39. fleunto. Današnja Številka stane Din 1*50. P UĐMlfllll, V Mp 16. fttTĐflTlO 1924. Uto LM Ishala vsak dan popoldne, Uftenii acdalje In praxnik». •U t do 30 peHt vrst i2 D, do 100 vr»t i 2 D 50 p, večji i astra ti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek oosebe.. Vprašanjem glede inaeratov naj se prilofi znamka za odgovor Oprnvnitivo „Slov. ifuroda1 m «11 arodaa tiskara«" -Cnaflova allea st 9, prltUćno. — Telefon at. 304» Orodaldtro „Slov. Ifuroda4' Knailova nUeu si. S, L nadstropje TalaToa stav. 34. j|euiu lu uodniuuua ln sad ostao frinkorant. mmy Rokopisov sa mm vrala. -«M Posamezns Stavilke: TBBi * Jugoslaviji od 4—6 str. po D. 1-50, 8 in vet 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 D., 8 in več po 3 D. Poftnina platana v gotovini. »Slovenski Narod*4 velja: V taorrast* ▼ Liubhani po potm"h thjatev oz. dolgov ki izvrrajo Še fzza časov bivše avstro-ogrske monarhije. Kot jujrosiovenski strokovnjak, ki je najborje informiran o tem vprašanju je pozvan pod-ravnatelj beogradske podružnice Prve hrv. štedionice e. dr. Janko Hacln. Člana »tavanske delegacije marchese Btondi fn Bclti sta se včeraj vipisala v dvorno knjigo. DOVOLITEV MORATORIJA NEMČIJI. — London, 14. febr. (Izv.) Berlinski dopisnik »Dailv Mail« reproducira vsebino poročila strokovnjakov, ki ga je sestavil predsednik strokovni aškega odbora Davos. Odbor predlaga: 1.) Dovolitev moratorija Nemčiji v zadev} Izplač'la reparacij. 2.) prepustitev civilne oprave v ruhrskem ozemlju Nemčiji in 3.) razveljavljen je carinskih prohibitivnih odredb med zasedenim in nezasedenim ozemljem. Odbor ne prediaea izpraznitve zasedenega rahrskega ozemlja od strani Francije in Belgije. Macdcnaldov kabinet v krizi! Konflikt delavske stranke z liberalno. — London, 14. febr. (Izv.) I>ondr.n*ki ftsV zelo obširno poroča n akutni poftHčHl krizi, v k* ero je pn5>. Macd< va v!«-da r ttkozvanem Pon'i'-v: r. V Popfam, londonskem prv ne irpravne ob'nsri izplnčale višje r?zo zakonito določene kot p brezposeln m. !/p'ač?lo te!: zneskov je vle-da kljub nezaii r' osti kol opravičeno priznala. Ramsnv Majcdor.r.'-! v nd' tega sklical kabinetno sejo, da se posvetuje o p^rožaju. Pofoficrielni detavsJ gaa »Daflv Herald« Izjavlja, da »e v tem vprašanju delavska stranka odločna in se ra-naša na svoi uspeh, nasprotno p,° Kb:ra:rjf »Oaily Te!ezrar»hx konv *ira. da fe m najnovejši sklep vlado n.^^rnvil brutalen konec kombinaciji o prtjrvc*;-:! r-rr: sodeto-vanju delavske strank« z llberr»!no. KM ta dogodak pozdravlja. Pciavska ^ranka zajrovar;« staT-š^e, da morajo brezposelnim Izplačane podpore vedno biti primerne življenjskim p^rrebš^mam. prizna pa n;di. da je biia viima tega zneska v Pop! a rti PTedcoTa^na. Lm?ra.lci obsojajo postopanje pop'arskih :rkalnih oblasti, ker pretf nevarnost, dn nastane v upravi popoina anarhija, će bodo lokalne oolastl delale po svoh* samovolji. I 'beralci so v tem vpra-Janru podpiram" od korrs č r vattvcev in ie mogoče, da privede to vprašanje do padca Macdonaldo-egE kr.b'nera. — London 14 febr. (Tzvir.) Zdravstveno stanje Ramsay Macdonalda je dalo za«4-■Jt dneve povod za vznemirjenje. DipJoma> tičnf urad ministrskega predsedstva m -pa vodstvo zunanjega mrnlstrstva je aanj pretežko breme. Macdonaldovf ftvcf so najjcff m občuti utrujenost. Konferenca o pohorski razorožitvi v Rimu. — Rim, 14. dec. (Izvir.)) Danes ob 16. popoldne te bi! a na slovesen način otvor jena cd Društva narodov sklicana konferenca, ki ima razpravliati vprašanje po merske razoToiftve. Svoje dele^p-te so poslale te-!« države: Belglfa, Brnr;irin. Sptoska, Anglija, Pranciias Japan. Češkoslovaška in Urugav: svoje tehnične strokovniake pa: Ar*enrrnja, ChHe. Danska, Orska, Norveška, Nizozemska in sovietska R:si;a. Konferenci je prisostvovalo 20 de!cga*..v in 40 tehničnih strokovnjakov. Društvo narodv je na konferenco odposlalo 30 svotth funk-ctjonarjev. Razprave bodo traVale več tednov. Seje konference so tarne. Potek rar-prave in rudi končni k^nf^ren^ni 9k!epi ne bodo objavljeni v tfsku, ker mora te *kle^ pe papreje potrditi in odobrfti Dru>rvo narodov. PAPEŽEVA BOLEZEN. — Rim. 14. febr. (Izv.) Papež Pij XI. j« včeraj sprejemal posete in delil avJijcn-ce. Uradno demantirajo vesti o indispozicijl papeževi. Zjutraj, opoldne in zvečer sc je kljub dežju sprehajal v vatikanskih vrtrvlh. 38 Sven Elvesiad: 3)ama v borbi z dvema. XXIV. POGLAVJE. Nepričakovan dogodljaj. Žnpan i« hotel vpreči svoje konje, da bi hitreje prispeli na določen kraj. Polnočna ura je že zdavna odbila. AsbjSrn Kras: pa je bil mnenja, da bi bilo bolje iti peš, da bi s tem ne vzbudili poaornosti. Odpravil! so se torej peS na pot. Bila je mrzla noč začetkoma oktobra. Mraz ni bfl hud, vendar pa je zemlja že jela zmrzovati. Na cesti so ležali visoki kupi rumenega listja. Noč je bila zelo temna. Župan je stopal spredaj In ker je poznal kraj bolje kakor svoj žep, so se hitro bližali svojemu cilju. Ko so hodffi pol vre, ee je žnpan ostavi! ki Is-javil: »Če se ne moto, sfflo že ▼ bližini« Ozrl se je. »Od t« mora voditi steza atesi gosd,« je pri-pomniL Krag je prižgal svojo žepno svetilko, ki je močno in daleč naokrog razsvetlila temni gozdni oo- Med drevesi je bila tu vidna odprtina in tam je bilo izhodišče gozdne steze. Župan je krenil na to stezo, ostala dva pa sta mu sledila. »Kakšna hiša je to, kjer stanuje neznanec?« je vprašal Krag. »Slišal sem opetovano,« je župan smeje se dejal, »da so jo imenovali vilo. To je precej pretirano Je to mala hišica, ki je svoje dni, ko je kralj prihajal semkaj na lov, služila za stanovanje gozdnemu čuvaju. Kolikor mi je znano, je v hiši samo ena soba in mala.kuhinja.« Nekoliko trenotkov kasneje se je župan zopet ustavil. »Ako gremo v tej smeti naprej,« je iajavil, »pridemo naravnost k hišL« »Dobro, potem pojdimo naprej.