PoStnlno plačana v gotovini.
Leto XX., št. 268 a
Ljubljana, petek 17« novembra HM
Cena 1 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. iačuni pri pošt. ček. zavodl* > Ljubljana št. 17749.
Izhaja vsak dan razen _ ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Cene žita in moke
Ko je proti koncu septembra izšla uredba o pobijanju draginje, je minister za socialno politiko in narodno zdravje dr Srdjan Budisavljevič v svoji izjavi pozval tisk, naj posamezne določbe kritizira, kajti z objektivno kritiko v tisku se bo lahko popravilo, kar v uredbi ni dobro, ali se bo vstavilo še ono. kar v njej morda manjka. Sedaj je uredba poldrugi mesec v veljavi, pa nam njeno praktično izvajanje že samo kaže, kje so njene hibe.
Ena od hib uredbe je v tem, da ne velja za področje banovine Hrvatske, to je za eno tretjino državnega področja. Naraščanje cen mnogim življenj slkim potrebščinam se je pričelo prav v banovini Hrvatski in višje cene, ki so se tam pojavile na trgu, so kakor magnet pritegnile blago iz drugih krajev. Tudi hrvatska industrija, ki je zlasti glede življenjskih potrebščin zelo močna, ni vezana na novo uredbo.
Uredba se je pričela najprej izvajati nasproti trgovcem detaj listom, ni pa se še prav začela izvajati glede registriranih in neregistriranih kartelov, ki so v zadnjih tednih pogosto brez zadostne osnove poviševali cene. Sestavljen je bil sicer poseben odbor z nalogo. da pregleda vse v poštev prihajajoče kartelne sporazume glede cen življenjskih potrebščin, toda ta odbor ne pride s svojim delom naprej, medtem pa so se cene mnogim življenjskim potrebščinam že občutno dvignile. V splošnem pa je treba reči, da tudi najboljša uredba ne more prinesti zaželenega rezultata, če se ostali ukrepi, ki lahko vplivajo na cene, ne spravijo v organičen sklad s prizadevanjem, da se orepreči dviganje cen.
Med življenjskimi potrebščinami je najvažnejše žito. Najhujši udarec za malega človeka je, če se podraži kjruh. Ravno na tem področju pa se je v zadnjih tednih špekulacija s pšenico razvila v nepričakovanem obsegu. Tu je uredba o pobijanju draginje brez učinka, ker so kmetijski proizvodi z lastnega posestva izvzeti iz njenih določb. Že pred dnevi smo na drugem mestu opozorili na odgovornost Pri zada. ki doslej ni smatral za potrebno intervenirati na vojvodinskem trgu, da prepreči tako občutno naraščanje cen, ki nikakor ni utemeljeno in vrh tega koristi le malemu številu špekulantov. ne pa kmečkim pridelovalcem žita. Že poleti je bila odkupna cena za pšenico določena na višini, ki je takrat za več ko 100% presegala izvozno pariteto nasproti zapadni Evropi. Danes pa naše pšenične cene še mnogo bolj presegajo to pariteto. Osnovna pogreška je že v tem, da nismo že v pričetku dviganja cen določili maksimalne cene za žito, kakor je to storila n. pr. Madžarska. Če je bila poleti dolžnost Prizada, da je z ogromnimi intervencijskimi nakupi preprečil padec pšenične cene je gotovo sedaj njegova enako velika dolžnost, da z intervencijskimi prodajami prepreči dviganje cene.
Poleti je moral Prizad ob silnem navalu producentov odkupiti 36.000 vagonov pšenice in je od te količine izvozil le 8000 vagonov, tako da ima na razpolago še* ogromne količine, ki so odtegnjene tržišču. Predvsem z namenom, da se proda vsaj del teh količin, smo dobili pred meseci uredbo o rezervah živil. Mestne občine so pričele kupovati v smislu uredbe živila, zlasti pšenico, na trgu razpoložljivega blaga pa je bilo vedno manj, ker je znaten del presežkov že prešel v roke Prizada. Samo ljubljanska občina je kupila 200 vagonov pšenice, druge velike občine pa so prav tako izvršile znatne nakupe. K temu je prišla še direkcija za prehrano, ki je pretekli teden dobila kredit 745 milijonov dinarjev za svoboden nakup pšenice in drugih živil. Še isti dan se je cena pšenici dvignila kar za 20 din pri metrskem stotu. Gotovo pa ni bil namen uredbe o rezervah živil ta, da bi se tako preko mere podražilo žito.
Take pogreške bi bilo treba preprečiti. Z mirno vestjo lahko rečemo, da se pšenica, moka in kruh, ki jih imamo v državi v izobilju, ne bi podražili ali vsaj ne v taki meri, če bi se Prizad zavedal svoje dolžnosti in svoje odgovornosti. Tako pa se je zgodilo, da je na primer v sredo na novosadski žitni borzi dosegla pšenica ceno 204 — 210 din, pšenična moka »0« pa 310 din za stot, kar znači napram cenam ob koncu septembra podražitev za polno četrtino.
Naloga Prizada je, da skrbi za primerno višino cen onih kmečkih pridelkov. ki mu jih država odkaže v zaščito. Nikakor pa ni njegova naloga, omogočati prekomerno in v ničemer utemeljeno podražitev teh pridelkov, zlasti ne v primerih, kadar jih ne prodajajo več mali kmetje; za prodajo namenjene pšenice pa ni danes bržčas nič več v rokah malega kmeta. Kakor je Prizad s svojimi nakupi v poletju dosegel, da je bila žitna cena pri nas
ANGLEŠKI MINISTER SIMON
0 NAJNOVEJŠIH DOGODKIH
poročilo o mednarodnem položaju, belgijsko-nizozemskem mirov in o razvoju operacij na kopnem, na morju in v zraku
tedensko nem apelu
London, 16. nov. s. V spodnji zbornici je podal danes namesto predsednika vlade Chamberlaina tedensko poročilo o položaju finančni minister sir John Simon, ki je najprej sporočil, da se je zdravstveno stanje ministrskega predsednika že zelo zbolj-šalo in da je v splošnem izvrstno, nakar je nadaljeval:
Haaski apel
Najvažnejši mednarodni dogodek v zadnjih 14 dneh, odkar je ministrski predsednik podal pred parlamentom svoje zadnje poročilo, je bila poslanica, ki sta jo holandska kraljica in belgijski kralj dne 7. novembra naslovila na angleškega kralja, predsednika francoske republike in nemškega kancelarja in v kateri sta ponudila svoje usluge v nadi, da se prepreči nadaljnje razširjenje vojne. 2e v govoru, ki sem ga imel namesto ministrskega predsednika dne 10. t. m. v »Mansion House«, sem izjavi, da izkušnje iz preteklosti ne upravi-čujejo velikih upanj na zadovoljiv odgovor nemškega kancelarja. člani zbornice so medtem gotovo čitali odgovor, ki ga je kralj Jurij poslaJ holandski kraljici in belgijskemu kralju. Istega dne je bil v slič-nem smislu poslan odgovor predsednika francoske republike Lebruna, kar lepo kaže edinost obeh zaveznic. Napačne opazke o angleški politiki v govoru nemškega kancelarja v Monakovu 9. t. m., kakor tudi napačno tolmačenje angleškega in francoskega odgovora s strani nemške propagande v smislu, da pomenita odklonitev holandske in belgijske mirovne iniciative, niso dali slutiti, da bi nemški odgovor utegnil odpreti vrata za mirno ln zadovoljivo rešitev. Uradna nemška poročevalna agencija je sedaj objavila izjavo, da je zunanji minister Ribbentrop včeraj v Hitlerjevem imenu obvestil belgijskega in holandskega poslanika v Berlinu, da smatra nemška vla-
da po odklonitvi mirovnega predloga s strani Anglije ln Francije zadevo kot zaključeno. člani zbornice so gotovo čitali poročila v listih, da nemška vlada nI poslala obema suverenoma nobenega formalnega odgovora.
