja z valovno dolžino 40 m ni obratovala. — Razstavljen je bil tudi aparat, ki oddaja znake za odmor pri radio-oddajnih postajah in ki se z njim poljubno naravnavajo znaki in presledki.
S tem sem podal le v glavnem kratek pregled poštne razstave, ki je prav gotovo ugajala vsem posetnikom in, kar je glavno, utrla pot za bodoče, morda še popolnejše slične razstave, ne samo v Ljubljani, temveč tudi v ostalih mestih Jugoslavije.
Prirediteljem pa vsa čast, saj jim je uspelo razstaviti v takem obsegu, kakor nihče ni pričakoval, če je le vedel, kako malo so za to imeli Časa, in denarja. Pokazali so, da tudi dobra in trdna volja, čeprav s trudom, pripomoreta do cilja.
NAROČAJTE »POŠTARJA«!
C'"' k
o*
tt-
s:.',:
c'i:
n f*
:' v c? m oriL?
Zvest svojemu načrtu izenačiti zakonodajo v državi je Nj. Ve!, kralj dne 16. julija t. 1. podpral novi zakon o pošti, telegrahi in telefonu, ki bo dobil obvezno moč tri mesece -.to objavi v »Službenih Novinah-, t. i. dne 29. oktobra 1931.
P. r. t. stroka je dobila tedaj nov, m. !r ren temelj kot enotno izhodišče za, svoj bodoči razmah. Z dnem, ko bo dobil novi zakon obvezno' moč,- bodo prestale• veljati se veda tudi vse norme, ki so urejale dosedaj, tb materijo na različnih pravnih pod.ročjih. Za Dravf.ko banovino je;.treba	v avstrij-
ski poštni zakon iž' ldt i m del vedbi telegraf'k-za regala-v -.-o monarhiji iz leta 18'“	’
ivzr, .,»1,
Tclevrafske in telefonske naprave in li-
tine
u pceupis
in A^iiCUbivO postopanje.
S i v 1 C' p n a določila.
• Med najvažnejšimi gp.:cb nos trni Ivovega, zakona bi bilo treba omeniti to, da se n. pr. regaina pravu a, države ne i azteza več na časnike in časopise; da j. i crort'icmu ministru v raznih pogledih prepuščen širši delokrog; da je vprašanje škode, p: izadejanc t. t. na-i>ravam-.s strani privatnikov ali obratno, izit .to olv avnavano; dr..bo poštnins-ka
a j; /, zaKon o prevozu oteo i: zakon o zaščiti pv cmske tajno leta 1' ,0 in naredbo trgotinskega mini iz leta 1883, ki je pbdređilSi'.v a.-o. mor
i
telefon teleg
Um
SOV cel v< tem :
• v
i napredel'
tja čuda. It
je
i so
kulturni, gospodarski in pf&metni odncztžji ki' šo neverjetno 1 pospešili •Vobče, V takih okoliščinah se'tje 1 vedno večjo jasnostjo in nu; p-'	1 ' i -
p,> reformah tudi v 'naši stro! n :	'	_• • •
like so to delo sicer ovirale, toda * čas in potreba po izenačenju predpisov v novi T ' i sta jih premagala.
'Zakon o pošti, telegrafu in te' Zoni sc d' h na štiri dele. Drugi in tretji del se ciehta. tudi še. na poglavja. Sistematski odnosno v r-binski pa je zgrajen novi zakon takole:
Splošna določila.
Pošta.
Delokrog.
Izključne pravice pošte.
(Obseg.)
Pogoji za odpravljanje pošiljk.
(Poštna tajnost. Predmeti, ki so izključeni od odprave s pošto in pogojne pošiljke. Odgovornost pošiljatelja. Neizročljive pošiljke. Poškodovane pošiljke. Pošiljke, ki se rade pokvarijo. Zasega in zarubljenje pošiljk. Dostava pošiljk.)
Prevažanje pošte in potnikov.
Odgovornost za pošiljke.
Poštne pristojbine in vrednosti.
Telegraf in telefon.
Izključna pravica telegrafa in telefona.
Pogoji za prenos telegrafskih in telefonskih sporočil.
(Splošno določilo. Telegrafska in telefonska tajnost. Telegrafski in telefonski promet. Naročniki.)
Pristojbine v javnem telegrafskem in telefonskem prometu.
urejena , spccialho u.; ho, ki bo imela moč zakona; da no d o prestale veljati z dnem 29.
obra t. 1. vse oprostitve plačevanja t. t. p htojbin, ki jih zakon sam izrečno ne do loča itd.
Ker mora sleherni p. t. t. uslužbenec itak r.ocolnmna rožnati označeni zakon, se z n': avir-j nredpisi sedaj ne nameravamo po-drobnejše naviti, marveč priporočamo, da si ■ga vsak sam natančnejše ogleda.
(f?- ■
P«-'!
■f
Ib
W I. kie^SS
(A
scen«
'V-
a i
•.'udi to ;adrugo ;. :■.! :va § 76. čeprav točka !4 odločuje, da za zadruge ta § ne velja. Ker pa čl. 3 a) pravil gospodarske poštne-zadruge' določa,'da morejo'biti le tisti aktivni in upokojem poštni nameščenci -člani, ki so organizirani v kaki poštni strokovni organizaciji, bi sedaj lahko zgodilo, da zadružnim in članom kakega -strokovnega, društva, katerega ministrstvo ne hi priznalo, ne bo 'kazalo p: esTopati v kako' njim tuje ali celo 'nasprotno dmštvo le zato, da bi lahko ostali člani poštne gospodarske zadruge.
Če jr torej Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani res zadruga poštnih nameščencev ne pa zadruga katerega društva, bo takoj spremenila člen 3, točko a) takole: »aktivni in upokojeni poštni nameščenci;«. Če pa zadruga tega ne stori takoj, je s tem dokazala-, da je to zadruga !c peščice poštnih nameščencev, zadruga nekega društva. S tem pa bi si zadruga prizadejala tudi očitno škodo, ker bi odgnala veliko svojih članov, ki se potem lahko poslužijo »Zadruge državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani,« katera daje članom drva in premog za plačilo v 10 mesečnih obrokih ne po višji ceni, kakor naša zadruga, ima čevljarno in prodajalno za špecerijsko in kolonijalno blago, ki ga daje tudi za mesečno plačilo. Koncem poslovnega leta izplačuje ta zadruga po letnem čistem prebitku članom od njihove nakup-nine dividendo ca. 3%. (Za leto 1930 je znašala dividenda 3.5%).
MiTfiigrvTO^i-^TnffPTirrM	~
/?. đ E. SKflBERNE, LJUBLJENA
Velika izbira češkega in angleškega sukna I
?vv- .'6 Mi 2 . „ ■ J T \
p... ivv; n	T k.
Naši nasprotniki razširjajo trdite«-, 'a bi bili že kedaj dosegli .,0 letno s:u..bcn-o dobo, če ne bi bili administrativni uradniki i .v. ma-
turanti tega'preprečili.	:
Seveda se ta vest širi od ust do ust v kvadratnem razmerju s svojo nommostjo ter
neti in razpihuje ogenj sovrak bolj.
O zadevi bomo pozvcdovali da odrežemo tisti jezik, ki je pi to nesramno neumnost. Sledi žt i
se krči. Prihod
jič več.
bolj in
iko dolgo, i izb; knil mio, krog
»"m
Pt
C j ■
or-
r7"a fr- iP
•	v -	-
Zdi se nam potrebno, 'da 'obv.'., hno oje in članstvo Osrednjega dimštva nižjih p. t. uslužbencev o razmerah, ki o na vale koli »Poštnega doma«. Na koagre u Savi a v Beogradu je bilo sproženo -udi hno v o ko vprašanje i s s tein v zvezi e . govori'o tudi o Poštnih domovih. Savez ic zastopal tališče, da se imajo pripojiti, organizaciji, s če-
mer so se vsi delegati tudi 1 K.th. 'I.v.—oči predsednik ljubljanskega P; --.a doma« se ni oglasil k besedi, in ižgledilb je torej, da tudi on nima nič proti. Tako ..e- je končala
zadeva v Beoc udu, 1 er so pohtgali u-melje takozvani edinstveni organizaciii.