« Prodirali so skozi gozd, ki je bil vedno gostejši. Steza je bila slaba, komaj vidna, iz česar ie bilo sklepati, da že dolgo ni nihče stanoval v hiši. Prišli so tako na prostor v gozdu, ki je bil k-sekan in svetel. Občinski predstojnik bi bil skoraj padel čez malo žično ograjo, ki je bila tu nameščena. Zaklel je. AsbjOrn Krag ga je opominjal, naj bo tiho. Sicer pa se je zdelo županu vseeno, ako zbudi zasledovanca ali ne. Zanašal se je edino na svojo moč. PrekoraOB so ograjo ie stopili na staro njivo* kjer je bil nasajen krompir in kjer se jim je uvela krompirjeva rastlina mokro ovijala okrog nog. Končno so dospeli do hiše. Tipali so ob steni in tako prišli k vratom. Pri tem so delaH takšen trašč, da se je Krag čudil, kako da se še ni vzbudil stanovalec v hiši in se pojavil na vratih. Ko so stali pred vratmi, je Krag pozval poročnika, naj pripravi svoj samokres. Kirag sam je revolver že držal v roki. Župan je potrkal na vrata, toda od znotraj ni bilo nobenega odgovora. Z ramami se je uprl ob vrata, vrata so zahre-ščala ter se z ropotom odprla na stežaj. Vsi trije so jadrno vstopili v hišo. Asbjdrn Krag je svetil s svojo svetilko, V sobi ni bilo žive duše. Vsi trije so se pogledali in AbsJOm je jezno zmajal z glavo. Ali se jim je morilec v resnici izmuznil? Žnpan je odprl vrata, ki so bila doslej samo priprta, »Tu je kuhinja,« je dejaL Stopili so v kuhinja Tudi tu ni bilo nikogar. »Mož je, kakor se zdi, popihal,« je zaklical Krag, »Bili smo preglasni« »Morda se je samo skril,« je pripomnil župan. »K hiši spada tudi še majhna klet« Na tleh je našel vratca in jih odpri Klet je bila majhna ki nizka, Krast je s svetilko posvetil vanjo in lahko je bilo pregledati vso klet. Tudi tu ni bilo nikogar. Računati so morali z dejstvom, da je mož utekel. Istočasno pa so bVe stvari v sobi razmeščene tako, da je detektiv prišel do zaključka, da stanovalec vsekakor ni imel namena za vedno zapt»-stiti svoje hiše. Krag je začel z največjim zanimanjem preiskovati pohištvo. Iz vsega je bilo razvidno, da je sedanji stanovalec vzel hišo v najem s pohištvom vred in da je bila hiša preje že dlje časa prazna. Redko pohištvo je bilo nameščeno tako, da je soba vendarle nudila nekaj udobnosti. Soba je imela samo eno okno. Tik pred oknom je bila miza, enostavna, Štiriog'ata lesena miza. Preko mize je bi! pogrnjen star vezan prt s franžami, na mizi pa je ležalo pisalno orodje z mapo in nekaj knjig. Poleg je staJa svetilka. Krag je odprl pisalno mapo in videl, da so bile na koščku papirja napisane črke, ki jih ni poznal. Najbrže so bile ruske. Krag si je ogledal ftidi knjige, Bile so to nove knjige, napisane v francoskem jeziku. Na knjigah je bil pečat nekega knjigotržca v Malmoju Samo nekatere so bile že prečitane, ostale so bile še ne-razrezane. Krag je z zanimanjem čital naslove po-samnih knjig. Napisali so jih najboljši francoski književniki Morilec je bil očlvidno zelo izobražen •SLOV P H S KI NAROD,, dne 16 februarja lagj šte\. 39 RATIFIKACIJA SPORAZUMA O REKI. — Beograd, 15. februarja. (Tzv.) Splošno 'So računali, da pride na dnevni red za soboto ob 9. dopoldne določene skupščinske seje ratifikacija sporazuma <© Reki. V političnih krogih potrjuješ verzijo, da je vlada sklenila podaljšati rok za ratifikacijo in o tem obvestila Rim. Ratifikacija najbrže pride na dnevni red šele v ponedeljek 18. t. m. Xakor zatrjujejo, se nemški poslane; ne udeleže ratlfikacfjskc razprave v skupščini, ker smatrajo, da ni nemški narod v naši krafer m* interesirali na reškem vprašanju. REŠKA POKRAJINA. — Voljko. 13. febr. (Izv.) Vsi na-cVnlki Liburnije so imeli zborovanje, na katerem so sklenili naprositi vlado, da se Liburnija priklopi Reki in se stvori tako reška pokrajina Pokrajini bi pripadel ves del Istre, ki gravitira k Reki, to je od Novigrada in Bistrice pa do Reke. Tudi na Reki ie razpoloženje za to. Protesti v Puli se v Rimu najbrže ne bodo upoštevali Reška pokrajina je skoro gotova. EKSPOZE POLJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. — Varšava, 14. februarja (Izvir.) Poljak! zunanji minister grof Zamojski je Imel te* seji komisije za zunaje zadeve v narodni skupščini daljš! zunanjepolitični eks-pozć v katerem le očrtal stališče Poljske nasproti vsem sosednim državam. Minister je med drugm izjavrl, da bo priznanja de Jure sovjetska vlade od strani Anglije in Italije privedlo Rušilo do bol U-h •rfnofajev z zapađn'ra) evropskim« državami, s čemer bo okrepljena pollttlca svetovnega miru. Novoimenovan! poljski poslanik, ki odhaja te dni v Moskvo, je prejel točna navodila, na podlagi katerih ;ma nastopati naoram sovjetski vlad\ Druga zanimiva točka ministrovega ekspozeja je izjava o stališču Po'jske na-oram Nemčiji. Javno mnenje ▼ Nemčiji ne da|a dovolj garancij za splošni svetovni mir in družabno varnost, vendar Se Nem-eHa na potu k splošnemu miru. Rad) tega te treba vzdržati in okrepiti vse stfke poljske države z onlmf državami, k! odločno santevajo ohran'tev stanja ustvarjenega po mirovnih pogodbah. S tega vidika mora Poljska iskreno pozdravljati češkoslovaško-francosko zavezniško pogodbo, PRIZNANJE RUSIJE OD STRANI ČEŠKOSLOVAŠKE. — Rim, 14. febr. (Izv.) Berlinski do-Ptenfk »Tribune, je imel te dni daljši razgovor s češkoslovaškim poslanikom v Ber-flituVlasttrtrTom Tusarjem o priznanju de len sovjetske vlade od strani Češkoslovaške. Poslanik je iakonlčno Izjavil na to vprašanje: Takoj ker ste Rusijo že priznal Anglija ta Italija!« Na nadaljno vprašanje dopisnika, če namerava Češkoslovaška počakati na priznanje sovjetov f>d strani Francije, je poslanik odgovoril: »Ako rudi Francija Rusije ne prizna, mi hočemo to storiti!« Končno ie poslanik prlponmll, da najbr-it koncem februarja poseti g. Mussoinija V Rimu zunanji minister dr. BencS :n to takoj po ratifikaciji zvezne pogodbe s Francijo. IZVOLITEV PREDSEDNIKA PRAŠKEGA SENATA. DEMONSTRACIJE NEMCEV PROTI VVILSONU. — Praga, 14. febr. (Izv.) Na danaSnji šefi Je senat izvolil mesto odstop vsesa predsednika Praška z 80 glasovi večinskih strank za senatnega predsednika senatorla Bi načelnika kluba agrarnih senatorjev Ven-cla Donata, bivšega državnozborskega poslanca v dunajskem parlamentu. — Praga, 14. febr. (Izv.) Senat fe danes popoldne imel kratko sejo. na kateri le izvolili novega predsedn;ka. Socljaldem'*-kratičnl podpredsednic dr. SonVun ie lav I kratek spomen-govor na čast VVilsonn. — Ncmšk! senatorji so se v znak demonstracije proti VVIlsonu tn njegovi polHVl odstranil za časa dr. Sonkrpovcga govora, katercea fe zbornica stoje poslušala ter se poklonili VVUsenu. Nemški senatorji so po končanem slavlju zopet vstopili v zbornico ter se udeležili volitev predsednika. Odda-aJh je bio 130 glasov. Agrarni senator Donat fe dobil 80 glasov ter le fzvotlen za predsednika. Donat le izvolitev sprejel ODSTRANITEV OPSFDNEGA STANJA V NEMČIJI. — Beri n. 14. febr. (Tzv.) S L marcem preneha obsedno stanje proglašeno nad v to Nemčlto. — Berlin. 