Omiljenje napetosti
Značilnost preteklega tedna so bile ponovne govorice o nemških agresivnih namenih proti Holandski ln Belgiji. Velike koncentracije nemških čet na holandski ln belgijski meji ter začetek grozeče kampanje v nemškem časopisju so podale primer, ki je v svetovni javnosti vse predobro znan in v katerem je navajena videti neposredne predhodnike nemške Invazije. Gotovo ni bilo nikjer, najmanj pa v Angliji, želje, da bi bila pretiravana važnost teh poročil. Nemška izjava z dne 13. t. m., v kateri je poudarjeno, da hoče nemška vlada še na dalje spoštovati nevtralnost Holandske in Belgije, dokler bosta to storili Anglija in Francija, kakor tudi radijski govor holand-skega ministrskega predsednika de Geera istega dne, v katerem je izjavil, da ni vzroka, da bi se Holandska bala kršitve svoje nevtralnosti, sta .povzročila zmanjšanje napetosti. To je v zadovoljstvo vladi Nj. Veličanstva, ki ima, kakor mi je komaj treba poudariti, vse namene, da spoštnje nevtralnost Holandske in Belgije še nadalje.
Ojačen položaj zaveznikov
Drugi dogodki so ojačili položaj zaveznikov. Zlasti novi zakon Zedinjenih držav, ki je obnovil našo pravico do nakupa ogromnih ameriških zalog. Manj zadovoljiv dogodek je dejstvo, da so se rusko-finska pogajanja dejansko razbila.
Pozdravljam obisk poljskega ministrskega predsednika Sikorskega v Londonu In izražam upanje, da bo v kratkem mogoče organizirati popolnoma samostojno poljsko armado v Franciji.
Po haaškem neuspehu
Belgija in Holandska se bosta posvetovali o možnosti novih mirovnih poizkusov
London, 16. nov. s. V holandskih ln belgijskih vladnih krcgih izjavljajo, da se bosta Holandska in Belgija kljub negativnemu nemškemu odgovoru na njuno posredovalno akcijo za mir posvetovali o možnosti novih poskusov za spravo vojujočih se držav.
Po informacijah pariških diplomatskih krogov je bil ustmeni odgovor, ki ga je včeraj dal nemški zunanji minister Ribbentrop belgijskemu in holandskemu poslaniku, poslan tudi pismeno belgijski in holandski vladi. Ta odgovor pa še ne predstavlja oficielnega nemškega odgovora na belgijsko-holandsko mirovno pobudo, temveč pričakujejo istega šele v dveh ali treh dneh. Tudi nemški oficielni odgovor bo vsekakor negativen.
Na drugi strani smatrajo uradni holandski krogi po poročilih iz Haaga, da bo prihodnje dni kancelar Hitler še osebno pismeno odgovoril kraljici Viljemini in kralju Leopoldu, vendar pa ta dva odgovora sploh ne bosta objavljena.
Kombinacije angleških listov
London, 16. nov. br. V svojih današnjih komentarjih o Ribbentropovem odgovoru na nizozemsko-belgijski mirovni poziv, navajajo angleški listi vse mogoče kombinacije glede na najbližjo nemško akcijo. »Daily Telegraph« je mnenja, da je sedaj v resnici pričakovati nemške ofenzive, ki jo bodo Nemci pričeli dejansko v smislu totalne vojne. Po mnenju drugih listov nemški zavrnitvi belgijsko-nizozemskih mirovnih ponudb ni pripisati prevelikega pomena, ker Nemčija že sedaj čuti najresnejše posledice angleške blokade.
Dve nemški letali nad Belgijo
BruseJj, 16. nov. br. Dve nemški letali sta danes dopoldne znova preleteli belgij-
daleč nad svetovno pariteto, tako bi bil lahko in bi bil moral, ko se je začela na borzi pšenica neutemeljeno dražiti s prodajo iz svojih ogromnih zalog doseči, da bi se to dviganje cen ustavilo. Morda bi v ta namen že zadostovalo, ako bi pri njem dobile žito mestne občine in direkcija za prehrano, tako da bi ti veliki kupci ne bil navezani na tržišče. Če pa bi bilo to še premalo, bi Prizad lahko oddajal žito tudi direktno konzumentom. Na ta način bi se žitne in z njimi tudi krušne cene držale trajno na enaki višini, kar bi brez dvoma ugodno vplivalo tudi na cene drugih življenjskih potrebščin.
Podražitev žita in kruha je namreč samo en del podražitve, ki je začela tlačiti zaradi vojne tudi našo državo, čeravno smo nevtralni. Na žalost pa pri ostalih nujnih potrebščinah položaj ni tako enostaven kakor pri žitu, kjer lahko Prizad še sedaj s svojim posredovanjem pritisne cene zopet nazaj na primerno stopnjo. O cenah za ostale življenjske potrebščine bomo zato spregovorili v eni prihodnjih številk.
sko ozemlje v okolici Ligea Z bližnjega letališča se je takoj dvignila belgijska letalska eskadrilja in začela zasledovati nemški letali, ki pa sta se pravočasno umaknili.
Znaki zboljšanja položaja
Amsterdam, 16. novembra. AA. (Reuter) V znak, da se na Holandsko vrača mirnejša atmosfera, so včeraj odprli prekop med Amsterdamom in Severnim morjem.
Pristanišče Ijmuiden, ki so ga pred nekaj dnevi po nalogu vlade zaprli, je zdaj spet odprto za plovbo. Telefonske zveze v vsej državi spet normalno delujejo.
Bruselj, 16. nov. br. Avtomobile in avtobuse, ki so jih vojaške oblasti prejšnji teden rekvirirale, so sedaj spet vrnili lastnikom. Danes je bil avtomobilski promet v Bruslju skoraj docela spet obnovljen.