Kako pa ta edinstvenost i. .deda v resnici
doma? P.....cej, precej dm; .6., rako, da o
kaki edinosti že med bi« Šimi pravovernimi Opojcvci ni več govo u. Sedanji predsednik organizacije se drži .sklepov kongresa in reklamira Poštni dom za organizacijo. Očita p 1 i’ u »Poštnega doma -, da naj bi se oglasih če je imel kake pomisleke, na kongresu, kjer se ie o tem razpravljalo. Dobro si ga je privoščil v »Poštnemu glasniku« in še z laterno magico mu je posvetil. Tudi mi smo mnenja, da bi bila dolžnost predsednikova povedati svoje mnenje v Beogradu, posebno, če mu ni bilo kaj po godu. Sicer pa ne vemo, kakšno je bilo njegovo mišljenje takrat in zakaj se ni oglasil. Pa pustimo to. Za nas je zanimivo, kakšno stališče zavzemata sedaj predsednik in načelstvo zadruge »Poštnega doma« sploh z ozirom na snovanje tako zvane edinstvene organizacije. O kaki pripojitvi doma k organizaciji nečeta, kakor je tudi prav, ničesar slišati, temveč zastopata stališče, da mora ostati »Poštni dom« ustanova, kakor je. Vse kaže, da bo še huda borba, ker stranki ne bosta popustili. Sedanje vodstvo organizacije bo skušalo na vsak način na prihodnjem občnem zboru zadruge »Poštnega doma« dobiti načelstvo v svoje roke. Organizacija razpolaga s precej deleži (menda nad 400) ter bo seveda imela lahko stališče. Vprašanje je, če ji bo sedanje načelstvo »Poštnega doma« kos. Tako se je torej ta toli hvalisana »edinstvenost« začela tudi z borbo za »Poštni dom«. Načelstvo zac^.r.?£c »Poštni dom« zamerja tudi organizaciji, ker se ni udeležila subskripcije notranjega posojila za zgradbo doma, pač pa je votirala precejšnje vsote za »Poštni dom« v Sarajevu.
Opozarjamo naše članstvo in članstvo Osrednjega društva nižjih p. t. uslužbencev, ki imajo svoje deleže pri »Poštnem domu«, da pazno zasledujejo potek dogodkov, da bodo mogli o priliki občnega zbora zavzeti pravo stališče. Kjer gre za denar, je pač treba previdnosti.
ZAMENA SLUŽBE.
Tovariš iz Ljubljane, ki bi hotel zamenjati mesto zvaničnika-ambulancarja v Beodra-du, naj obvesti o tem upravo »Poštarja«. Zlasti za samca bi bilo to jako ugodno mesto.
Laž ima kratke nose.
Maturantsko društvo poštnih in brzojavnih uradnikov — podružnica v Ljubljani je poslalo sledeči dokument:
»Brks. št. 53-31.
V Ljubljani, dne 9. sept. 1931.
Pojasnilo.
»Poštni glasnik« ponovno in trdovratno razglaša, da so bila tudi »Maturantskemu društvu p. in t. uradnikov« zavrnjena pravila in da so odobrena le pravila za enotno društvo.
Temu nasproti je podpisani odbor resnici na ljubo primoran izjaviti, da »Maturantsko društvo p. t. uradnikov« do danes še ni prejelo niti potrjenih, niti zavrnjenih, § 76 prilagođenih pravil, ki jih je 16. maja t. 1. potom Uprave policije v Zagrebu predložilo merodajnim oblastvom v odobritev.«
(S. L.)
Kaffou Adolf 1. r., za predsednika.
Fajdiga Hinko 1. r., tajnik L
„Poštar" in „Poštni Glasnik".
Iz zadnjega »Poštnega Glasnika« od 1. septembra t. 1. je razvidno, da prav nič ni zadovoljen s tem, kar piše »Poštar«. Najbolj pa je »Poštni Glasnik« jezen, kako more poleg njega sploh še izhajati kako drugo glasilo poštnih nameščencev. Ali nikjer ni zapisano, da sme obstojati samo eno strokovno glasilo. Ker izhaja poleg »Poštnega Glasnika« tudi še »Poštar«, je to pač znamenje, da je še vedno dovolj poštnih uslužbencev, ki jim glasilo »Poštni Glasnik« ne dopade in ki zato potrebujejo še drugo strokovno glasilo. Prav vsak poštni uslužbenec ve, da obstoja med poštnim osebjem več struj, ki se koncentrirajo nekako v dve glavni, in da še do danes ni prišlo do enotne organizacije poštnih nameščencev. Zato je pa tudi potrebno, da izhajata vsaj dve glasili. Na ta način se čujeta obe plati zvona, organizatorično delo te in druge struje poštnih nameščencev se more medsebojno kontrolirati v obeh glasilih.
Situacija v tem trenutku še nikakor ni dozorela, da bi prenehal izhajati »Poštar«, ker je še mnogo vprašanj, ki jih je treba urediti, regulirati, pojasnjevati itd., preden bodo odstranjena vsa nesoglasja in zadržki, ki za enkrat še ovirajo ustvaritev enotne, složne organizacije poštnih uslužbencev. Dokler torej to ne bo urejeno, bo moral »Poštni Glasnik* že še potrpeti, da bo poleg njega izhajal tudi »Poštar«. Sicer pa prav nič ne dvomimo, da bi vodstvo OPO takoj izkoristilo kako zakonsko določilo, če bi mu dalo možnost, da prepreči nadaljnje izhajanje »Poštarja«. S sredstvi, kako bi to doseglo, najbrže vodstvo OPO ne bi bilo izbirčno. Saj tudi ni bilo s preveliko vestjo izbrano sredstvo, kako je skušalo potom § 76 u. z., ki čaka še merodajnega tolmačenja, doseči trenutno kategorični imperativ, da morajo ravno poštni uslužbenci: služitelji, zvaničniki in uradniki biti organizirani samo v eni organizaciji. Sicer pa je to poglavje zase in ga je treba še dolgo imeti v evidenci ter priti z njim odločno na dan tedaj, ko bo čas.
Naš boj seveda ni naperjen proti članom OPO ozir. eventuelnemu bodočemu UPU. S člani smo živeli vedno v slogi in tovariški •vzajemnosti. Prepričan sem, da bo tako tudi ostalo. Nismo se pa nikdar mogli strinjati z njihovimi voditelji, ki so v organizacijo uvedli ton in sredstva, ki za uveljavljenje *vojih namenov niso bila vedno odkrita in načelna. Kolikor niso kvarili mirnega sožitja vseh vrst poštnih uslužbencev voditelji OPO t svojimi diktatorskimi nastopi, ker niso hoteli videti poleg svojih ljudi tudi druge pošt-
ne nameščence, je širil prepad med člani OPO ter med maturanti in med večino nižjih poštnih uslužbencev ravno »Poštni Glasnik« s svojimi famoznimi, strupenimi in nestrpnimi članki.
Seveda je bilo tako ozračje kvarljivo interesom kakor tudi ugledu vsega p. t. osebja in nastala je nujna potreba, da to stanje preneha, da se odstranijo nesoglasja, ki so ločila razne tabore poštnih nameščencev, in da se potem ustvari baza za enotno organizacijo p. t. osebja. Maturantsko društvo kakor tudi druga izven OPO stoječa društva, izvzemši društvo nižjih uslužbencev, so se takoj izjavila za popolno spravo. Maturantsko društvo je načelno pristalo na ustanovitev enotne organizacije, je pa seveda moralo biti napram OPO, ki ravno maturantov ni gladila z rokavicami, prav previdno. Če so maturanti vezali svoj sklep na gotove pogoje, jim pač ni mogoče zameriti. OPO bi tudi drugače ne ravnala! Da je bila previdnost na mestu, je takoj pokazal nastop predsednika OPO, ko je izprevidel, da se odstranitev nesoglasij ne izvrši točno po njegovi volji in zamisli. Priznal bo sam, da pri vsej akciji ni bil preveč spreten, ker bi moral računati tudi s tem, da ga je težil še vedno odij odbornika tiste OPO, ki je inscenirala tako strasten boj proti maturantom. Ne razumemo, zakaj se forsira enotna organizacija p. t. osebja, preden niso dani prav vsi pogoji za to; ne razumemo, zakaj hoče OPO s pretnjo in s silo privesti nižje poštne uslužbence v svoj tabor, ko so vendar vedno na nedvoumen način kazali, da prav nič ne nasprotujejo uradni-štvu, organizatorično so pa le raje sami svoji gospodarji. Pa napada zadnji »Poštni Glasnik« zopet maturante zaradi svoječasnega sklepa za enotno organizacijo. Kar povejte gospodje, ali smo mi s čimerkoli ta sklep
Bratska centrala I Prosim, da oddaste sledečo ugotovitev v ,,Poštarja".