14. febr. (Wo!ft) Sef armad-nega vodstva general v on Seekt je včeraj poslal na državnega predsednika pismo, v katerem predlaga, da se naj Izjemno stanje tako odstrani, da se bo lahko nadaljevala sanacija državnega in gospodarskega Življenja brez izjemnih odredb. Državni predsednik je v svojem govoru odobril naziranje generala ter mu naznanil, da namerava sporazumno z državnim kancelar Jem s I. marcem razveljaviti naredbe e Izleirmem stanju. Istočasno je država* predsednik generalu von Seektu In celokupni državni brambi Izrekel zahvalo države za vzdrževanje Javnega reda tn za Izvršeno veliko delo, ki ga je aapravil domovini. Šentjakobska snaskarada 16. februarja s: a t Narodnem domu! g PnRH&ie vesti ac Sam Radić napovedale membo politične taktike! V najnovejši številki svojega glasila »Sloboden dom« priobčuje Stjepan Radić Članek« ki ta zaključuje takole: »Hrvatsko narodno zastopstvo Ima fe preko trt leta svojo posebno taktiko in politiko v skladu z voljo hrvatskega naroda hi hrvatskih političnih in narodnih Interesov. Pred strašnimi posledicam! PaŠlćeve tn Nmčičeve Izdaje Reke Italijanom m pred strahotami korupcije hi Hranile radikalne vlade se fe hrvatsko narodno zastopstvo odločilo v glavnih točki spremeniti svojo taktiko, zaustaviti PaSKevo Izdajo In korupcijo t L strmoglaviti radikalno vlado, pomagati pri sestav! poštene volitvene vlade, pospešit! volitve že to spomlad In po teh volitvah na temelju njihovega Izida t J. na temelju narodne volje skleniti iskren, trajen In pravičen sporazum z narodom srbskim. In v tem trenotku vstaja Ljuba Jovanovič v obrambo izdaje Reke in korupciie in zavira sestavo poštene volitvene vlade, izvedbo svobodnih volitev in poštenega hrvatsko-srb-skega sporazuma in to vse na ta način, da kot predsednik narodne skupščine gazi poslovnik in vsako ustavnost. Na to ie samo en odgovor: Opo-z!c'ion*!nl blok mora strmoglaviti naj-prefe Ljuba Jovanovlća, potem pa Pa> šići.c — Sam St'epan Radić napoveduje spremembo dosedanje svoje taktike pa-lamentarne abstinence ter svoje sodelovanje v parlamentu. Za zonami povod za to soremembo v svoji politiki nava?a Radfć sporazum glede Reke. Kdor je pazno zasledoval politične dogodke, ki so se dolgrali v naši domovini preteklo leto, ve. da Je to samo izgovor. Tudi brez reškega vprašanja bi radićevci bili prisiltenl spremeniti svo*o politiko. Spoznali so pač vsi in ž njimi končno tudi Stjepan Radić sam. da z abstinenčno politiko ni mogoče doseči noben'h uspehov. Nasprotno, zgodilo bi se celo lahko, da bi Radić ostal, ako bi nadaljeval in in-tfnitum svo;o dosedanio politiko, ob koncu koncev pastir brez ovac. Zato sedal njegova preorijentacija. In Reka naj služi sedai kot dobrodošla uteme-jitev za njo. O reškem sporazumu Ima prihodnM teden sklepati parlament. Radovedni smo, ako se izpolni Radtčeva groŽn;a. da hoče z oz«rom na »strašne posledice izdaie Reke Italijanom« v resnici preprečiti ratifikacijo reškega sporazuma. Potem se monno radićevci vsekakor že prihodnji teden pojaviti v narodni skupščini. Borno videli! Zaenkrat smo še neverni Tomaži! r= PašIĆ - MussolTnflev sporazum glede Italijanske okupacije Hrvatske! Radićev >Slobodni dom« priobčuje senzacijo, da sta Pašić in Mussolini v Rimu sklenila tajni dogovor proti Hrvatski v katerem se je Mussolini zavezal, da zasede Italija v slučaju amputacije Hrvatske mnogo večji del Hrvatske In Slovenje, kakor fe to določeno v londonskem paktu. Temu PaŠič* Mussolinijevemu dogovoru so se pridružili baje tudi Madžari. — Takšne tartarske vesti, katerih neresničnost se lahko spozna Že na prvi pogled, Siri Radićev list. ve pa. da so njegovi čitatelji sami backi, katerim lahko na-tvezi tudi največje neslanosti in bu-dalostL sat Ministrski predsednik ozdravel Po poročilu beogradskih listov je včeraj ob 10. dopoldne ministrski predsednik Nikola Pašić prvikrat po svojem povratku iz Italije prišel v predsedstvo ministrskega sveta ter v svojem kabinetu reševal do 13. popoldne razne tekoče zadeve. Ni nikogar hotel sprejeti. Kakor zatriuje'o v parlamentarnih krogih, je g. Pašić zapustil stanovanje in prevzel vodstvo poslov iz tega vzroka, da pospeši ratifikacijo reških konvencij in da tudi zunanjega ministra prisili, da pride v svoj urad. V ponedeljek prideio reške konvencije pred narodno skupščino. == Kaj pravi »Beograd«. Izšla je prva številka novega srbskega naciJona! n. ga lista »Beograd«. V uvodniku, posvečenem Mali antanti. list z zadovoljstvom ugotavlja oslabitev vpliva Prage na Malo antanto. Izraženo med drugim v neuspehu, ki ga je Imel dr. Beneš s svojo akcijo za priznanje sovjetske Rusije. Srbija je odločno odklonila ta korak. Drugi članek »Kaos se ruši«, je posvečen krizi parlamentarizma in demokracije. »Zvračati vse na parlamentarizem,« pile med drugim »Beograd«, pomeni izogibati se bistvenega vzroka. Demokracija je dosegla v parlamentarizmu svoj vrhunec In če je za nič parlamentarizem. Je zanič tudi njegov izvor — demokracia.« Govoreč o krizi demokracije v Rusiji Italiji, Španiji. Nemčiji in celo v Franciji in j Angliii ter o splošni težnji Evrope ga krepko, edino oblasto, kakršna more biti samo monarhija, nadaljuje list: »Demokracija je povsod vlada neodgovornosti, zabitosti in brez vsakega ugleda. Demokracija se Je pojavila pri zapadnih narodih kot znak zgodovinske utrujenosti.