Glede na zadnje prekršitve belgijske nevtralnosti je belgijsko vrhovno poveljstvo odredilo, da bodo odslej belgijska letala stalno krožila nad belgijskim obmejnim ozemljem, da bi vsakokrat takoj pregnala sleherno tuje vojaško letalo, ki bi hotelo vdreti nad belgijsko ozemlje.
Nemčija se bo borila, dokler ne zmaga
London, 16. nov. s. Zastopnik neke ameriške agencije objavlja izjavo, ki mu je bila dana s strani merodajne nemške osebnosti v Berlinu. Rečeno mu je b lo, da Nemčija ne bo odnehala, dokler ne bo uničena angleška nadoblast nad svetom. Ne obstoji več vprašanje, da bi Nemčija formulirala mirovne pogoje. Tako vprašanje lahko načneta London in Pariz, ne bo pa ga načel Berlin. Nemčija se bo borila, dokler ne bo zmagala. Mnogi vprašujejo, zakaj Nemčija ne napade, pa pravijo zopet, da bi rabila napad, da dvigne moralo svojega prebivalstva. Omenjajo tudi možnost nemškega napada na jugovzhod ter pravijo, da bi bila zunanjemu ministru Ribbentropu potrebna taka akcija za opravičilo pred kan-celarjem Hitlerjem. Vsem tem odgovarja Nemčija, da se ne boj: ofenzive, glede časa, ki ga bo izbrala za napad, pa bo me roda jna sodba vojaških strokovnjakov in ne drugi momenti.
Nemška gospodarska ofenziva na Balkanu
London, 16. nov. br. V tukajšnjih političnih In gospodarskih krogih ugotavljajo, da je Nemčija pričela z novo gospodarsko ofenzivo na Balkanu. Pravkar se mudi v Bukarešti nemška trgovinska delegacija pod vodstvom načelnika gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva dr. Clodiusa. V prvi vrsti ima delegacija nalogo doseči povečanje kontingentov rumunskega petroleja za Nemčijo ter njihov pospešeni izvoz v Nemčijo. Nadalje naj bi dosegla za Nemčijo tudi ugodnejše razmerje med nemško marko In lejem. Napovedujejo se končno tudi nemška trgovinska pogajanja z Madžarsko, za katere že sondirajo teren.
Obisk francoskega finančnega ministra Reynauda v Londonu je pokazal potrebo nadaljnjega ozkega angleško-francoskega finančnega In gospodarskega sodelovanja.
Razgovori z zastopniki vlad dominionov in Indije se tičejo vseh vprašanj vojne, obrambnih vprašanj, kakor tudi zunanjepolitičnih problemov ter vprašanj dobav, ekonomske vojne in plovbe. V številnih dosedanjih konferencah z zastopniki posameznih dominionov, glede mnogih specialnih vprašanj je bil dosežen že velik in zelo zadovoljiv napredek. Obisk zastopnikov dominionov v Franciji ln ogled obrambnih naprav v Angliji pa so dali tem priliko, da sami zase presodijo veličino našega prizadevanja v vojni, narn pa je dal vpogled, kako je mogoče pomoč imperija najbolj koristno izrabiti.
Vojna na morja
In na kopnem
Minister za plovbo in minister za mornarico proučujeta vprašanje pospešenja spremljevalnega sistema za trgovinske ladje. Poskrbljeno bo, da bodo spremljevalni sistemi poslovali hitreje In da bodo pomnoženi. čim bo več spremljevalnih ladij na razpolago. Naši rušile! so prepluli že več stotisoč milj. Samo eden od njih se je potopil, ker je zadel na mino. To je cena, ki jo moramo plačati za svojo nadoblast na morju. Štiri sovražne ladje so bile pretekli teden zajete ln dve veliki nemški ladji so Nemci dne 12. ln 13. t. m. sami potopili. Naše trgovinske ladje plovejo v velikem številu nemoteno dalje, čeravno morajo sedaj posadke paziti na torpede, topove in mine.
Slabo vreme je oviralo operacije na kopnem na zapadni fronti V zraku nI bilo večjih dogodkov, razen napada nemških bombnikov 14. t. m. na šetlandske otoke, pri katerem so vrgli 12 bomb na kopno in 8 v morje, niso pa povzročili nobenih žrtev
ln samo neznatno škodo. Naše letalsko moštvo se je ponovno izkazalo s svojo običajno močjo in hrabrostjo.
Debata
V debati je vodja opozicije Attlee obža»-loval, da je nemška vlada tako na kratlu> zavrnila haaški mirovni poskus. Vsi upajo, da miroljubni državi Holandska in Belg ja ne bosta potegnjeni v vojno. Pozdravil je izjavo o obiskih poljskega ministrskega predsednika Sikorskega, francoskega finančnega ministra Reynauda ter predstav, nikov domnionov. Toda program vprašanj, ki so v razpravi z zunanjimi gosti, ne vsebuje formulacije mirovnih ciljev. Obstoji zahteva v Angliji, da se ti cilji točneje de-fin.rajo. Tudi ni prezgodaj, da se popolnoma upošteva važnost sestave načrtov za mirno dobo v Angliji.
Vodja liberalcev Sinclair je posebno pozdravil angleško-francosko gospodarsko in finančno sodelovanje, kajti »ti dve državi bosta skupaj utonili ali pa skupaj plaval in ravno tako bo s funtom in frankom. Rešiti jih more le najtesnejše sodelovanje. Veliko dolgujemo kraljici Viljemini za njeno pogumno inicativo in za njeno izpoved principov pameti in pravičnosti tudi sredi vojnega hrupa. Ta iniciativa je tudi razčistila ozračje, ker sedaj nihče ne more več trditi, da je bila vojna Nemčiji vsiljena. Angleška vlada mora biti pripravljena, da nudi takojšnjo pomoč, če bi morala Holandska in Belgija braniti svojo nevtralnost in svobodo proti Nemčiji. Ne bi mogel odpustiti vladi, če bi bili ti dve državi prepuščeni kot žrtev nemškega napada, ne da bi jim bila s strani Anglije prožena učinkovita pomoč.
Na neko vprašanje je izjavil podtajnak za zunanje zadeve Butler, da se vlada pogaja za izmenjavo angleških civilnih ujetnikov v Nemčiji za nemške civilne ujetnike v Angliji in kolonijah.