Z bratskim pozdravom Al. B.
(Iz Osrednjega društva nlž. p. t. uslužbencev.)
Kdo je to izzval? Voditelji oblastne organizacije, kateri so zaničevali nižje usluž-benstvo! In še danes je mogoče najti gospode, 'ki se izražajo: »Vi ste moj sluga!« Ali taki gospodje se jako varajo! Mi smo državni uslužbenci, ne sluge nekaterih! Gospodje bivši oficijanti in poštarji so na račun nižjega uslužbenstva dosegli svoje, da več niso mogli. Kaj so napravili za napredek nižjemu uslužbenstvu? Ko smo še delali skupno v zvezi in so bili na vodilnem mestu, ko so hodili v Beograd samo za sebe oziroma za svoje tovariše, je bil res dober uspeh, seveda zanje! Prišli so v skupino obenem z gosp. maturanti. Nečem se mešati v njihove razmere (g. maturantov) ampak samo da mimogrede povem, zakaj so hodili v Beograd.
Leta 1923, ne morem se spomniti natančno dneva in meseca, je bil v Mariboru sestanek, ki ga je sklical takratni predsednik Obl. organizacije. Predaval je cele ure samo to, kaj je napravil za gosopde uradnike. In res je napravil veliko. Vprašal sem ga: »Gospod predsednik, prosim, povejte kratko, kaj ste napravili in dosegli za nižje uslužbenstvo?« G. predsednik je odgovoril: »Verjemite mi, gospoda, da nisem imel časa o vas nič vprašati, ker je gospod minister ravno odhajal k ministrski seji.« — Pa, če bi bil gosp, minister res ves dan zaposlen na seji, — saj je vendar ostajal po navadi g. predsednik po 5 do 15 dni v Beogradu — sigurno ne bi bilo težko najti prilike, ko bi g. minister imel le malo časa. Ali za »nižje« je bil baje vedno zaposlen. To je bil prvi dokaz sovraštva do »nižjega«. Kajti samo malo, ne veliko besed
ovrgli, obenem pa povejte tudi to, ali so vsi pogoji, ki so bili vezani z našim sklepom za ustanovitev enotne organizacije, izpolnjeni! Ali mislite, da ste s tem, da ste elimilirali iz sedanjega odbora enega sicer preje najhujšega nasprotnika maturantov, že dovolj storili za premostitev nesoglasij? Pa bi morali res biti naivni, če bi hoteli verjeti, da se je to zgodilo nam na ljubo. Kar vzemite v roke zadnje številke »Poštnega Glasnika« in se prepričajte, če Vam je popolna sprava bolj pri srcu ali pa oblast v eventuelen UPU. Ali mislite, da ne vemo, kako si prizadevate in kako obkrožujete posamezne maturante, da bi vstopili v Vašo organizacijo?! Za enkrat se Vam to še ni posrečilo, ker so člani maturantskega društva zavedni in ker dobro vedo, da svoječasni sklep za ustanovitev enotne organizacije še vedno obstoja in da pride do realizacije sklepa, čeprav šele tedaj, ko bodo načela, mišljenja in dejanja voditeljev nasprotne organizacije pokazala, da so zrela za uspešno delovanje enotne organizacije vseh poštnih uslužbencev. Z grožnjami, intrigami in z diktatorskimi gestami pa nas prav gotovo ne boste užugali. Še tedaj ne, če bi tudi morali biti včlanjeni v snujočem se UPU!
Končno bi še svetoval: Umirite se zaradi pisanja »Poštarja«, ki ničesar drugega ne greši, kakor to, da zavrača »Poštni Glasnik« v tem, česar pač ne bi bil smel pisati. Voditelji OPO bi pač morali biti z nami zelo prijazni in si prizadevati pridobiti našo naklonjenost in simpatijo, ker bi se sicer prav lahko zgodilo, da bi kesneje, če bi bili v skupni organizaciji, temu ali drugemu sedanjih voditeljev — krivcev nesoglasja med poštnimi uslužbenci — spodnesli diktatorski stolček in mu prisodili v tedanji enotni in zdravi organizaciji le vlogo statista.
Sufleur.
bi bilo treba in nižji uslužbenci-zvaničniki, dobro kvalificirani kakor na pr. ambulan-carji, razdeljevalci, brzojavni nadziratelji, skladiščniki itd. bi bili z lahkoto dosegli III. kategorijo. Nasprotno pa, ko so delegati nižjega uslužbenstva to prosili in predlagali, so bili gospodje proti in so to pobijali, češ, kako moremo mi kaj takega zahtevati! Izrazil se je celo eden od gospodov, ki je sedaj na vodilnem mestu začasne UPU, pri sestanku, da je nižji uslužbenec samo za to, da vihti metlo in umiva pljuvalnike! To je kolegijalnost, če zaničuje svojega bližnjega! Seveda ta gospod hoče biti sedaj naš voditelj, da bi nas še bolj zaničeval! Toliko pa vedite, gospoda, da je v vrstah nižjih uslužbencev dosti tovarišev, ki bi se lahko dobro kosali pri delu z marsikaterim bivšim oficijantom!
Plamene sovraštva, gospoda, sami podžigate, ker zaničujete nižje osobje, ker nečete, da bi nižji uslužbenec izpregledal in videl svetlobo. Z reorganizacijo se ni pokopala preteklost, ampak se je odprla jama, v katero bi radi gospodje okoli eventualne UPU pokopali nižje uslužbenstvo še globlje, kakor so nas že!
Da bi se izrazili nižji uslužbenci pri kongresu »Saveza« 21. junija 1.1. za zedinjenje, ni res, ker tovariš Penko se je jasno izrazil, da jim gre samo za denar in da zato skušajo dobiti nižje uslužbence, za nič drugega! Ali jim je mogoče za dobrobit nižjega uslužbenca? Ne! Nižji uslužbenci se ne bodo pod nobenimi pogoji združili, in so predložili svoja pravila v potrditev. Če pa bodo propadli, bodo častno propadli! — Isto je poudaril tudi predsednik Božičev, da je nemogoče sodelovati skupaj, ker so nižji bili zadosti prevarjeni in se ne puste več varati.
Gospodu Čampi še eno besedo na njegov
Komu je to v korist? - Razdor, prepir in sovraštvo!
izraz, katerega se je poslužil v soboto, dne 20. junija med 7. in 8. uro v Beogradu v restavraciji pri Treh Seljakih. »Kaj hočete, saj nismo vam nikoli resnice povedali, saj smo vas vedno farbali«. To že vemo, kako je res; pač pa, če je navajen ta gospod »far-
Za to silno važno zadevo se je že zavzemal »Poštar«. Kakor tedaj, tako trdim tudi sedaj, da naj bi bili deležni te dobrote vsi državni nameščenci! Če pa naj velja tak fond le za prometno ministrstvo in ker že obstoja za železničarje, bi bilo pač čudno, če bi bil iz te socialne ustanove izločen del uslužbencev istega prometnega ministrstva — poštarji.
To je uvidelo ministrstvo samo, kajti poslalo je naši in sigurno tudi drugim poštnim direkcijam predlog pravilnika g. dr. Smiljaniča, honorarnega zdravnika ministrstva za promet, ki je sestavil omenjeni načrt na podlagi pravilnika, po katerem posluje železničarski bolniški sklad, samo članski prispevki so zvišani (v tem načrtu seveda) na cela 2% celokupnih prejemkov, pri tem ko plačujejo železničarji, kar je tudi povsem dovolj, le po 1 %. Dovolj, pravim, zlasti še, če bi podpirala bolniški sklad država, kakor to predvideva načrt, s takim zneskom, kakor bi ga vplačevali člani.