« List smatra za svojo glavno nalogo« da pojasni naroda vso ki so- dobnega demokratizma. Poleg političnega In informacijskega gradiva prinaša »Beograd« dva romana: »Pogin boljševizma« P. Tutkovskega in »Kraljica Mirgo* A. Duma. fTWTPTa, REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob a mi zvečer. Sobota t* febr : Bneikl trgovec Red D. Nedelja 17. febr.: ob 4- pop.: Danes bomo tiči laven Nedelja 17. feb«\; ob a zvečer: Tri maske. Smešna Precijoze, Priljudni komisar. Izven. Opera. ZačeteV oh pol 9. zvečer. Petek 15. febr.- Mignon. Red T. Sobota lo. febr.: Faust. Izven. Nedelja 17. febr : Madame Butterflv Tzv. + * — Oostnvenje aoene SertnaVe bo v drami v petek dne 15. t m Oospa se predstavi ljubljanskemu občinstvu v nasHvni volgi mske tragikomedije »Nju«. — Drago gostovanie aagreb'kega hale*a v naši operi. Da ustreme splošni *>!}! občinstva, priredi unrava Nar. gl<*dal;<ča v nedeljo dne 17 t. m. ob pol S. uri drugo in zadnje gostovanie za«reb*Veca baWa z Margareto In M a V* Promfn^m na če'u. Sno-red Je nadvse zanimiv In po ve*IM veČini sestavljen Iz popolnoma novih točk. Sedeži za ta bal^tnf večer so v pr^dorod^H od dan<*8 naorej nri dnevni bl^ealnl v oo-mem gledališču. Natančnejši spored priobčimo jutri. • Uvod v umevanfu umetnosti. V soboto dne 16. rm. ob 6. zvečer se vrši osmo predavanie v rborn**n« dvoran* nnf-verze. Predava dr. Fe. SMi. o enotnosti stila raznih umetnostna panog. jRf?f*rlPl!f v«?tmV — Opera »Mignon« z gospo Tink?: We-sel-Pola kot gostom v vlogi Tirne se vpri-zor! v petek dne 15. febr. i L za abonma T. Pri tel pred^tnvi poje v!o*o Lotbaria g. Betetto. V ostalih vlogah nastopijo gn torej tudi v postopanju po agrarskih operacijah nacprotujočem smislu, je zaenkrat neizogibno, da vsaka taka preuranjena akcija mora vesti v navzkrižje z obstoječimi zakoni oziroma z obstoječo zakonito javnoupravno prakso. Težkoč. katere bi iz tega nastale, ne bi bilo mogoče rešiti drugače kot s kapitulacijo enega ali drugega oblastva in v vsakem slučaju v škodo avtoritete državnih oblastev sploh in pa v škodo pri vsem tem nedolžnega ljudstva. Povsem drugo vprašanje je naravnost tehnična in sicer strokovno- in pravnotehnična izvršitev ali bolje ureditev razmerja agrarnoreformnih interesov v momentu, ko bo enkrat nače'no izpeljana prva in glavna etapa agrarne reforme: razlastitev tistega, kar presega t. z. maksimum. Posebno velja to za poljedelska zemljišča, ker se gozdovi načelno ne bodo razdeljevali, temveč redno In fakultativno le kot gospodarske celote po potrebi eksp rop Hirali v korist države ali samoupravnih teles, tisto preskrbovanje z gozdnimi produkti pa bo, kakor vse splošne agende novega gozdnega zakona, poverjeno rednim upravnim oblastvom. Za te, vn~vč poudarjam, sekundarne posl^. Je u5 roj In delokrog agrarskih c.blastev kot n lašč ustvarjen in ti posli se jim bodo brez nadnijnih pomislekov mogli poveriti v izvršitev! Zaenkrat pa je potrebno In priporočljivo, da se rešujejo le takšne operacije, katere predvidno z agrarno reformo ne bodo imele nobene skupnosti, in sicer v Izogib zelo verjetnega dvojnega dela in pa v izog'b neljubih kom-pMkacij. ki bi iz tega nastale. Za delo se gotovo ni treba skrbeti. 2al da je širno polje najbolj perečih vprašanj gospodarske in agrarne politike v naši ožji domovini še skoraj povsem neobdelano in neorientirano. Z osvobojenjem znašli smo se pred povsem novimi razmerami in možnostmi in se jim doslej nismo umeli v potrebni meri pri'agoditi Nova doba zahteva od nas nujne pravi1ne in jasne narodnogospodarske orijentacije, že kot predpogoj oni prvi etapi agrarne reforme, torej bolj nujno kot kedpj, če se hočemo obvarovati škode v. prihodnjosti. Pri tem pa je treba treznih glav veliko bolj kot le vročega srca. Glede kvantitetev agrarni produkciji smo v Sloveniji precej pri kraju, o tem ne sme biti dvoma: z Donavsko nižino ne zmoremo in ne bodemo zmogli konkurence v cerealijah, z južno polovico kraljevine pa ne v živinoreji. Možna rovzdiga kvalitete ali intenzivnosti je naša bližnja, industrije in obrti, v prvi vrsti gozdarske, pa bližnja in daljna bodočnost in naravna naloga našega p t mena. Rnspnrtorsfvu 15., 16., 17. februarja 1924 Čtsdo snažnih peljati Alaakal „KAZAN« Pretresljiva drama v šestih dejanjih. BlilO „MATICA" Turistika in sport. — Izlet hrvatskih planincev na Pohorje. V nedeljo 17. tm. Priredi podružnica Hrvatskega planina rskega društva »Sljeme« izlet na Pohorje. Odhod iz Zagreba v soboto ob 22.46. Planinci potujejo preko Maribora do Rul. Od hi se napotijo k Ruski koči pri Sv Arehu In od tukaj preko Mariborske koče nazaj v Maribor. V Zagreb se vrnelo v nedeljo ob 22.24. Tega izleta se udeleže tudi člani mariborske po-1 dru ž niče Slovenskega planinskega dr a- —g Pregled iltnega trga. Ni svetovnem tržišču je bila cena ponekod Čvrsta, Prevozni tarifi iz Južne Amerike za Evropo so bili povišan! za 20%, kar ie naravno delovalo na porast cen Žitaric. Rusko žito se v zadnjem Času mnogo izvaža preko Danzlga v NemčHo. V splošnem bo ta m?d-narodna konkurenca lele v poletju prišla do čvrstega izražanja. Na naSem rrzisčn de?u*e kort5t*»Tifno naraS£»n'e denarja neugodno na porast cen žitaricam. Posebno le bilo to opažati pri pšenici, ki ie bila pretekli teden že dosegla visino 350 Din. ter koncem tega tedna padla na 340. Ivo je opažati pri terminskih zaključkih v koruzt, ker *e cena za maj znižana za več nego 10 para pri kg. V manjih količinah se je !zvaža!a pšenica In koruza preko Soboti-ce v Avstrijo fn Češkoslovaško. V ItalHo nf bilo nlkakega Izvoza. Za posamne pridelke so se g'ba'e cene tako-le: Pšenica iz osijeških mlinov se le nud'la v začetkn tedna po 600 Din pariteta Zagreb, toda Je ta cena padla na 575 D'n radi cene'ših ponudb s strani bačkih mlinov, ki so zahtevali po 530—535 Din. postavno na tovorna postaja. Tendenca je nsrn'a nVična Pšenici ie cena v zadmem tednu popustila na 335—340 Din. postavno na tovorna postaja v Bački. Koruza je večinoma obdržala cene. Z baškm postal se je nudila po 250—265. s sremskfh po 235—270 proti kvaliteti. Dovoz Je bil velik. Sezona za koruzo pa se prične v glavnem Sele prfčet-kom marca. V Zagrebu le notirala nova koruza 280—300 Din Oves se Je v ceni učvrstM in notira s slavonske postaje 260, Paritetno Zagreb pa 200 Zaloge so že Izčrpane. Ječmen za varenje Ptve Je bi! večji del iskan za izvoz ln se Je plačeval postavno natovorna postaja do 300 Din. Otrobi ne rTihaiajo na trJfšče. ker so zaloge mlinov razprodane ln nortraio v Zagrebu 190—200 Din v jutenih vrečah. — Fižol je ostal kot v preteklem tednu tn se je v malih količinah nudil pisani po 550 do 600 Din . natovorne postaje, za belo b'ago pa 700 Din. Zagrebška produktna borza je bila kot običajno brez prometa, razen privatnega. —g Novosadska blagovna borza 14. februarja. Na p rod Lik * n i borzi noti rajo: Ri bačka 74-75 kg, 1 vag. 280. ječmen bački 66 kg, 1 vag. 300; oves bački 3 vae. 250; koruza bačka, za februar. 