Kaj pričakuje Italija
Vlrglnio Gayda o ciljih italijanske politike
New Tork, 16 nov. o. V govoru za ameriško javnost, ki so ga prenašale vse ameriške radio postaje, je izjavil znani italijanski publicist Virginio Gayda. da pričakuje Italija rešitev kolonijskega problema. Gayda. ki je govoril angleško, ie poudaril med drugim, da stremi Italija po miru in sicer bolj trajnemu miru, kakor je bil poslednji, po boljšem miru. ki bo temeljil na pravičnosti. Po poslednji veliki vojni so zavezniki popolnoma pozabili koliko je žrtvovala Italija, ki je bila v Versaillesu prevarana. Italija je sicer vojno dobila, toda izgubila je mir. Italija je bila v Versaillesu premagana od zavez-
nikov. Gayda opozarja, da sta Anglija in Francija imeli od svetovne vojne dobiček, dočim je Italija odšla praznih rok. Ta krivica še doslej ni bila popravljena. Vsakršna rešitev kolonijskega problema, pravi Gayda, mora biti realistična, ter mora vpoštevati konkretna dejstva. Italija hoče sodelovati v mirni Evropi z drugimi narodi. Njen cilj je politična in gospodarska harmonija na Balkanu, svoboda in ravno-pravnost pri urejevanju kolonijskega vprašanja. Samo na tej podlagi se more ustvariti resnično sodelovanje. Mirna, toda odločna politika Mussolinija temelji na čakanju in čuječnostL
Finsko-ruska napetost
Baska službena agencija ostro napada finsko vlado
Moskva, 16. nov. AA. (DNB). Agencija Tas prinaša ponovno iz Helsinkija obsežno poročilo o položaju, kakor ga presojajo Rusi, ter pravi: Ce finski uradni krogi trdijo, da se žele sporazumeti z Rusijo in da je kremeljskih pogajanj samo začasno konec, to ni res. Očitno je stvar takšna, da finski vladni krogi niso želeli sporazuma z Rusijo, ampak hočejo nadaljevati svojo protisovjetsko politiko.
Dr. Paasildvi o zastoju pogajanj
Pariz, 16. nov. s. Glavni finski delegat pri pogajanjih v Moskvi, dr. Paasikivi, je izjavil, da rusko-finskih razgovorov ni treba smatrati za prekinjena. Finska ie vedno pokazala dobro voljo, toda v nekaterih točkah so se tekom pogajanj pojavile važne razlike v mišljenju. Finska namreč ni hotela, da bi bila urejena samo gotova vprašanja, druga pa bi ostala odprta. Da bi Rusija mogla izvajati nad Finsko gospodarski pritisk, ni verjetno, ker znaša finski izvoz v Rusijo samo 1.2% celotnega finskega izvoza.
Gospodarski položaj Finske
London, 16. nov. s. Guverner finske Narodne banke Ruti je danes zanikal ruske trditve, da bi bila finska mobilizacija povzročila prevelike izdatke za Finsko. Zanikal je tudi govorice o inflaciji kot popolnoma napačne. Finska vlada si še ničesar ni izposodila od Narodne banke. Kljub mo-bil zaciji je domača nrodukcija ostala na taki višini, da zadovoljuje domače potrebe in da je eksnort ostal skoro na prejšnji višini. Od izbruha vojne se je finski eksport zmanjšal samo za 10%. Najboljše orožje Finske sta njen veliki neomadeževani kredit in naklonjenost vsega sveta.
Estonski list o položaju
Talin, 16. nov. j. List »Uas Esti« se v obširnem članku peča s pogajanji med Finsko in Rusijo ter navaja različne či-njenice, od katerih je bil potek pogajanj odvisen doslej in one. od katerih utegne biti odvisen v bodoče. List piše, da tudi največji optimist ne more zanikati, da se je razmerje med Finsko in Rusijo po prekinitvi pogajanj znatno poslabšalo, da pa i poslabšanje v neprimerno večji meri ob- I
čuti Finska, kakor pa Rusija. Položaj na Finskem ni dosti različen od vojnega stanja, vsaj v kolikor se tiče to obsežnih izprememb v življenju prebivalstva- Se v večji meri je notranje stanje Finske podobno vojnemu stanju glede na težka finančna bremena, ki jih je morala prevzeti država. »Uas Esti« podaja nadalje sliko življenja na Finskem in pravi: Večina moških je poklicanih pod orožje. Čete so koncentrirane ob mejah in poljedelsko in industrijsko delo v notranjosti države je skoraj popolnoma zastalo. Prebivalstvo je bilo evakuirano skoro iz vseh velikih mest. Večina šol je zaprtih. Navzlic odločnosti in pogumu finskega naroda se človek ne more otresti vtisa nečesa' mo-rečega. Vprašanje je, kako dolgo bo Finska to stanje lahko vzdržala Prepričanje javnosti je in prav tako si v tej smeri prizadeva tudi finska vlada, da razmerje do svoje velike sosede čim preje uredi. Nedvomno bi finska vlada tudi vse storila, da se bi pogajanja z Rusijo čimprej zopet pričela
Obstreljena ruska letala
Helsinki, 16. nov. br. O incidentih z ruskimi letali na Finskem so se danes zvedele naslednje podrobnosti: Devet ruskih letal je bilo na izvidniškem poletu nad Finskim zalivom. Letala so se morala boriti z velikimi vremenskimi neprili-kami. Sedem letal je našlo pot proti Estonski in je pristalo na ruskem letališču v Estoniji, dve pa sta zašli proti severu nad finsko obalo ter sta bili obstreljevani
★
Rusija za obnovo pogajanj s Turčijo
London, 16. novembra. AA. {Reuter) Ca-rigrajski dopisnik >Daily Heralda« trdi, da je ruski poslanik v Ankari Terentijev turški vladi formalno predlagal, naj imenuje svoje delegate za nadaljevanje razgovorov, češ da je Rusija pripravljena podpisati pakt s Turčijo v obliki, kakor je bil predlagan v začetku razgovorov, ako Turčija privoli v nekatere zahteve Molotova glede ankarskega pakta. Turška vlada, je odgovorila, da .se mora poprej posvetovati s Londonom ln Parizom,	..... .
»JUTRO« St 268.
»JUTRO« št. 268.
Blokada Nemčije
Anglež! so v preteklem tednu zadržali za pregled skupno lo8 trgovskih ladij
London, 16. nov. s. Minister za blokado Cross je izjavil včeraj, da so angleške kontrolne postaje za vojno tihotapstvo v preteklem tednu zadržale za pregled 108 ladij, od prej pa jih je bilo v pregledu še 86. Kontrolne postaje so popolnoma zaplenile tovor dveh ladij, deloma pa tovore 43 ladij. 88 ladij je bilo popolnoma izpuščen h.
Moč angleške in nemške vojne mornarice
London, 16. nov. s. Ena najbolj znanih knjig o vojnih mornaricah na svetu »James Flgbtingships«, ki je izšla danes v novi izdaji, navaja sledeče primerjalne podat ke o anglešk, in nemški vojni mornarici Anglija ima 14 velikih vojnih ladij, Nemčija 5: Anglija ima 5 nosilcev letal, Nemčija nobeneea. Glede težkih križark je razmerje 15:2 v korist Anglije Drugih kr žark ima Anglija 43 Nemčija 6; rušilcev ima Anglija 179 Nemčija 22. Nemčija prekaša Anglijo samo v podmornicah, ki jih ima 6". nae^-oti 57 ang'eškim. ter v torpedovkah.