O tej zadevi se je razpravljalo pri direkciji, ki je dobila od ministrstva naročilo, da naj kmalu premotri to vprašanje. Ni se pokazalo, da bi kdo nasprotoval tej socialni in potrebni nameri, samo težko je, silno težko je prevzemati k različnim obveznim in prostovoljno, pa vendar primorano priznanim odtegljajem še to, potem obvezno dajatev. Ali potreba take podpore na podlagi skupnosti je tako velika, da bi bil javen zločin, če bi se skušali otresti te žrtve, ko nam ministrstvo potom dr. Smiljanicevega načrta velikodušno nudi podporo za ta namen v isti višini, kakor prispevamo sami. Ne samo to, da bi morali tako priliko trdno prijeti z obema rokama, še zelo hvaležni bi morali biti ministrstvu za tako humano upoštevanje naših potreb.
Ni sicer v načrtu ali ministrski odredbi rečeno izrecno, da naj bi bil ta sklad poseben — ločen od železničarskega ali z njim skupen, vendar bi se dalo sklepati zadnje, ker g. Smiljanič, seveda v silno skrajšani obliki, le navaja točko za točko pravilnika o železničarskem bolniškem skladu in tudi trdi, ko govori o zdravniških honorarjih, v členih 16 in 17 svojega načrta: »Po sporazumu i odobrenju Ministarstva saobračaja, p. t. Fonda lekari uživače besplatnu kartu I. klase na železnicama, pored ugovornog honorara.« In: »Oblasne uprave ugovoriče se lekarima iz mesta gde ima manje od 10 članova Fonda, paušalan godišnji honorar uz besplatnu že-lezničku kartu.« — Ali bi predvidevalo ministrstvo, ki se gotovo strinja z načrtom pravilnika, za zdravnike samo poštnega bolniškega fonda udobnosti proste železniške karte I. razreda, s katerimi ni posebno radodarno? Ne, ne! Ta radodarnost s kartami sloni brezpogojno na nameri, da bi bili naši zdravniki tudi ob enem zdravniki železničarjev, oziroma obratno — ti pa že imajo karte! — Torej je prišlo na vrsto tudi vprašanje, ali bi bilo bolj umestno, da bi bil za nas poseben — ločen bolniški sklad, ali skupen — isti, ki ga že imajo železničarji.
A čudo čudovito glej! Vsi tisti gospodje, ki jim je skupnost vedno na jeziku, so hiteli trditi, da in koliko bi bilo bolje, če bi bil sklad ločen in upravljan od poštarjev, ki bi
bati« svoje tovariše, je mogoče. Sedanje vodstvo nižjih uslužbencev*pa nima te navade. Kakršne informacije dobijo, take dajejo svojim tovarišem! — Amen.
jih sicer železničarji zametavali, ker jih itak ne marajo. In kako malo zastopnikov bi potem imeli mi — ne, ne, oni v fondovi upravi!
Če železničarji človeka, ki ga zaradi njegove vsiljivosti sploh nikdo ne mara, tudi ne marajo, s tem še ni dokazano, da ne marajo poštarjev, pa naj bi bil dotični nepri-Ijubljenec tudi res poštar!
Ali, poglejmo stvarno, kake koristi bi imeli, če bi se skušali postavljati na lastne noge. Za sklad, ki bi ga do polovice podpirala država, bi vsekakor veljal tak ali sličen poslovni pravilnik, ki velja za železničarski sklad. Na vsak način uprava nekaj stane, vsaj mize in stoli in druge potrebščine, čeprav ni stolčkov prav nič! Pa kar tako na slepo srečo blagajna tudi ne bi mogla pričeti, ker nekaj obratnega kapitala je vendar treba za vsako podjetje, torej tudi za to. Trajalo bi pač gotovo 1 leto ali še dalje časa,
Postavljeni: za s 1 u ž i t e 1 j e II. skup. Machora Rudolf v Bohinjski Bistrici, Sprin-ger Anton v Celju in Škrobar Matija na Mariboru 2; zadnevničarje: Makarovič Ado v Celju, Zorn Alojzij v Murski Soboti, Dornik Feliks pri direkciji, Hribar Franc in Kopčič Josip pri mestni ter. t. t. sekciji v Ljubljani ter Daris Angel pri X. ter. t. t. sekciji v Mariboru.
Napredovali: za tehničarja VII. s k. Urbanec Miroslav, tehn. VIII. skup. pri mestni t. t. sekciji v Ljubljani.
Premeščeni: iz poštnega tečaja v Beogradu so premeščeni pripravniki: dr. Vujčič Vilko na direkcijo, Volkar Alojzij v Celje, Jesih Svetoslav v Kranj, Kuhar Jakob v Litijo, Žorž Alojzij na Ljubljano 2, Miklavčič Sve-topolk na Maribor 1, Kolbezen Ervin na Maribor 2, Bregant Franc v Novo mesto, Gre-orčič Franc in Kovačič Leon v Mursko So-oto in Flajšman Ernest v Ptuj. — Zvan. 2. skup. Oblak Mirko od XXXI. ter. t. t. sekcije na direkcijo; služ. 2. skup. Šperne Josip z Ljubljane 6 na Ljubljano 1, Jazbinšek Josip
predno bi mogel tak sklad redno in pravilno poslovati. Vse drugače bi bilo tedaj, če bi bili združeni z že vpeljanim in z vsem potrebnim opremljenim železničarskim fondom, kakor si to očividno zamišlja tudi ministrstvo samo. Torej zdravniki železničarskega humanitarnega sklada bi bili tudi naši zdravniki, kar bi bilo brez dvoma ceneje, kakor če bi poseben sklad najemal posebne zdravnike! Isto velja tudi glede gotovih zdravil, ki jih fond kupuje na veliko in jih ima sam v zalogi. — V železničarskem skladu bi bili člani lahko z dnem, ko bi bili vpisani, deležni vseh ugodnosti; saj železničarji v fondovi upravi vendar gotovo ne bi nasprotovali, da se kaj takega omogoči iz njihovega dosedanjega reservnega sklada, če ministrstvo, ki pri tem tudi nima zadnje besede, to odredi. — — — Ah, in kako bi bili zapostavljani?! Za navadne — resne bolnike nikakor ne bi bilo treba protekcije in ne bi bil torej nikdo zapostavljan, za to bi že skrbeli zdravniki. Mogoče bi bili zapostavljeni taki »bolniki«, ki bi radi na tuje stroške ob morju hladili razburkane živce! Drugi bi pa tudi v raznih okrevališčih gotovo prišli v poštev, seveda sorazmerno po številu članov, tako da se ne bi bilo treba pritoževati.
Edino dobro pri vsem tem je, da o zadevi še od daleč ne bodo odločali taki ljudje, ki iščejo stolčke tudi pri tako vzvišenem vprašanju, kakor je bolniško zavarovanje!
z Ljubljane 1 na Ljubljano 6, štrukelj Albin iz Bohinjske Bistrice v Moste pri Ljubljani, Marinko Linda iz Celja v Beltince, Drobnič Josipina iz Beltincev v Celje, Zupanc Franc iz Celja v Grobelno in Smodej Jernej iz Gro-belnega v Celje.
Upokojeni: pb. ur. VI. skup. Endlicher Evgenija v Ribnici na Dolenjskem in Tavčar Albina v Novem mestu; zvan. 1. skup. Filipič Franc in Kavčič Franc v Celju, Bancon Andrej in Kuljat na Mariboru 1, Pintar Josip na Bledu 1, Miklašič Matevž v Ljutomeru in Fojkar Josip v Škofjiloki.
Poroke: pb. ur. VIII. skupine Plehan Vera v Hrastniku se je poročila z žel. uradnikom Oberlintnerjem Romanom; pb. ur. IX. skupine Uratarič Gabrijela na Ljubljani 1 s krojaškim mojstrom Uršičem Antonom; pogodb, poštar Ožura Anton na Golniku pa s Toporiš Alojzijo.
Pripominjamo, da je bilo v letošnjem poštnem tečaju v Beogradu iz tukajšnje direkcije 13 pripravnikov: 3 juristi, 10 maturantov. Izpit jih je napravilo 7 z odliko — med njimi vsi 3 juristi — drugi pa s prav dobrim uspehom.
M. B.
F. P.:
Bolniški sklad, ki ga imajo železnižarji, tudi za poštarje!
Vabilo
na izredni občni zbor „Maturantskega društva poštnih in telegrafskih uradnikov, podružnica v Ljubljani«, ki se bo vršil v torek, 29. t. m. ob 20. url zvečer v lovski sobi gostilne „Pri Sokolu«, Pred Škofijo št. 18-1.