5 vag. 245; banatska, 2 vag. 237.50; moka: »6« t vag. 322.50, o t rob 12 2 vag. 190. Tendenca nestalna. —g Dobav«. Dobava ključavnic. Pri ravnateljstvu državnih Železnic v Sobotl-ci se vrSi 22. iebr. ti. ofertalni licitacija glede dobave 500 komadov patentnih velikih klrućavnx (žabic). — Dne 23. febr. se vrše ondi ofertalne licitacije glede dobave 7300 komadov raznih volnenih mazatfc, gtede dobave 1400 m sollnskega stekla, glede dobave večie koftcVne brona v palicah In glede dobave signalnega stekla. Predmetni oglasi so v prsa r tri trgovska zbornice v Ljubljani interesentom na v»po-g led. —g Dobava cigaretnega papirja* Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se vrši 18. febr. ofertalna llcltaciia za dobavo 15.000 bobin dgaretneda papirja za izdelovanie luksuznih cigaret. —g Dobava specialnih svedrov. Prt ravnateljstvu državnih železnic v SubotJd se vrti 19. februarja ponovna ofertalna licitacija glede dobave zavojnlh svedrov ta razjpornfke. —g Angleški industrijski sejm. Britanski Industrijski seim se vrši od 28 aprila do 9. maja ti. v Londonu, od 12. maja do 23. maia ti. pa v Birminghamu. — Med narodni se.un v Bruslju se vrši od l. do 16. aprila ti. —g Vzorčni sejem v Baslu. Vili švicarski vzorči semeni v Baslu se vrši letos od 17. do 27. maja. Podrobne podatke o semnju daie na zahtevo Švicarski konzulat v Zagrebu. _g Izgledi pomladanskega veleselma v Pragi. Kakor doznavamo ie uspeh praškega ve'esemia zajamčen. LetrSnJI ve'e-sejem utegne celo prekašati vse dosedane. Za razstavo kovJnske industrlle. ki se nahaja v Industrijski palači, se »e poleg preko 250 sta'nm. prHavila le cela vrsta novih razstavljafcev. Ti novi razstavljale! so prvovrstne Čtškoslovaške rvrdke tn zavzemajo prostor 1000 m2. Vitkovlške železarne imajo tudi tako razsežno egpozicljo, kakor na zadnem jesenskem sejmu. Lesna fndusrri'a zavzema dva pavIMona s približno 2000 m* površine s krasnim pog'ed>m na češkoslovaško pohištveno umetnost. Istočasno z veli-kim sejmom se vrši tudi hotelski se;em, živilskih potrebščin, posebno likerjev vina Itd. m hotelsko restavracijsko opremo. Splošno se o»raža, da pri-hodnit pomladans-kl veleseiem prrvnbi k«*p-ce Iz vseh držav, posebno pa iz ce'e srednle ln vzhodne Cvrope. Društvene vesti. — Šentjakobska maškar^da v seboto 16. febr. v gorenjih prostorih Narodnega doma bo ena najljubkejših prireditev letošnjega predpusta. zato ne zamudite, da je ne bi obiskali. Vstopnina le 10 dinarjev. Kak^r Čujelo. bo poleg drugih krasnih mask izredno originalna skupina igralcev šentjakobskega gled. odra. — Ruski odbor v LjuMjanl priredi v nedeljo 17. t .m. na univerzi v balkonski dvorani ob pol 15. slavnostno predavanje o prilikj 100-letnfce rr|stva znanega slo van fl-la I. S. A' sakova. Predavala bosta: 1.) k M us talin »O življenja in delu Aksakova (ruski) In 2.) dr. Preohraženskv: »Aks?kov m slovanska Javnost« (slovensM) Vstop prost Prostovoljni prispevki v korist Ljubljanske ambulance Ruskega rdečega krila se kvaiciuo sprejemajo« Štev." 39. »«!OVFN*K! N a 9 O D « ine 16.' febrnarfa 1924. Dnevne vesti. V Lmbtiant. dne i 5 februar/a 1924. Strel Iz naprednih vrst na učiteljstvo. »Učiteljstvo, ki se Je prvo eoperstavilo kmetskemu giba* nju.. At »Kmetijski list« 13. t. m. Doslej je bilo napredno učiteljstvo samo klerikalcem tarča za neprestane napade in časopisje vseh naprednih struj 5rez razlike je učitele jemalo v zaščito pred klerikalnimi napadi ne gle-ne na to. ali je pretežna večina njih pripadala tej ali oni napredni skupini. Napredna javnost se je pač zavedala, da je treba delo naprednih učiteljev, ki so klerikalcem najhujši trn v peti, podpirati z vsemi sredstvi in se izogibati vsemu, kar bi lahko zaneslo klice nesloge v doslej strnjene vrste naprednega učiteljstva. Za to sc je puščala naprednim učiteljem popolna svoboda, da so se lahko po prostem preudarku politično udejstvovali, kakor jim je pač velevala vest in notranje prepriča-n e. Prav zategadelj pa so tudi naši učitelji sodelovali v vseh naprednih organizacijah in nikomur ni prihajalo na misel, da bi metal kamenje na tiste po-aamnike izmed njih, ki so bili politično morda drugače orijentirani, kakor pretežna njih večina. Skoraj vsi napredni učitelji so bili svoječasno v taboru narodnonapred-ne stranke. Ko se je ta stranka preosno-vala v demokratsko, se je je učitelj-stvo oklenilo z isto ljubeznijo, kakor preje njene predhodnice. Med tem so prišle volitve v ustavotvorno skupščino. Pri teh volitvah ie prvič nastopila tudi Samostojna kmetska stranka. Slo je za to. da se strnejo po možnosti vsi napredni elementi v krepko bojno falango proti klerikalizmu po geslu »getrennt marsehie-ren und vereint schlagen.e V tej borbi je imela veliko nalogo mlada organizacija naprednih kmetov, kateri pa je primanjkovalo sposobnih 1n izkušenih delovnih moči. To so uvideli napredni učitelji ter se z vso požrtvovalnostjo postavili v službo tej organizaciji, zavedajoč se. da s tem samo koristijo skupni napredni stvari. In temu delu in udejstvovanju naprednega učiteljstva v njenih vrstah se ima SKS v prvem redu zahvalievati za presenetljiv uspeh pri teh volitvah. SKS je na to žal krenilao na druga pota. ker so jo pač preveč omamili nepričakovani prvi uspehi; ni se več hotela opirati na skupno sodelovanje v naprednih vrstah, marveč je hotela na-stopati kot edin odločujoč faktor v napredni politiki, kateremu se mora*o brezpogojno pokoriti vsi napredni elementi. Učiteljstvo, ki se je zavedalo, da je napredni borbi proti klerikalizmu zasiguran uspeh