Us8*?a angleškega bfaga na nemških ladjah
London, 16. nov. s. Angleška trgovsk zboT>ir"i ~e pogaja glede oprostitve angle škeea blaga v vrednosti 3 do 5 nrilionov funtov, ki se nahaja na 140 nemških idjah ki so se zatekle v nevtralna pristanišča c„:Cotitev biaga iu ao 35°'(i vrednosti blasra. pa še polno plačilo p-~voza do ang'eških luk. preden blagr izro* -'->. i*ei>rav je to večinoma z angleške strani že plačano. Nemci se sklicujejo nf> stroške ki jih imaio l*ije s tem, da so internirane v nevtralnih pristaniščih Angleška t^~"'"*ka zbornica je dala Ias*nikon-tovrn'	da nlačaio prevozne stre
ške v AnsTjo ter ne več nego "S"V. za stre ške Zbornica bo izda'a posebne licence, lobodo omogočale potrebna izplačila v ko
z rusko zastavo
London, 16. nov s. Angleške vojne ladje so zap'enile 989tonski nemški parnik »Lean-der« ki je pod rusko zastavo in z napačnim imenom skušal z španskesra pristanišča Vi ga. kjer se je nahajal od začetka vojne. do^oeti v Nemčijo.
Holandska ladja žrtev mine
Stockholm, 16 nov. AA. (Štefani) V Baltiškem morju, južno od Falsterboja se
je potopila holandska motoma ladja »Saphe« (6.000 ton), ker se je zadela ob neko nemško mino.
Velik angleški parnik napaden od podmornice
London, 16. nov. br. Angleški 12.000-tonski parnik »Macaroa«, ki je na poti iz Anglije v Novo Zelandijo, je bil danes dopoldne napaden od neke nemške podmornice. Parnik je razvil vso svojo brzino in mu je v eni uri uspelo podmornici ubežati. Parnik ni oborožen.
Minister Pernot o pomenu blokade
Pariz, 16. nov. j. Pred finančnim odborom parlamenta je imel danes francoski minister za blokado Pernot ekspoze, v katerem je d al, da bo odločila o zmagi ne tol ko vojska na fronti, ampak v prvi vrsti gospodarska vojna v zaledju. Minister je dejal da spada k tej gospodarski vojni kot eden najbolj odločujočih činiteljev blokada, ki se pa vodi danes povsem drugače, z vse močnejšim orožjem, kakor pa v minuli sve--ovni vojni. V sedanji vojni, za katero ,ma-a Anglija in Francija dovolj neizpodbitnih dokazov za njeno legitimnost, je tudi
ožje blokade povsem upravičeno, zlasti še, ker ga zavezniški sili uporabljata zmerom le v skladu z mednarodnim in pomorskim pravom Vsa nemška ropaganda proti blokadi ne more utajiti dejstva, da blokada mnogo bolj ščiti človeške pravice ter mnogo bolj prizanaša lastnini nevtral-cev, kakor pa nemški torpedi. Najmanj pa ie taka nemška propaganda na mestu, ko lam je lz minule vojne in lz sedanjih primerov še vsem v spominu, kako nemške oodmornice na morjih nikoli niso hotele razlikovati med civilisti in njihovim premoženjem ter med oboroženim nasprotnikom. Pernot je nadalje podčrtal sodelovanje Anglije in Francije v tej gospodarski vojni ter navede) njen uspeh v prvih devetih tednih vojne. Dejal je. da se mreža blokade bolj in bolj zgoščuje ln da slednjič Nemčija navzlic morebitni rusk gospodarski pomoči, ki je pa ni presojati preveč optimist čno, ne bo mogla uiti njenemu uničujočemu udarcu. Gospodarsko vojno — je končal Pernot — bomo nadaljevali z vso s Jo in vso dosl dnostjo.
ž cvlra na fronti
vsako večjo akcijo
Poročili obeh vrhovnih vojaških poveljstev govorita o
mirnem dnevu na bojišču
Berlin, 16. nov. br. Vrhovno poveljstvo F katerega smo Sli proti svoji volji z name-
nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: V teku včerajšnjega dne na fronti ni bilo nobenih važnih dogodkov.
Pariz, 16. nov. s. Jutranji 147. francoski vojni komunike pravi: Nobenih omembe vrednih novic z zapadne fronte tekom noči.
Slabo vreme na fronti
Pariz, 16. novembra. AA. (Havas) Slabo vreme spet o" ira vojaške operacije na bojišču in je bilo včeraj v glavnem le nekaj krajevnih prask. Dočim na bojišču samem ni bilo pomembnejših dogodkov, je bilo letalstvo precej delavno, v prvi vrsti nemško letalstvo, ki je nadaljevalo z ogledniškimi poleti nad severnovzhodnim delom Francije. Nemška letala so letela tudi nad dolino Meuse ter nad dolino reke Chambre.
Sestreljeno nemško letalo
Lille, 16. novembra. AA. (Havas) Nemško letalo, ki je letelo 11. novembra nad Dunkerqueom, so s protiletalskimi topovi sestrelili. Letalo je padlo v morje. Pilot je utonil, ostale tri letalce pa je rešila neka holandska ladja.
Vojni material iz Amerike še ne prihaja
Washlngton, 16. nov. s. Doslej še kljub podpisu novega nevtralnostnega zakona ni mogel iz Zedinjenih držav oditi noben transport vojnega materiala v Anglijo in Francijo. Ameriške oblasti hočejo najpreje točno definirati pojm »casn and carry« (plačaj in odpelji) tn se glede tega pogajajo s petimi velikimi ameriškimi letalskimi tovarn and.
Amerika ba zgrabila
25.000 letal letno
New York, 16. nov. j. Predsednik sindikata letalske industrije je izjavil, da bo ameriška letalska industrija dosegla do decembra 1940 tolikšno kapaciteto, da bo letno lahko producirala 25.000 vojnih in transportnih letal Glede nj;h velikesti ie predsednik sindikata pojasnil, da bo znašala povprečna motorna moč vsakega teh letal najmanj tisoč konjskih sil.
Lebrnn—Campbell
Pariz, 16 novembra. AA. (Havas) Pred sednik francoske republike Lebrun je sprejel danes angleškega veleposlanika v Parizu Ronalda Campbella, ki mu je pri tej priliki izročil poverilnice. Campbell je imel pri tej priliki govor, v katerem je med drugim izjavil: Velika Britanija in Francija sta imeli pred očmi samo eno stvar: mir. Kljub vsemu prizadevanju se njuno upanje ni izpolnilo. Danes po 25 letih sta naša dva naroda spet prijela za orožje, ker sta bila v to prisiljena. Vsi vemo, da gre tudi za pravico in bodočnost naših sinov. Vsi vemo, da samo zmaga more zagotoviti Evropi mir in pravico do življenja in dela v miru. Velika Britanija deli, kakor tudi leta 1940.. vse nade ln vsa stremljenja s Francijo. Ona občuduje hladnokrvnost in hrabrost, s katero so šli Francozi v nov boj.