Dnevni red:
1.	Otvoritev.
2.	Poročilo delegata o poteku redne letne skupščine U. O. M. d. v Zagrebu.
3.	Razprava in sklepanje o zaključkih, sprejetih na omenjeni skupščini.
4.	Slučajnosti.
V	slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje občni zbor z istim dnevnim redom pri vsakem številu navzočih članov.
V	Ljubljani, dne 11. septembra 1931.
Matorantsko draitvo poštni!] in telesraiskili činovnika -- podružnica Ljubljana
Za odbor:
Kaffou Adolf 1. r., v z. predsednika.	Fajdiga Hinko 1. r., tajnik I.
Osebne vesti.
s". ižšiViiiii i>oro«:iia
Iz 'Maturantskega društva.
Upravni oT	Matu	1 i ^antskezT	društva
p. t. uraden ir- kralj		Jugoslavije do da-	
nes je ni prejel niti {		mh mu z;	i,voljenih
svojih pravil on ima obstoja*.' še dalje, \	11 u. P< (sc, a<	idar je up v mesecu	i pravico Jer obla-
sti drugače ne odrede			ravni od
bor, sve-u si Ja: - oh	ljube		januarju
t. 1., skicnil pi.-ciožiti 'ik’i		idacijo d;	uštva. V
ta na ne s j r,!tcal z:	l 27. '	t. m. redu	o glavno
skup-C io ' K , b,	kier i	naj se člar	istvo od.-
loči ali j e l;l - C		di pa tudi	[ ne. Res
je sicer, da	U.		naturami, k	.ega ciru-
žtva v Zagrebu, kaki	)f tlH		1	v
niča v Ljubija;ii i	'V tli	načelno z;	a enotno
novo ’orga;ii/;i :K t		'ko pa je ■ i sklep V	: tudi res
dejstvo, ca na a j,a	1		
niso več vez;:, ka; i	LCua	j so bik p:	like po-
vsem drug		„ccaj arus	lj vo s po*
razumno, u(-. c .	je	i	isti obeh	taborov,
dan-.-, pa to ni več n	10crOC	e, ker so	si gotovi
jjudj:	v i u- i:	. .	i sekcijo	• y i in z e Ka~
žejo svoje ro-'čbe. k	vi en d;	i smatrajo v svoji	
samo.*a.	: tako vat		.v n'ajpn'k'	upnejbO?!
Član ;tvo ‘ ’a u an!1 k		• uVs t Kr	
upoštevalo vse momu		,,p	_	••i	i ravnalo
in odločilo. Pri tej	urih’	ki prositi	to svoje
člane, da prijavijo do	' 20. i	. m, na n;	aslov po-
družnim M umni-ki	ma d	' uštva v 1	Jiibliani,
če žele prisostvovati se bo vršila v nedeljo	skupščini v Zagrebu, ki i 27. t. m.		
Na podlagi sklepu	)V, sp	i reje tih na	skujišči-
ni U. O. v Zaufehu	1	► vršil 29.	t. m. ob
20. uri, v lovski sobi gos ril n r »Pri kolu«, Pred Škofijo štev. I; f tudi olv' ' :/J	• tu-
kajšnje podružnici io prosimo člane, da se zbora v čim večjem številu .udeleže, kajti le od zavednosti članov je odvisen uspeh.
Iz zapisnika skupne in	i	s y
Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani.
Predsednik Penko otvo: i skupno odbo rovo sejo, pozdravi polnoštevilno zbrane od-
bornike tako Centrale kakor tudi K rit j. skupine Ljubljanske, ugotovi sklepčnost ter prične po dnevnem redu:
L. Č i t a n j e zapisnika zadnje skupne pdborove .seje, dne 11. avgusta t. 1. Ker se po prečkanju zapisnika nihče nc priglasi, ga predsednik odda podpisati dvema navzočima odbornikoma.
2.	Došli dopisi/: Tajnik Bizovičar prečita razne došle in odposlane .dopise, katere vzame odbor v vednost, o važnih,: dopisih se bo pa obravnavalo pri poročilu predsednika Penka.
3.	Poročilo p r e d s e d n i k a: Skupna odborova seja je bila potrebna, da pojasni članom, kako je došla končno, rešitev pravil. Namesto' na Bansko upravo, kamor je društvo tudi nova pravila vložilo, je dospela rešitev naravnost direkciji pošte in telegrafa, da naša• predložena pravila niso potrjena, ker je potrjen obstoj poštnega d *ušm za vse poštarje in da mora društvo do konca septembri t. 1, likvidirati. Zato prosi predsednik navzoče odbo nike, da sklepajo na tej seji o nadaljnih koraki};, katere lahko društvo napravi.
Po daljšem ra/motiivanju prečita pred-e.iniiv Sojer v/, društvenih predpisov točko c runu razpustu društva. Razpuščeno
ds ust - o ima pravico, da se v 30 dneh po vročitvi rn.inistr.ke odločbe pritoži na drž. svet in ima pravico obstojati dotlej, dokler ni pritožba . rešena ali odklonjena. Podpredsednik Tcšar predlaga, da naj sc nemudoma pošljejo predsedniki Penko, Sojer in Božičev v krog.-.ul, in skušajo vložiti ponovno nova pravila, ker se ne vjerna poslani dopis Banske • n>ra\ c z odločbo ministrstva. Nadalje stavi tajnik hb.ovičar predlog, da skliče Centralno di uši p v nedeljo, dne 16. t- m. širšo odbo-roro r.jo, katera naj končno sklene o nabil jn ji t: odi društva. Vse dovoljene predloge celokupni odbor enoglasno potrdi.
Zadevo o konsorciju »Poštarja« naj bi razpravljali na širši odborovi seji, kar se bo tudi Zgodilo.
	i-i.njeeisvAh'	r Nimam i "■“*a**i**,^t*m'	n '■'»■m
T-,. -	 *.	1	.	. . .U	. -
	1 •. avgusta	orovc seje 'dae t. L
Predsednik	Penko oty	ori sejo ob določe-
nem času, to je ob 9. ur		i dopoldne v dru-
stvemh prostoi	ih Pred P	rulami št. !. — V
prvi vrsti poze	navi zunai	'j- delegate, kateri
so se polnoštev	iluo odzva	h. Posebno dobro
so bili zastopat	vi člani M	.iriborske Krajevne
skupine, kateri	, so prispel	i v ,se večjem ste-
vilu k tej seji i	ii sc niso	ustrašili stroškov v
prid društvu, Prcd'vdniK	p - 1	
časom sprejelo	društvo p	n-., ua je med tem is meri odlok mini-
strstva potom I	>oštne dire	kcije in naroči taj-
niku Bi ič j loH ie ra-vidrt	ut da ga p o da dnr1	V *	.	T,	^	1 VIJ	.	•
7 § 76 u. z. ne r	t j i*	o i j irt o t a t i, K a j* š e j i ti
to ne strinia z	dopDotn It	i „ r i
Ljubljani, je nal	loga d ruši: v	da se v naj' raj-
šem času pri rož	j na t{rs;a,	mi svet. Ta naj bi
končno odločil	o usodi dr	urcva.
Nadalje orni	m ja predst	•v! v’ ' "ko, Ja so
bili na zadnji s	kupni odh	orovi .... : do loče ni
trije delegati, 'k	ateri sc n;	m čim preje odpe-
Ijejo v Beograd i		• o-ovili, od katere
strani se je priti	skalo, da r	n so bi In. predložena
pravila potrjena	ker je bi!	o vendar izjavljeno
tako v poštneri	, oddelku	kakor tudi od sa-
na ega min ii trst’	^a, da im:	i naše društvo no
§ 76 u. z. prav	ico za da!	n je obstojati je. Vri
zbrani delegati ;e trmjajo s tem, da odno-tuu-jo v Beograd, določeni predsedniki Penko,		
Soj e r i n Boz i cev, k ate r i m		da odbor še kratka
navodila, Kakor tudi na predelana prapravila. — Za konsorcij »Poštarja« odobri odboj enoglasno večjo vsoto kot podporo glasilu, da bodo člani, ako se društvo razpusti, brezplačno dobivali »Poštarja?« vsaj še eno leto.
Skupni odbor sklepa še o imovini Centrale kakor tudi Krajevnih skupin, katerim se naroča, da sje nadalje izplačujejo, kakor do sedaj, bolniške podpore, eventualno nakazujejo po potrebi tudi izvanredne podpore, društvena imovina se pa mora ravno tako čuvati, kakor do sedaj, saj bi bil za vsako even-tuelno delovanje odgovoren odbor sam.