samo v enotni napredni falangi, je bilo razočarano in je odklonilo nadaljno svojo pomoč In podporo stranki ki ji ni bil več ideal skupna, složna borba proti klerikalizmu. Posledice tega so se pokazale pri lanskih volitvah v narodno skupščino. Bile so za SKS katastrofalne! Samostojni kmetje, navezani zgolj na svoje moči, brez izkušenih sil, katere iim je preje dajo na razpolago napredno učitel:-stvo. so doživeli naiobčutnc'ši poraz. Iz volilne borbe so izšli decimirani v besede pravem pomenu. Mesto da bi jim ta katastrofa od orla oči. da bi uvideli, kako pogrešna je njih taktika in politika, mereča zgolj na razcepitev naprednih sil. otresajo sedaj svoo jezo nad onimi, k? so jim edini pripomogli ne kot somišljeniki, marveč kot naoredn'aki in zavezniki k prvim njihovim uspehom. Zavedajo se. da so brez niih brezmočni in brez bodočnosti, nečejo pa spoznati, da si morejo te svote sodelavce pridobiti samo. ako krenejo nazaj na pota, ki vodjo k slog-nostl In enotnosti v naprednih vrstah. Torej nazaj k starim idealom, pa ne bo treba streljati kmetskim sedanjim voditeljem na svoje dobrotnike, ki so edini s svojim delom pripomogli, da je SKS pred leti splavala na površje. * * * —Se številke in kompetenco! Današnji »Slovenec« prinaša v uvodniku nekako siiko avtonomističnega programa SLS. Razpravica je zanimiva, ker nam prvič odkriva namene slovenske klerikalne politike. V Ljubljani bi kraljeval pokrajinski predsednik in bi sestavljal pokrajinske vlade. Te vlade bi bile odgovorne kralju(f) in pokrajinski skupščini. Pokrajinska skuščina bi se zopet pečala z vsemi stvarmi, ki ne bi bile pridržane (katere?) centralnemu parlamentu. Ta avtonomija je torej popolnoma zakonodajna in se bistveno razločuje od dr. Marinkovičevega samoupravnega načrta. Radi tega Imenujejo načrt SLS tudi zmerno federalizacijo. K temu načrtu naj nam dovoli »Slovence« dve skromni opombi! Prvič ga prosimo, da nam v kratkem aafrta natančno meo med narodno in pokra* fnsko skupščino. Ta črta je sila važna. Naj nam čisto konkretno, ne v širokih frazah. na*t°i> nal^n;^. ki prinadaio po- prosimo, da nam predloži natančen PTO% račun te svoje avtonomije! To se pra- 1 "* naj nam predoči v primerjalni šin ; diji sedanje upravne in samoupravne j izdatke z bodočimi avtonomističnimi (pokrajinski predsednik. pokrajinska i vlada, skupščina, uradništvo, avtonom- j ni davki itd.) Nadalje naj predloži na- ! črt bodočih avtonomnih financ. Dokazati mora, da s slovensko klerikalno avtonomijo padejo splošne davščine in da bi torej s te strani avtonomija pomenila davčno razbremenitev velikega obsega »Slovenec« In SLS bi lahko vedela, da pri celem avtonomističnem programu ni gfavno sladka ideja, marveč konkretna finančne zakonodaja. — Prekinjena telefonska vreza z Beogradom. Danes vse d >po!dne je bila telefonska zveza z Beogradmo prek njena baje radi velikih snežnih žametov v Slavoniji. — Zamenjane vloge. Finančni in personalni odsek obč. sveta imata sedaj nova načelnika. Načelnik fin. odseka je postal (mesto dr. Lemefa ki Je odstopil) klerikalec Albin Zaje načelnik person. pravnega odseka (namesto J"že Pire* ki je moral odstopiti) pa dr. Rožič. — Povoden! ne Barjn. Pokrajinska oprava za Slovenijo Je nakazala denarno j podporo v Iznosu 10.000 D za Banane, ki I to bili oškodovani pri zadnji povodnji. Me-| stni magistrat bo to podporo razdeli v ne-| delio dne 17. t. m. prpoldne v harjanski šoli med one oškodovance katerim je no-. plava priz?dejala občutno Skndo. — Smrtna kosa. 14. t. m. je umrla ga. ! Katarina P r e m r o u rrj. Konjedc. Umrla Je j v starosti 74 let. Pokojnica le b la mati g. I Svetoslava Premmva. Pogreb b • v soboto ozToma Pnančna podlaga te avtonomi- i M t. m. rb pol 1*. na p^oo-Rce k Sv. Je m pa delokrog avtonomne pokrai'n- j Krf*"- ii — Dnn-s zlutrai le ske skupščine. Bojimo se pa. da bomo \ v Hos^oski ulici SL 4 umrla trgovčeva vdo-morali precej čakati, predno »Slove- i nec« odgovori na ti naši vprašanji, ki j va ga. Marija Mezcolets rof. Božov-j skv. Pogreb bo v soboto ob 14. Blag ji spo- tvorita jedro vsega avtonomističnega ! m'n' _ ceilske vest!. — M 1 a dinsk i k o n-programa! j certi. Glasbena Mst^a v Celin se Ja od- — »Slovenec« ima to čudno nava- I ločila v bodoče prireja H od čnsa do č*»sa do. da st v stiski vedno pomaga z ne- ! nu>d?!?sVe koncerte s predavani!. Namen slano blebeta vostfo. Kadar ne more ! teh ^ncer^ov je. irod-ti odgovarati stvarno, postane nerodno dovtipen in misli, da je s tem ustregel tudi resnici. To je že mogoče, kajti v njegovih možganskih predalčkih nosi resnica že od rojstva harlekinovo čepico, ampak žebelj smo mu pa le zabili v glavo in to nam popolnoma zadostuje. — Nemška predrznost. Tvrdka Pranz &. sinovi v Mariboru ima med svojimi odjemalci prav gotovo veliko Slovencev, trdili bi laičko, da živi pretežno od slovenskih žuljev in slovenskega denaria. Vsekakor se temu podjetju godi jako dobro, zato je postalo predrzno in pošilja svo.im odiemalcem baje izključno nemške račune. kaVor da bi nad nami še vedno gospodovala pokojna Avstrija Čudimo se, da to nesramnost trpe slovenski odjemalci, !n da ni nikogar, ki bi drznemu nemškemu podjetju pešteno posvetil in povedal svoje mneme. Na eni strani proti mlač-nežem, na drugi strani pa proti tej nemški drzovitosti bo treba nastopiti z vso energijo. Treba bo pač zopet vzeti v roko veliko metlo, da temeljito pome-temo to nesnago narodne brezbrižnosti in brezspolnosti, obenem pa tudi to nemško nesramnost. Na čelu tega ogab- ml?dfni *pWno glasbeno fzobrarbo ter rako vz^oiftf bodočo Von-er^no p"b*fVn. Prvt t»V koncert se vrHf v ned'io ob po* 11. dopoldne v velik! dvoran: Narodnega doma. Vstopnina k tem koncertom bo malerVos+na ter na-men:ena za krH'e stroškov nrireiama takih koncertov — Poneverbe pri tvrd-kf PeMe — vdova. Mareefič" Dragotrn. 