Lebrun je v svolem odgovoru izjavil: Vi ste podčrtali nezrušljive vezi. ki vežejo na-fia dva naroda. Govorili ste o skupnem Idealu prijateljstva in o skupnem boju, v
nom, da zagotovimo zmago pravice in svobode. Popolna Istovetnost misli in dejanj ter solidarnost označujejo one vezi, ki obstoje med Veliko Britanijo in Francijo in na katerih temelji trajno prijateljstvo in medsebojno zaupanje. Mi se borimo za zmago in za mir z željo, da bi bil ta mir trajen, ne pa od časa do časa skaljen zaradi želj tistih držav, ki streme po nadvladi.
Monakovska
preiskava
Berh, 16. novembra. AA. (Štefani): Nemški emigrant Otto Strasser, ki se je mudil v Curihu, je nenadoma zapustil ** Švico in se odpeljal na Angleško. Njegov nepričakovani odhod spravljajo v zvezo z glasovi, da je bil zapleten v monakovskl atentat.
Gverilska vojna na Poljskem
London, 16. nov. s. Diplomatski poročevalec »Manchester Guardiana« poroča, da vodijo v nemškem delu Poljske Poljaki pravo gverilsko vojno. Poljski četniki so izvrstno organizirani in nastopajo večinoma ponoči. Njihova aktivnost je posebno
velika v Karpatih. Nemci so imeli mnogo
žrtev, tako med vojaštvom kakor tudi med oddelki SA. Sedaj nemški vojaki niti podnevi več ne hodijo sami daleč od svojih postojank.
Angleške domneve o nemških načrtih
.Vojaški strokovnjaki velikega angleškega dnevnika »Torkshlre Post« je za svoj list napisal članek o vojašk h načrtih Nemčije. Po njegovem mnenju so se posvetovanja med političnimi ln vojaškimi voditelji v Berlinu končala z negativnim rezultatom. Nemško vrhovno poveljstvo se je odločilo da v z mskih mesecih ne bo izvršilo velikega splošnega napada na Maginotovo črto. temveč omejilo zimske operacije na vedno se ponavlja *e pomorske in zračne napade. General Keitel je dosedaj nasprotoval forsiranju letalskega boja. ker so nekateri tipi nemških letal slabši od angleških ln francosk h letal iste vrste in bi vrb tega bila letalska vojna proti Angliji res uspešna, le če bi imeli Nemci svoja oporišča na zapadnih obalah Nizozemske. Gene ral Keitel je pri tej pril ki tudi izjavil, da bi Izvedel napad na Nizozemsko le tedaj, ako bi imel zanesljiva jamstva, da bi ostala Belgija tudi v "tem primeru nevtralna. Takih jamstev pa ni pričakovati, ker bi vpad na Nizozemsko preveč občutno ogrožal tudi Belgijo samo in bi se zaradi tega Beleriia ne upirala, če bi francoske in angleške čete hotele iti Nizozemsk na pomoč preko njenega ozemlja Zato so Nemci na črt svojega vpada na Nizozemsko opustil ali pa vsaj začasno odgodili. Pač pa je tre ba pričakovati da bo še v bodoče skušal;-Nemčija z vsemi svojimi napori doseč absolutno nevtralnost Belgije tudi za pri mer vojne na Nizozemskem.
V nasprotju s tem naziranjem presoja diplomatski korespondent »Manchester Guardian«. holandski položaj še nadalje zelo pesimistično. Po njegovem mnenju nemška zagotov iš nls~ prepričevalna. Dokler bodr nemške čete ob nizozemski meji. toliko ča sa bo akutno tudi ogrožanje Nizozemske Belgijski in holandski diplomatski krog so v ostalem mnenja, da je Nemčija prvot no hotela predvsem izsil ti spreiem goto vih političnih ln tehničnih zahtev. Cepra sta belgijska ln nizozemska vlada zanikali da bi prejeli kake uit matlvne zahteve. p? je kljub temu upravičena domneva da ie Nemčija obema državama predložila goto ve predloge, ki so temeljili na upanju, d: bi se BeiHia in Nizozemska pridružili kon tinentalni blokadi.
rcr~ir'
Odmevi beograjske tramvajske nesreče
Beograd, 16. nov. p. Snočnja huda tram vajska nesreča na progi pri postajališču Senjak je vzbudila v beograjski javnost veliko vznemirjenje in ogorčenje ker je to že druga tramvajska nesreča na tati progi ln iz istega vzroka. Obakrat so namreč odpovedale zavore. Na kraj nesreče je prišel snoči tudi notranji mini ster Mihaldžič, ki je sam nadziral dela pri reševanju ranjencev. 12 potnikov Je bilo precej hudo ranjenih ter bodo morali enemu izmed njih, mladeniču Simi Grosu amputirati obe nogi- Tramvajski opravi očitajo, da ni poskrbela, da bi prišli v promet vsak dan sproti pregledani voze vi. Beograjski listi zahtevajo energične naj se preiskava naglo izvrši ter krive izroče sodišču.
Ujeti tatovi zagrebške hranilne knjižice
Zagreb, 16. nov. o. Pred nekoliko dne vi,so v Zagrebu neznanci ogoljuiali trgov ca Papo za hranilno knjižico pri Prvi hrvatski štedionici, glasečo se na vsoto 450.000 din. Ugotovili so, ds je bila vložna knjižica takoj prodana. Danes so sleparje izsledili ter našli tudi večino denarja pri njih, ki je bil delno zakopan v zem Ijo. Policija še ni objavila imen aretiran cev, ker preiskava še ni zaključena.
Razveljavljena premestitev
Beograd. 16. nov. p. Razveljavljena )e premestitev učiteljice Frančiške Slapar k sreskemu načelstvu v Kranju
Upokojitve
Beograd, 16. nov. p. Upokojeni so strojevodje Herman Zaj, Alojzij Smole, Peter Megendorfer ter vlakovodja Josip Stojko-vič s področja ljubljanske železniške direkcije.