Posebno pa priporoča predsednik Penko
Pošta in tisk.
(Po »Prager Prcsse«. — Vladimir Marko.)
V človeškem dejanju ni dveh strok, ki bi globlje segali v naše življenje kakor pošta in dnevno časopisje. O pomenu obeh dveh nam ni treba na dolgo in na široko razpravljati. Ker se vzajemno podpirata, sta postali neob-hodna dnevna potreba ali bolje povedano bistven del našega žitja in bitja. Posebna naloga pošte od davnih, pradavnih dob je posredovanje poročil. Idilični časi poštnih do-stavnikov so že davno za nami in sicer zato, ker je pošta vedno skrbela, da se prilagodi časovnim razmeram ter uporabi vse novodobne prometne pripomočke. Tisk je vstopil v areno človeškega dela dosti pozneje, a je tem močneje posegel v razvoj človeške družbe. Današnja doba, v kateri tako hitro živimo, da domala v njej živi vse samo današnjemu dnevu, ta doba je prinesla dnevnemu tisku tem večji pomen. Tisk ima interes ne samo na hitri odpravi poročil (telefon, telegraf, radio) temveč tudi — in to v nemajhni meri — na kolikor mogoče nagli dostavi. Časniki se razpošiljajo vsej javnosti tudi v najoddaljenejšc vasi in selišča, in zaradi tega tisk ne more biti brez pošte, ki mu izkazuje po svoji vzorni organizaciji in široko razpletenem prometnem omrežju dejansko. neprecenljivo službo zlasti s tem, da skrbi in se pošteno trudi, kar je mogoče hitro izročati Časnike čitateljem. Na ta način je posta nositeljica kulturnega poslanstva, ki ga ima tisk pri neposrednjem pospeševanjem
kultu, e in izobrazbe, pri propagandi novih moralnih, političnih, socialnih in gospodarskih vrednosti ter z vsem tem pri zbližanju narodov in pri uresničenju misli večnega svetovnega miru.
In z ozirom na to dovoljuje češkoslovaška poštna uprava tisku tako velike ugodnosti, kakršnih mu ne nudi nobena evropska poštna uprava. Poštnina znaša samo po 5 vinarjev, torej le dvanajstinko prodajne cene. To je najmanjša pristojbina za odpravo poštne pošiljke ne samo pri češkoslovaški pošti, ampak morda v evropskem poštarstvu sploh. Poštnina se plačuje se vedno s časniškimi znamkami, dasi je to plačevanje poštnine v drugih deželah že odpravljeno. Dela se na to, da bi odpadli izdatki za nabavo časopisnih znamk ter bi se potemtakem tudi upravni-štvom olajšalo poslovanje, žal doslej brez uspeha. Treba bo pridobiti odločilne kroge za to reformo.
Prednosti, ki jih uživa tisk v poštni odpravi, niso s tem izčrpane. Poštna uprava je uvedla posebne vlake samo za odpravo časopisov. Najvažnejši med njimi je ambulanca Praga—Bratislava 3 v tovornem brzovlaku, ki odhaja iz Prage ob 23. uri Časniki, odpravljeni s to ambulanco, so dostavljeni na Moravskem in Slovaškem že drugi dan dopoldne. Pri tem ne gre samo za tovore, ki so v zvezi z obratovanjem te ambulance, temveč tudi za tovore, ki zahtevajo pota in vožnje h kolodvorom na vsej progi označene ambulance. Vrhu tega daje poštna uprava več uslužbencev vsem ambulancam, ki se ž njimi odpravljajo listi, samo zato, da bi bile novine o pra-
vem času razdeljene in dostavljene. Tudi obratuje več nedeljskih ambulanc samo zaradi časnikov. Pri izdajnik poštah je bil nedeljski počitek skrajšan zato, da je bila uvedena tudi nedeljska dostava časnikov. Jako dosti dela je s pravočasno odpravo novin. Dnevnike oddajajo uprave po večini v nočnih urah in sicer nekoliko pred odhodom vlakov. Na poštah, ki odpravljajo časnike, mora biti tudi ponoči, kakor za druge pošiljke, še posebej za časopisje potrebno število uslužbencev, da se časniki kar najhitreje usmerijo in odpravijo. Pošta bi pa vsega tega sama ne zmogla. Tudi časopisna upravni-štva pomagajo pri pravočasni odpravi listov s tem, da razvrščajo časnike v krajevne in progovne svežnje. Ta pomoč pa je jako dostikrat v prid dobrega poštnega slovesa. Če se listi z zamudo dostavijo, so največkrat kriva upravništva, ki nepravilno usmerijo časopisne proizvode v posamezne svežnje.
Velike žrtve utrpe pošte v prid tisku s tem, da odpravljajo časnike za domačo čas-niško pristojbino med Jugoslavijo, Poljsko, Rumunsko.
Pošta napravi tisku vse, kar ji je mogoče. Navzlic velikim svojim žrtvam, odpravlja časnike z najhitrejšimi prevoznimi sredstvi in se skrbno prizadeva, da pride vsak časnik kolikor mogoče kmalu v roke naslovniku. Težnja poštne uprave pa s tem še ni zadoščena. Pridno zasleduje pogoje za nadaljnji razvoj časniške odprave z najhitrejšim od-pravnim pripomočkom današnjih dni — z letalom. Vse pa tako kaže, da bo v tem znamenju na nebu časniška odprava bodočnosti.
navzočim, da Kraj. skupine še nadalje sprejemajo članarino in jo odvajajo centralni blagajni. Obenem pa naj obvestijo člane, da društvo za enkrat ne bo likvidiralo do konca septembra t. 1., član pa, ki bi zaostal s pla^ Čilom članarine preko 3 mesecev, da se že sam po društvenih pravilih izključuje iz društva ter izgubi vso ugodnost, katero mu nudi društvo v slučaju bolezni, nezgode, oziroma njegovim svojcem ob njegovi smrti.
Skupni odbor ob koncu debate določi še, za kaj in kako naj se društvena imovina porabi v primeru, da ministrstvo ne prekliče izdane odredbe oziroma če zavrne državni svet pritožbo. O teh ukrepih bodo pa člani obveščeni v eni od prihodnjih številk »Poštarja«.
Ker pa čas hitro poteka, posebno še za delegate, zaključi predsednik Penko dobro uspelo zborovanje in prosi navzoče tovariše-člane, da spremijo delegate na kolodvor. —
Za odbor tajnik Bizovičar Joško 1. r.
To in ono.
šteti dnevi. »Poštni Glasnik« štev. 17 od 1. t. m .je pričel ta dan novo štetje in se za stari koledar ne zmeni več. Šteti je pričel svoje dneve po »Poštarju«. Pač nekaj originalnega! Ni pa še prav sigurno, če se bo to obneslo ali ne. Kajti baš mi slučajno pride v roke zagrebški mesečnik »Pošta« od 5. t. m., ki objavlja z debelimi črkami, da neha izhajati! »Glej šmenta«, mi pade v glavo, »pa se ie v ubogem «Glasniku» tiskarski škrat malo ponorčeval in pridal besedici »Pošta« še nedolžno črkico »r«. To se sedaj pritajeno krohoče!« Ali na višku objektivnosti stoječi »Poštni Glasnik« mu kar ne bo privoščil nedolžnega veselja, ker bo sigurno njegovo zlobo temeljito popravil v svoji prihodnji številki. — Saj se za dober honorar hitro kaj načečka!
Edinstveno udruženje. Pa bi bilo res tako udruženje edinstveno, če bi sedeli g. direktor, bivši g. pogodbeni poštar in njegov bivši g. pometač pri isti mizi ter bi se »stvarno« preklali o tem, če je za dosego direktorjevega položaja kljub točnim zakonskim določbam v resnici potrebna predpisana šolska izobrazba, ali bi mogoče le zadostovala »priznana« izobrazba na podlagi osnovne šole ali polovice srednje šole z ali brez »mature«. Kajti jih je več, ki so v tem ali drugem rokodelstvu dosegli diplomo. Diploma pa je diploma!
Kar je res, je res. To je edinstveno, če je le kaj na svetu edinstvenega; taka »edinstvenost« naj živi!
§ 13. Pa ne u. z., kakor bi kmalu kdo mislil! § 13 statutov za kibice. Poznamo jih namreč, ki so od naše igralne mize, kjer ni bilo nič »kibiškega« zaslužka, preskočili k drugi, kjer sedaj pridno »kibicirajo« in baje ne zastonj. No, vsaj za pijačo dobe, če dru-gega ne bi bilo. O, tu je življenje, samo »asov« ni, ti so ostali pri prejšnji mizi! Pa pravijo, da je vsak »trumf« dober, čeprav ga pes na repu prinese! Samo § 13 in pa to dela preglavico, ker ni »asov«. O, zakaj niso mogli vzeti »asov« seboj, »asov«! Vse
bi bilo rešeno, sedaj pa------------“---------
»Natakarica, še liter od zida, pa še ne gremo!«
Kakšni morajo biti uradni prostori na Angleškem. Slednji uradni lokal mora biti po zakonu o zdravstvu čist, brez hlapov iz kanalov, stranišč itd. dovolj zračen, primerno razsvetljen podnevi in ponoči, imeti mora dobro pitno vodo, ne sme biti pri delu ta-
ko prenapolnjen, da bi to škodovalo slenim nameščencem in vsak or
tam zaposlenim nameščencem in vsak prostor, v katerem kdo službuje, mora imeti podnevi in ponoči primerno 'oploto. Vse notranje stene
kakor tudi strop bodisi da so ometane ali ne ter vsi hodniki in stopnice uradnih prostorov, če niso natreni z oljnatimi barvami vsakih sedem let, se morajo prepleskati ali prebeliti vsakih 14 mesecev, če so pa bili tapeto-vani, morajo biti obnovljeni s tapetami najmanj enkrat vsako tretje leto in sicer od dneva, ko so bili prepleskani ali tapetovani. Če so obloženi ali natreni z oljem, jih je treba umiti s toplo vodo vsakih 14 mesecev. Pod in okna uradnega prostora morajo biti umita najmanj enkrat v tednu, oziroma okna enkrat v mesecu. Urad je premajhen za tam službujoče nameščence ter nevaren zdravju, ako je razmerje kubičnih čevljev glede števila tam zaposlenih oseb manjše kakor 500 kubičnih čevljev v prostoru za vsakega nameščenca. Ako je uradni lokal stalno v rabi noč in dan ali samo z manjšim odmorom kakor devet ur v 24 urah, mora priti na enega nameščenca namesto 500	1000 kubičnih
čevljev. Če je prostor tako napravljen, da so tla več ko pet čevljev pod ulico, se mora zopet vzeti 1000 kubičnih čevljev za vsako osebo. Na vidnem mestu slednjega urada mora biti obešena tablica glede števila oseb, ki jim je dovoljeno vstopiti v tisti prostor. Za podzemeljski prostor velja vsak prostor, kateri je več kakor pet čevljev pod ulico ali pod sosednim svetom. Podzemeljski prostor ne sme služiti za uradni lokal, če ni bil v to rabljen že pred izdajo te naredbe. Tri leta po izdaji te naredbe se ne sme rabiti podzemski prostor za uradno poslovanje, ako ga zdravstvena komisija v to ne potrdi. Vsak urad mora imeti higiensko stranišče in sobo umivalnico Za vsakih 15 moških in 15 žensk mora biti eno higiensko stranišče in ena soba za umivanje. Stranišča in umivalnica morajo biti čista, v odležnem kraju in tako predeljeni, da je osamljenost zagotovljena. Vsak urad, v katerem je redno zaposlenih 50 ali več žensk, mora imeti varnostne naprave proti ognju. Če je katerakoli oseba, zaposlena v uradu, notri, da bi poslovala ali počivala, ne smejo biti vrata v urad ali v drugi lokal, v katerem se tista oseba mudi, tako zaklenjena ali zaprta z zapahom, da bi se ne dala z lahkoto od znotraj odpreti. Oseba, ki nima še 16 let, ne sme biti zaposlena. Nobena mlada moč ne sme neprestano poslovati več ko štiri ure brez odmora najmanj ene ure za počivanje. Nobena mlada moč ne sme opravljati službe ne ponoči ne ob nedeljah. Druga določila zakona se tičejo predpisov o zdravstveni komisiji, ki mora čuvati izvrševanje tega zakona o pritožbah, kaznih itd.
Telegrafist, ki se je proslavil. Znano je, da so iz poštnega in brzojavnega prometnega osebja izšli že mnogi znani in slavni možje, ali malokdo ve, da je večkratni milijonar Andrew Carnegie tudi začel v brzojavni službi. Carnegie sam piše v svoji avtobiografiji: »Moj vstop v brzojavno službo je bil korak iz teme v svetlobo, iz neprijazne tvornice v svetlobo, polno miru, knjig in časnikov. To je bilo meni raj in še dandanes se spominjam na dobrotljivo zvezdo usode, ki me je privedla v brzojavno službo v Pitts-burgu.« — Andrew Carnegie, ki se je rodil 25. novembra 1835 v Durnfermlinu in umrl 11. avgusta 1919, je bil v letu 1854 telegrafist pri T. A. Skottu, vrhovnem intendantu pen-sylvanske železnice. V brzojavno službo je stopil 1. 1848. V prostem svojem času se je bavil z raznimi vprašanji, in pri tem je odpiral prometu čestokrat nove perspektive. V družbi s Scottom je uvedel na pr. v železniškem prometu spalne vozove. Dejanska izvedba te misli je bil temelj za njegovo poznejše ogromno bogastvo.
Zidanje državnih stanovanjskih hiš za državne nameščence v ČSR. Pri kolavdaciji sezidanih državnih stanovanjskih hiš za državne nameščence se je dosegel s srečkami pri-
hranek, ki omogoča nadaljnjo stavbo teh hiš. Ministrstvo za javna dela namerava še zidati stanovanjske hiše za državne nameščence v tehle mestih: Bohumin, Hlučin, Prahatice, Dobrani, Mar. Lažne, Duchcov, Tannsvald, Hanušovice, Užhorod, Holešov, Čes. Krun-lov, Zateč, Bilina, Mohelnice, Satov, Han-dlova in Zvolen. Stavbišča za te hiše so po večini že zagotovljena. Z zidanjem prično bržkone že letos. Poštna uprava dobi gotovo število stanovanj za poštne nameščence. Zidanje stanovanjskih hiš bodo državni uslužbenci v rečenih mestih pozdravljali z najr večjim veseljem.
_ Izgube in oplenitve poštnih paketov in priporočenih pisem na Nemškem. Iz nemške poštne statistike o izgubljenih in oplenjenih poštnih pošiljkah je razvidno, da je njih število od leta do leta manjše. Lani se je na 1 milijon oddanih paketov samo 28.3 paketov izgubilo in 8.1 je bilo oplenjenih, ali če izgube in oplenitve seštejemo, je bilo 36.5 paketov, ki so se izgubili ali pa so bili izropani. Od leta 1927 je varnost poštnih paketov večja od predvojne. Kako so se razmere po svetovni vojni razvijale, je posneti iz sledeče razpredelnice:
Na 1 milijon pošiljk (paketov) pridejo:
Leto	izgube	optonitv«	oboje skupej
1913	43.7	37.6	81.3
4919	2451.0	869.5	3320.5
1920	1262.6	533.0	1795.6
1921	467.1	273.8	740.9
1922	449.6	306.1	755.7
1923	558.6	288.7	847.3
1924	191.6	79.9	271.5
1925	96.8	28.5	125.4
1926	51.6	15.2	66.8
1927	41.2	11.6	52.8
1928	34.4	9.7	44.1
1929	32.1	9.7	41.8
1930	28.3	8.1	36.4
In dasi se je poslovanje s priporočenimi pismi v maju 1928 poenostavilo, se vendar število izgubljenih pisem krči. Leta 1929 se je na milijon priporočenih pisem izgubilo 35.5, lani pa 32.1. Spričo uvedene pazne kontrole bo število izgubljenih priporočenih pisem vse-kako še padalo.