L. 1 »aM—————*
Poslanstvo Poljske
v sedanji vojni
Predsednik poljske vlade, general Sikorski, o enakosti naziranj poljske in angleške vlade glede vojnih ciljev
London, 16 nov AA. (Reuter). Predsednik poljske vlade, general Sikorski, ie imel danes pri kosilu, na katerega so bili povabljeni dopisniki tujih listov, govor, v katerem je med drugim izjavil:
Poljaki in nova poljska vlada imajo zdaj samo eno poslanstvo: ostati hočejo zvesti on: m, ki so dali svoje življenje, da bi Poljska živela častno in dostojno Zdaj smo na zgodovinskem preobratu. Gre za to. da bi misel o evropski solidarnosti prej ali slej združila vse narode v skupnost svobodnih in neodvisnih držav katerim bo dala zavest evropskega in skupnega stališča Ali mar ne izhaja končno ta misel po svojih naravnih posledicah iz moralnih, duhovnih in materialnih vrednot grško-rimske in krščanske civilizacije? Mi Poljaki ne dvomimo, da bo iz pepela in podrtin. v katere je padla naša država, morala nastati pravična in združena Evropa
Moj obisk v Angliji ki sem ga izvrSil na povabilo angleške vlade. 1e bil zame najpoučnejši Iz razgovorov, ki sem 1ih imel z britanskimi državniki in vojaškimi poveljniki sem moeel spoznati, v koliki meri naš veliki in plemeniti zaveznik izkazuje priznanje vlogi, ki 1o ie Pollaka odigrala v tem boiu za splošno stvar Nočem navajati oozit'vn;h koristi, ki so lih ^aši zavezniki imeli od žrtve mole države. Dosti je če rečem, da pri tej volni ni nobenih front, ki bi predstavljale koristi za posameznike. Samo eno bojišče je. na
katerem Poljska }e in ostane, in to boji šče je vzhodno področje. Razgovori, ki sem jih imel v zadnjih dneh glede tega vprašanja, so mi potrdili popolno enakost naziranj Poljske in Velike Britanije tako glede ciljev, ki jih je treba doseči, kakor tudi glede načinov, katerih se je treba oprijeti. Vezi, ki nas spajajo, so močnejše in trdnejše kot kdajkoli prej.
Poljska vojska, ki se zdaj organizira v Angliji in Franciji je dobila pri zavezniških vladah največjo moralno in gmotno podporo, kakor se to tudi lahko pričakuje med vojnimi tovariši. Naše ladje že pomagajo močnemu angleškemu brodovju, naše mornarje pa so sprejeli prisrčno kot vredne vojne tovariše. Čez nekaj mesecev bosta poljsko letalstvo in poljska kopna vojska pripravljena, da izpolnita svojo nalogo skupno z zavezniško vojsko. Moje osebno stališče je, da sedanja vojna, ki nam Je bila vsiljena, presega meje samo oboroženega spopada med narodi. V nevarnosti so temeljna načela prava in pravice, ki se nanašajo na ves človeški rod Zame pomeni veliko olalšanje. kadar Domislim. da sem od začetka svojega vojaškega življenja in kot državnik stavil vso svojo vero in nado v prijatellstvo z velikima zapadnimi demokratičnimi državami. To moje prepričanje in upanle m° nista nikdar prevarili Vedno boli sem prepričan v zmago Vel;ke Britan:je. Francije ir Poljske. Ta zmaea bo pomen'la zmagoslavje pravice in prava.
Imenovani senatorji
S kraljevim ukazom je imenovanih 37 senatorjev, med
njimi skoro vsi člani vlade
Beograd, 16. novembra. AA. V Imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog predsednika ministrskega sveta so bili imenovani za senatorje: dr. Aran-djelovič Dragoljub, univerzitetni profesor v Beogradu, Aleksič Jovan, načelnik ministrstva prosvete in bivši senator, dr. Bu-dlsavljevič Srdjan, minister za socialno politiko in narodno zdravje, Vasič Aleksander, ekonom iz Krčina v moravski banovini, dr. Vnjevič Paja, odvetnik iz Som-bora, Vukosavljevič Sreten, državni pod-tajnik v penziji iz Prijepolja.
Gavrilovič dr. Milan, publicist iz Beograda, dr. Glušac Vaso, direktor gimnazije v p. iz Banjaluke, dr. Grgorič Jakov, odvetnik iz Livna, Erakovič Sitna, tajnik cerkvenega sodišča v p. iz Tuzle, 2ivanovič Jeremija, ban v p. Iz Beograda, željkovič Boško, bivši narodni poslanec lz Bosanske Krupe, dr. Zec Petar, zdravnik in bivši senator iz Gospiča, Ilič Vlada, industrijec iz Beograda.
Dr. Karamehmedovič Hamdija, minister v p. in bivši senator iz Sarajeva; dr. Korošec Anton, bivši predsednik senata. Ko-
stič Josif, general v p. In bivši senator iz Beograda, Košutič Avgust inženjer iz Zagreba, dr. Krnjevič Juraj, odvetnik iz Zagreba, dr. Kulenovič Džafer, minister za gozdove in rudnike, dr. Kulovec Fran, minister v p. iz Ljubljane, Magaraševič Dimitrije, minister prosvete n. r. iz Zagreba, Maksimovič Božidar, prosvetni minister, Martinovič Petar, general v p. s Cetinja, dr. Maček Vladko, podpredsednik ministrskega sveta, Mihalovič Antun, bivši ban in bivši senator iz Kerestinca.
Ostojič Mladen, prota iz 2iro«sa v vrba-ski banovini, Pešič Petar, opw«nomočenl minister in izredni poslanik v p. iz Beograda, dr. Popovič K os ta, odvetnik in bivši narodni poslanec iz Sombora, dr. Popovič Lazar, vseučiliški profesor iz Zagreba, dr. Račič Jak&a, zdravnik iz Splita, dr. Baškovič Miloš, zdravnik iz Vrnjačke Banje, dr. Josip Smodlaka, zdravnik iz Splita, Strezo-vič Krsta, ekonom in bivši narodni poslanec iz Resna, dr. Tartaglia Ivo, bivši ban iz Splita, Cvetkovič Dragiša, predsednik ministrskega sveta in dr. Cingrija Melko, odvetnik iz Dubrovnika.
Poročila naše II. izdaje:
Gospodarska federacija med Anglijo in Francijo?
Načrt francoskega finančnega ministra, čegar uresničenje bi pomenilo prvi korak k osnovanju evropskih
zedinjenih držav
London, 16. nov. p. Obisk francoskega dnančnega ministra Reynauda v Londonu oo imel, kakor vse kaže, mnogo važnejše posledice kakor so prvotno pričakovali. Po izjavah vplivnih oseb v uradnih krogih se more v najkrajšem času pričakovati vzpostavitev zelo obsežnega in tesnega gospo-larskega sodelovanja med Anglijo in Francijo. Kakor trdijo, je francoski finančni olnister Reynaud predložil angleškim vodilnim krogom načrt, čigar uresničenje bi pomenilo v evropski zgodovini velik pre-okret. Njegov načrt predlaga ustanovitev ingleško-francoske gospodarske federacije, Id bi pomenila prvi korak k osnovanju evropskih zedinjenih držav. Po tem načrtu naj bi se ustanovila angleško-francoska carinska unija, ki bi se predvsem manifestirala s skupnim denarnim prometom in končno z omogočenjem gospodarske skupnosti obeh držav.