Na	1 milijon	prip. pisem	pridejo:
Leta	izgube	opleni tre	oboje tkupej
1913	5.8		
1919	25.4		
1920	30.0		
1921	30.3		
1922	23.8		
1923	47.4		i
1924	30.1		
1925	22.0		
1926	18.2		' •
1927	21.6		
1928	27.6	4.5	32.1
1929	35.2	5.9	41.1
1930	32.1	4.6	36.7
V znamenju		fašizma. Poštni minister	
Constanzo Ciano je bil poklican v včliki fašistični svet. Carlo Scorza, ki je vodil urad in kontroliral organizacije državnih uslužbencev, je bil pozvan v direktorij fašistične stranke. Na njegovo mesto je stopil D’Adda-bo. Te izpremembe bi ne imele za nas nobenega interesa, ko bi nas pri tem ne presenetilo nekaj nenavadno zanimivega: pri imenovanju se govori o društvih, ki so v območju stranke (Associazioni dipendenti dal Partito). Dosihmal so se imenovale organizacije državnih nameščencev, društva, ki so v področju države.
Nemško-rumunski časopisni promet. Dne 1, julija se je pričel časopisni promet med nemško in rumunsko državo. Vse pošte na Nemškem sprejemajo naročila na romunske liste. Zdaj se morejo dobivati v Nemčiji časniki po pošti iz več dežel in pokrajin in te
so: Belgija, Dansko, Estlandsko, Finsko, Francosko, Gdansko, Vatikan, Britansko in Irsko, Laško, Litvansko, Letlandsko, Luksembur-Iko, Nizozemsko, Norveško, Avstrija, Ru-munsko, Švicarsko, Češko-Slovaško, Ogrsko ter Zedinjene države v Severni Ameriki.
Kadar udari uradni šimel. Iz nemških časnikov smo zvedeli, da živi v Toplicah-Šanovi vdova po svetniku pri deželnem sodišču. Dasi je imela pravico do prejemkov že v začetku lanskega leta, ni doslej prejela niti ficka. Pač pa je prišel nanjo poziv, naj predloži dokaz, da je njen rajni moz napravil sodniško izkušnjo. Vdova je na ta poziv odgovorila, da je napravil izkušnjo ze v letu 1871, da pa izpričevala nima veČ in da so tisti, ki so mu napravili izpričevalo, že davno v grobu. Če je bil tisti uradnik sodni svetnik, je moral na vsak način imeti sodniško izkušnjo. Tu je odločilno, da je bil imenovan za svetnika deželnega sodišča in potem se ravna vdovina pokojnina. Prav umestno bi bilo, če bi gospod, ki je zahteval to izpričevalo, predložil i sam izpričevalo, seveda nekoliko drugačne vrste.
Izgube in oplenitve pisem iz Amerike. Ni
še dolgo tega, ko se je neki nemški Američan iz Milwaukee pri poštnem ravnateljstvu V E. pritožil, da se je več njegovih, na Nemško poslanih pisem, izgubilo ali pa prišlo oplenjenih naslovnikom v roke. Pošiljatelj je sodil, da so bila njegova pisma na Nemškem ukradena ali oplenjena. Nemška poštna uprava je uvedla preiskavo, ki pa ni imela uspeha. Zato je odgovorila pošiljatelju, da se pisma na kratki nemški poti gotovo niso mogla izgubiti in opleniti. Kmalu potem je bila nemška poštna uprava obveščena, da so prišli na sled poštnim tatvinam v Mihvaukee. Pisma je kradel in plenil 51 letni uradnik, ki je bil že 30 let v poštni službi ter ves čas užival popolno zaupanje vseh svojih tovarišev.
Ameriškemu preiskovalnemu sodniku so prihajala skoro 6 do 7 let naznanila o tatvinah na pošti v Mihvaukee, a vsa zasledovanja za zločincem so ostala brez uspeha. Šele v zadnjem času se je obrnil sum na pomožnega poštarja, ki se je kaj rad mudil pri sortiranju pisemske pošte. Zdaj je vse osebje svojo pozornost nanj obrnilo in so ga kmalu zasačili. Uzmovič si je hotel vzeti življenje, kar pa mu ni uspelo. Čaka ga zaslužena kazen.
Telefon v Švici. (Po Basler Nachrichten.) Lanskoletno poročilo družbe »Vereinigung zur Verbreitung des Telephons in der Schweiz«, ki si je postavila sodelovanje med državnim telefonskim prometom na eni strani ter med industrijo in obrtni jo na drugi strani za skupen cilj in ki je letos v petem letu svojega delovanja, navaja naslednje podatke:
Na koncu četrtega leta naše telefonske propagande je preteklo 50 let, kar imamo telefon v Švici. V tej dobi se je švicarsko te-lefonstvo razvilo iz skromnih začetkov v najbolje organiziran državni telefonski obrat. Število telefonov na 100 prebivalcev je poskočilo na 7.3. S tem smo se glede telefonskega omrežja povzpeli na tretje mesto v v Evropi.
Prvo mesto namreč zavzema Danska, kjer pride na 100 prebivalcev 8.4 telefonov in Švedska z 8.3 telefonov. Za Švedsko korakajo Norveška s 6.6, Nemčija s 6.4 in Britanska s 4 telefoni na 100 prebivalcev.
Iz tega močnega razvoja se vidi ves vpliv, ki ga ima telefon na lastno telefonsko in drugo industrijo. L. 1927 se je nakupilo raznega telefonskega materiala za 17 milijonov frankov, lani pa za 31 milijonov in nakupovanje še narašča. Telefonska industrija zaposluje številne delavske moči ter ne povečava, ampak zmanjšuje kolikor toliko današnjo brezposelnost. Lani je bilo montiranih 22.635 novih telefonskih priključkov; odpovedanih pa
je bilo 7533 telefonov, torej je naraslo število telefonskih naročnikov za 15.102. Podoba je, da bo tudi letos število telefosnkih naročnikov tudi za toliko naraslo. Med novimi naročniki je največ obrtnikov in zasebnikov. Telefonsko omrežje se bolj in bolj širi v srednje sloje. Uvedlo se bo mesečno plačevanje pristojbin namesto dosedanjega polletnega plačevanja.
Za razmah telefona prirejajo predavanja in filmske predstave. Od oktobra 1929 je bilo 175 takih večerov pred 36.000 ljudmi. Tako je naraslo število javnih telefonskih govorilnic od 24.466 na 29.216. Telefon imajo v hotelih domala v vseh sobah. V ta namen je v rabi priprost aparat po znatno znižani ceni. Kako se množijo telefonski priključki, je razvidno iz sledeče razpredelnice:
1925	1926	1927	1928	1929	1930
7707	7935	9773	13.806	14.776	15.102
Naraščajoče govorilnice:
1925	1926	1927	1928	1929	1930
10.782	10.275	13.111	20.651	24.466	29.216
Jasno je, da tudi število pogovorov raste.
Krajevni promet je narasel za 6.7 % medkrajevni za 8% ter inozemski za 11%.	—
Tudi v naši mladi državi je telefon v lepem razvoju. Ker je telefon jako aktiven, se z razmahom telefonskega omrežja znatno večajo državni dohodki. Zato je tudi s tega stališča želeti, da bi bilo otvorjenih v kraljevini Jugoslaviji še veliko telefonskih govorilnic.
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
UUBUANA, Stritarjeva ulica 5.
se priporoma pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne! Postrežb« toftna In solidna!
Poštarji kupujejo
samo
Jugosteyr-Waffen
kolesa in Puch-motorna
,	, kolesa
na ugodna mesečna odplačila wJIjGOSTEyR«
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 36
R. WILLMANN
strojno podjetje Ljubljana, Slomškova ulica 3
Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dala in popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje.
	
I Joži ihti in drag H	Ljubljana Dunajska cesta 41 ^	Telefon štev. 777	Tuječ Evgen Ljubljana, Smolitova ulica štev. 3 se priporoča za prodajo elektrotehničnega in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn i. t. d.
	
THE REX Co. UUBUANA, GRADIŠČE 10 - ZAGREB. SAJMIŠTE 58 Telet. 268 interurb. Ustanovljeno 1906 Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.	Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin po najnižjih cenah, se priporoča Franc Erjavec trgovina z usnjem Llubljana, Stari trg 11 a
Za konzorcij „Poštarja" v Ljubljani izdaja Penko Josip v Ljubljani. Ček. konto 11831 — Urejuje Franc Pirc v Ljubljani. — Rokopise pošiljajte vodništvu, reklamacije, oglase itd pa upravi lista .Poštar* v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna ,Slovenila" v Ljubljani Predstavnik m
tiskarno Albert Kolman, Celovška ceeta 61