Večerno francosko
vojno poročilo
Pariz, 16. nov. s. Večerni 148. francoski vojni komunike pravi: Lokalna patrolna aktivnost na zapadni fronti.
V afriških vodah oo topi j ena angleška ladja
Cape to wn, 16. nov. AA. Tukajšnje po-norsko poveljništvo je nocoj sporočilo, da je nemška vojna ladja ali oborožena tr-
govska ladja potopila v portugalskih kolo-nijskih teritorialnih vodah angleško ladjo »Scala« (706 ton). Po vesteh iz Durbana je Imela nemška vojna ladja približno 10.000 ton, mogoče pa je tudi, da je bila to oborožena trgovska ladja.
Angleške letalske izgube
London, 16. nov. AA. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je objavilo novo listo letalskih izgub, po kateri je 38 letalcev padlo, 11 jih pogrešajo, 2 pa sta bila ujeta.
Ameriška letala na poti v Evropo
London, 16. nov. p. Kakor poroča »Daily Mail«, je na poti v Evropo že več parni-kov, ki vozijo letala iz Zedinjenih držav v Anglijo in Francijo.
Ogromne zaloge živil
v Kanadi za Anglijo
Winnipeg, 16. novembra. AA. (Havas) Kmetijski minister Gardiner je orisal kmetijsko politiko Kanade v vojni in podčrtal, koliko lahko Kanada kot pridelovalka živeža na debelo pomaga zaveznikom. Na-kupičili smo, je rekel minister, največje zaloge žita, kar jih je kdajkoli videla Kanada. Minister je priporočal povečanje mlečnih izdelkov in govejega mesa, ki ga zahteva Velika Britanija. Dalje je demantiral, da bi bila Velika Britanija omejila nakup žita v Kanadi.
Nemčija ima samo še en cilj:
streti sovražnike in zmagati
BerUn, 16. nov. p. V nemških uradnih krogih izjavljajo, da je nemški odgovor na posredovalni predlog belgijskega kralja in nizozemske kraljice končnoveljaven in da ne obstoja niti najmanjše upanje, da bi se mogel sedanj! spor rešiti drugače kakor na bojišču. Na merodajnih mestih izjavljajo, da Nemčija vojne ni želela, pač pa so jo započele ter žele njeno podaljšanje zapadne sile. Sedaj, ko je propadlo že to-dko posredovalnih akcij, da bi se vzpostavil mir, se Nemčija ne želi več baviti z vprašanjem, kdo je odgovoren za vojno. Nemčija ima sedaj samo še ta cilj, da stre svoje sovražnike in si pribori zmago.
Amsterdam, 16. nov. br. Po poročilih levtralnih novinarjev iz Berlina je nemški zunanji minister Ribbentrop snoči v razgovoru s poslanikoma Belgije in Nizozemske ostro kritiziral francoski ln angleški odgovor na mirovni poziv iz Haaga. Očital je obema velesilama, da sta odklonila belgijsko posredovanje. Naglasil je, da bo spričo tega Nemčija sedaj kmalu pričela vojna na življenje ln smrt proti svojima zapadnlma sovražnikoma.
Izredna sela ftolandske vlade
Haag, 16. nov. br. Nizozemska vlada je imela danes popoldne izredno sejo, na kateri je podrobno proučila mednarodni politični položaj in nemški odgovor na mirovni poziv nizozemske kraljice in belgijskega kralja.
Nizozemski poslanik v Berlinu je davi odpotoval v Haag, da poroča zunanjemu ministru o nemškem odgovoru in obče o položaju v Nemčiji.
V nemški generallteti se pripravljajo spremembe
Pariz, 16. nov. br. Iz Berlina poročajo preko Amsterdama, da bo general Rund-stMdt, ki je uspešno sodeloval pri vojaškem pohodu na Poljsko, v kratkem upokojen. Sploh se v nemškem vrhovnem poveljstvu pripravljajo velike spremembe.
Bukovinski problem
Curih, 16. nov. z. »Neue Zurcher Zei-tung« razpravlja nocoj v uvodniku o buko-vinskem problemu ter naglaša, da je zaradi novega položaja v vzhodni Evropi trgovina z Nemčijo popolnoma zastala in se pokrajina, iz katere se je mnogo izvažalo v Nemčijo, naravnost duši v svojem lastnem Izobilju. Vsi poskusi, da bi se obnovil promet med Rumunijo in Nemčijo preko zapadne Ukrajine, so ostali zaman. Rn-sija je Nemčijo odrezala od Rumunije ir Bukovine. Na drugi strani je prebivalstvo
dežele vedno bolj nezadovoljno z romunsko upravo in kmetje v Bukovini pričenjajo simpatizirati z Rusijo.
Židovska država na poljskem ozemlju
Berlin, 16. nov. p. Svojčas razširjene vesti o ustanovitvi posebne židovske države na poljskem ozemlju se sedaj potrjujejo. Pričeli so že izvajati sklepe, da se osnuje židovski rezervat na vzhodnem poljskem ozemlju, ki je sedaj pod nemško oblastjo. Preseljevanje Židov naj bi se izvršilo v štirih etapah. V prvi etapi bi se preselili židje z Dunaja in drugih krajev bivše Avstrije, v drugi iz Češke in Moravske, v tretji lz raznih krajev Poljske, v četrti pa 2idje iz dosedanjih pokrajin Nemčije. Vseh Židov bi preselili okoli pol milijona in sicer na ozemlje v okolici Lublina.
Vseameriška finančna konferenca
Gvatemala, 16. nov. br. Na panamerifiki finančni konferenci so danes razpravljali o predlogu, po katerem naj bi se ustanovila centralna ameriška banka, ki naj bi dovoljevala Izvoznikom posameznih ameriških držav dolgoročne kredite. Na ta način bi se zelo pospešil trgovinski promet med posameznimi ameriškimi republikami.
Krstna slava
Ljube Davidovica
Beograd, 16. nov. p. Danes je vodja demokratske stranke Ljuba Davidovič slavij svojo krstno slavo, h katen so mu poleg drugih čestitali tudi predsednik SDS dr. Budisavljevič, vodja zemljoradnikov dr. Milan Gavrilovič, v imenu dr. Vladka Mačka pa šef njegovega kabineta Jukič.
. Rudarski oddelek na zagrebški tehniki
Zagreb 16. nov o. Na današnji seji profesorskega sveta zagrebške univerze je biio sklenjeno da se letos otvon na tehnični fakulteti rudarski odsek' prihodnje le-tf> pa tudi metalurški odsek
VrppvAiicka napoved
Zemunska: Hladneje v severnih krajih. De! no jasno v zgornjem pri morju in v 2vernozapadn;h predelih. V ostalih krajih bo h'adno in me<?'eno vreme, ponekod pa
*v.di de? Na .'• l;'h gorah utegne tudi žiti.