27 le'n* zasebni uradnik fz 7«>vrdne v celjski okolic ter BfradMtHa Boe*>m*r. VnUsro-vodia pr'sfo?rn v Celovec. s*» r*d pomJ* d? leta 1922 do 22. novembra 1021. pri soe-dlcikkl tvrdki PeMe v Čelu poneverfla od raznih strank spreieta Izplačila v znesku n*d 8000 Dfn. Radi teb poneverb sta se morala zagovarjat? pred okrožnim sodl-šrem katero le obsodilo Marjrefiča na 8. Birsrhnttza pi na 2 meseca te*Ve leče. — Radf težke telesne poSkodbe je bil na 9 mesecev težke ieče obsoten Jože Petkovšek. posestnik v Belih vodah pri Snšta n:u. ker je 24. septembra 1923 fe*Vo z no*em p»»HodovnI po«ence in da se drsava izogne nre^bil m boln^Vim stro^k^m (podporam itd.) Je m?nf«;ter prosve»e obvestit šolske oblasti, dn bo vt^da Izdaln naredbo. i>o katerf se h^d^ lavrf n->mc5čf*n- nega nemŠkutarenja v trgovskem po- Cf. v t^m si čr»lu trčltellske osebe brezpla-slovanju stoji seveda Zagreb, ki bae čno Ieč<11 v b^?n»eah. v skoraj 00% vseh slrčajev občuje z drugimi pod?et«i in tvrdkami v rasi državi v nemškem jeziku. To e javen škandal, ki ga je treba ožigosati in za v bodoče onemogočiti. Tu se odpira za delo široko polje narodnim našim organizacijam. — Klerikalci In mestnf proračim. Kakor znano, bi se imel začetkom januarja letos v občinskem svetu razpravljati mestni proračun za letošnje leto. pa so se klerikalci takrat v »Slovencu* izgovarjali češ da seje zato ni mogoče sklicati »ker prorač'ms'ci uradniki se niso proračuna izdelali« in pov-darjati češ: »Občinski svetovalci vendar niso za to tu. da bi pomagali uradnik m proračun sestavljatif« — Zda! leži in črka proračun že nrd mesec dni na razpravo in ffa imajo obč. svetovalci že tedne v r^kah, pa župan ne more seje sklicati, ker so si klerikalci in komunisti zprrdi atranVarskili koristi In pragmatike v laseh. Naj »Slovenec« sedaj pove, znkaj nj obč. seje?! — Beogradsko učiteljstvo proti k'erikaPzmu. Beogradsko učiteljstvo je izbralo poseben cdbor. kateremu je poverilo nalogo, da sestavi resolucijo, v kateri bo natančno precizirano stali- §Če, ki ga zavzema učiteljstvo v vprašanju verskega pouka v šrlah. Ta odbor je svojo naligo dovršil in izdelal csoiucijo, v kateri se po vda na mei drugim: »Ker naj narodna šola v naši novi državi služi v prvi vrsti okrep-Ijenju in čuvanju narodnega Jedinstva, zahteva učitePstvo. da se z zakonom o narodnih šolah odstranio iz šole vsi vplivi, ki bi mogli škodovati ideji narodnega in državnega jedinstva in podpirati separatizem. Tudi veronauk mora služIti državnim ciljem, da se oiači misel narodnega in državnega icdTn-stva. Zato je potrebno, da tudi veronauk poučuieo strokovno usposobljeni ljudje-pedagogi. torei učitelji, ki nafbo!j poznajo zakone dnhovnega razvoja de- ce. — Beogradsko učiteljstvo pošlje svojo resolucijo vsem ostalim učiteljskim organizacijam v državi s pozivom, da tudi te precizirajo svoje stališče o vprašanju veronauk a v šrlah. — Predavanje prof. dr. Ivana I** ha. Pod okriljem Jugos!ovensko*češko» slovaške Lige predava danes zvečer v veliki dvorani Mestnega doma profesor dr. Ivan L a h o temi »letet v čeMkosto* vaško republiko«. Začetek predavanja ob 20. Predavanje pojasnjuje ned 100 krasnih skioptičnih slik. Vstopnina dva dinarja, za dijake en dinar. Opozarja* mo občinstvo na to zanimivo predava* nje in ga vabimo, da se je udeleži v čim največjem številu. — Predavani« po šolan. Višji šolski svet Je na tozadevno društveno prošnjo dovolil brezplačno predavanje o treznosti po 1|ftb(lanskib ljudskih Šolah ob Izven&ol- krajinski skupščini! Cim to stori, ga ie [ * **» vstopnine. — Ir Trhovell. Ob*ina Trbovlie oddaja v zakup svojo op-Varno in kamnolom za dobo ret'b let. Obenem proda 3°0—350 kub. metrov zdravih bukovih drv. Opozarjamo na toradevnf razsr'as v »Uradnem listu«, k*er so razvidni vsi pojroff. — Novi sejmi v Ve»1kl Loki. Delejr*-cna min:strstva za treovfno in fndtistr jo je dovor'a VpJ'k! Loki š'frl nove letne sejme za živino, konje drobnico in kramasko biaso. Novi setmi bodo dne 18. marca. 21. hini'a 30. avgusta ;n 16. decembra. Poleg teh seimov ostaneta tudi dva stara sejma dne 12. mnia in 25. julija. — Zopet ena žrtev neosnažen*ti hodnikov. Pišejo nam: Ob MudoverniVovi h:v v Komenske^a ulici menda letos Se nI bil očiščen in poe!iat» z izvo^č-kom domov. Ni na mestu nreveifka hHihJ-nost, «Icer pa nal mestni organi m tisti, ki so v to poklicani, poskrbe, da bode htdi hodnik prT imenovani hiš: temeljito očiščen in posut, da se na tem prostoru ne bo Pri-godllo še "eč takih nesreč. — Sloven'la zapHe največ. Novosadski Tlst »Jedinstvo« navaja zammlvo statistiko: V preteklem letu se je popilo v naši državi ?04 nam Jono > lit-ov vina v vrednost 1634 milijonov dinarjev. 312 milj. litrov plve v vTednosti 1248 milijonov Din in 66 miH^oTiov I*trov žgama v vrednost5 132f> ml!Ij«»nov Din. Na glavo enega prebivalca tore? odpade 17.03 Ntrov vina. 2f litrov p:ve ir 6.6 litrov ženma. Največ se t>rpi.ie v S t o v e n i i i. kier odpade na enega prebivalca 30.4 IHrov vina, 26 litrov prve In 5.5 litrov žganja. Te pfiače vsebujejo 5S.6S6 000 litrov čistega alkohola vrednega 24«. milijonov. V Jugoslaviji popiti alkohol vsebuie 414 04* 962.921 kalorij ;z njega bi se dalo pridobil 62 nrtlfionov kg sladkorja. Število »piavHi ponedeljkov« Je preračuniena na 50.075.000. kar znači odhod zaslužka v rednosH 1276 milijonov, škoda na nardonem premoženju je prern-čunjena na fo .»91.400.000 Din. Jngoslavija bi lahko izplačala s temi vsotami v 10 le t m tvoje državne dolgove. — Smrtna nesreča v kartonafsJ tov. Bonae. V kart. tovarni Bonač Je v sredo 13. trn. doletela »raglčna smrt » letnega dela ve Antona Kovice. Bilo kt nekako okoli 14 ure, ko je Kovic prispel v oddelek tov \rne, kjer se v nekem hermetično zaprtem kotlu kuha papir. Kovic Je radoveden in Je kljub svarilu v bližini stoječega strojnka. ki mu Je prepovedal kotel opreti, odvil vijake pri kotlu. V tem trenutku Je nastal* veHkn eksplozija. 50-aa eksplozija, je vrgla Kovica t tako silo I ob tla. da Je obležal nezavesten. Poleg tega ie bil ves opečen od pare. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kier je včeraj popoldne Podlegel poškodbam, ne da bi se preje zavedel. — Umrla Je v deželni bolnici gospodična Llzl Kump v starosti 40 >et. Pogreb se ! vrši danes v petek ob 4. uri pepoidne Iz I deželne boin:ce. — Ugotovitev. Včeraj smo porečaK da so na glavnem kolodvoru aretirali nekega trg. pomočnika Stanka Riznožnika. Na prošnjo g. Martina Razm žnika. zasebnikn v Li« bljani ueotavljamo. da arrt ran; Raznož-nik z omenjenim zasebnikom ni v nobenem sorodstvu. _ Vremenska napoved. Dunaj 14 febr. Uradna vremenska napoved za 15. trn. Sprva padavine Pti tempera turah okoH 0 C. Sp'oSno dviganje temperature. _ Porcljska kron'ka Mesarju Jos;pu Javorniku je hllo Iz skladišča na domobranski cesti Šev. 7 ukradeno oko! 150 kMreram^v m«sti v vrednosti 75°0 D:n. — Po!L-ija ie aretirala njegovega Pomočnlka Fe?!Vsa Repovsa. kf tc tarv'no prf7nal. Mflst ie prodni raznim strankam m denar zapravil. — Aretiran ie bi! dn'je brezposelni r an Žcrovnik !z MensŠa. ki ie zasledovan od sodišča rad? t2*vine sukn»e na škodo ivana Turka !z LJubljane. Na vesti ima pa še druge đelik'e. Oddan je M sodišču. — Tekom včern. Prvega dne so pri-Sfre'e na poliefio s'edeče ovndbe: 1 r^di tarv:ne 1 radi pi-annsti. 15 radi prestcrA-a cestno-pollciskeca reda. 5 rad' pre^ropVa pnsiega kontumaca. 1 radi goljufije. 2 radi ■prestopka obrtnega reda. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESFEČA NA HRVATSKEM. Iz Zagreba nam tavljajo. da je v sredo 13 tm. ob 15..'2 z vso s:lo trči! \r. Koprivnice prihnia'očl tovorni vlak v lokomotive, ki so se nahaiale na stranskem Hru tovornega kolodvora v Culinru Trčenie ie bf!n tako slovito, da *e je 12 natovorxnh vagonov tovornega vlnka prevrnf!o in je lokomotiva bila močno poškodovana. Nekateri vozovi so bili popolnoma rarbit' m velika množina biaga je poškodovana. Celokupne Škode še niso točno ugotovili, ^rendm.r fo cenilo na 2 do 3 m V.ione d?nar-|ev: SmvfjOtla žrtev nI hflo. Prebivalstvo je poskušalo odnesti nekaj blnga. kar pa so preprečili na mesto katastrofe Prispeli vamosn>" organi. Kai fe vzrok nesreči uradno še n? dognano. Zatrjujejo, da je bilo osrb'e nepazHivo. Postaja Ču'inac le oddaljena 7 km od Zagreb** na pot? proti Dugem Selu. Razbitih »e b^1o celokupno 18 vagonov z blagom vred. Tovorni vlak ^z Koprivnice se te zadel v lokomotive, kjer so bile kretnice napačno usmeriene. ?*rolevod;a Franio Bertovle. ki le vozil vlak proti kolodvoru, je naenkrat zapazil, da vozi po tiru kjer ie bilo več lo-komofv. Skušal je prnvočasno v?nk ustaviti, a se mu ni posrečilo. Vlak spremlinlo-Če osobje *e znčelo skakati z vlaka, srro-jevod'a pa ie do zadnjega trenotka vrrra-jal na mestu, da bi Preprečil nefzo^lbn katastrofo Lokomotiva ie s silo zadela v stoječe lokomotive. Nnstal ie pek'ensk1 pok. Srednji vozovi %0 skočili v zrak in začulo se je strahovito lomljenje sten. Na vse strani je letelo b'ago razne vrste. Mnogo v!na se je razlilo po progi. Velik sod je z!erel vfsoko v zrak in nato na tla. kjer se ie razbil. Od nekaterih voz so ostale samo treske, samo Jetczno ogrodie. Slučajno lokomotiva tovornega vlnka ni tako poškodovana. Dobila ie le neznatne male o-«Vodhe Tovorni v'nk ie obstojni ?z 60 vozov, sprrdntf so bili prazni, na zarlnrfh 40 vorovih pa te b;lo nnrovrrieno razno bago. Kako je prišlo do nesreče, še ni trgotov,;eno. Da strojevodja nf mogeT ustaviti vlaka, le vzrok v tem. ker ie na ♦istem mestu proffa pre-ei napeta in strma in so zadnji vozovi drčeč po pmgi naravnost gonili «;prednie tako je tudi umevno, da so Htll naiboli poškodovani srednji vslcd oboje stranskega proHsunka. — JW!eko. 7dn«žene mlekanre. Volajlra ulica, nasproti help-il^Ve vn|n*n»ce, sprelc-maio zopet in to do IS. ferruaHa nove aHo-nejue za m'eko. kl se dos'avlja i vozml dnevno na dom in to v poHnbnl mao**nL Oarantira te za popolnoma sve^«?. č'«*o na«*er zirnno ml^ko s e^ 3-S*^ tnBenostL Naroča «e lahko Inel tcleeonj^no. št. 4 f6. — Koncert. Jutri v srpoto se vrš; v kavom: Evropa koncert dravske gnJbe. Začetek ob 9 url zvečer. Vsto? prost. 1E2KCČE PRI POGAJANJIH O TRGOVINSKI POGODBI. — Beograd. 15. februarja. (Izv.) V svojem odgovoru na pozdrav ministra dr. Kojiea je italijanaki delegat pene* ralni vicc«direktor ministrstva nacijo* nalne ekonomije g. B e 1 1 i med drugim nag^šal upanje, da pride čimpreje mo* floče do popolne sisi emi zuc i je /rgov*» gJtiii in gospodarskih odnotajev med obema državema. Z ozirom na duh sklenjenega prijateljstva je pričakovati, da se speazum doseže v najkraj« šem času. Obstoječa vprašanja naj se rešijo v medsebojnem zaupanju, z na* klonjenostjo in s pravičnim ocenjeva* njem obojestranskih interesov. De'egat Bc'H je daMc v laskavih besedah priznal diplomatiČno spretnost zunanjega ministra dr. Ninčiča. ki je umel na zelo prevdaren način rešiti važna sporna vprašanja in skleniti pri* jatcljstvo med obema državama. l'*di najboljše zglede za uspešni potek po* ga jun j. X imenu italijanske delegacije pozdravlia člane jugoslovcnskc dc!c» gacijc. Posebno si šrcjr za čast, da vidi v svoji sredini Savo Kukici, ki je eden onih podpisnikov prejšnjega med kraljevino Italijo in Srbijo sklenjenega trgovinskega ugovora. Dalje pozdravlja g. dr. R y b a r a, ki je vodil S tako obsežnim poznanjem stvari in globokim juridičnim »espritom- jugo* slovensko delegacijo pri pos\eto\anjih v R>mu. Zal mu je, da tu danes ne vidi g. Savica, ki si je pridobil priznanje v upravi in vodstvu industrijske sekcije ministrstva trgovine in industrije. N.'je« <*a zcs'ude so dobro poznane v Italiii. Siguren sem, da bomo skupno končali zelo koristno delo v prilog obeh držav. Po izjavi Milana Todorovića bo največ težkoč delala nova carinska ta« rifa bo sprejeta Sc'e po poteku nekaj sprejeta od narodne skupščine. Ta ta* rfa ho sprejeta šele po poteku nekaj mesecev. PFEFITI LED: NORVFSKA PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO. — Moskva, 15. februarja. (Izvirno.) Norveška je »de ;ure« priznala U. R-S. S. — DEFICIT ITALIJANSKIH DRŽAVNIH ŽELEZNIC. — Rim, 15. februarja. (Izv.) Višji komisar drž. železnice, post. T o r r e. jc predložil vladi uradno poročilo unrave državnih železnic za finančno leto 1022/23. Iz tega poročila izhaja, da se je lanskoletni deficit zmanjkal za 351 milijonov italijanskih lir. Število uslui* bencev se je zmanjšalo za 21.404. in sicer od 201.514 na 186.207. — Celo* kupni dohodki znašajo 3 milijarde 177 milijonov 7.054 lir, izdatki pa 4 milU jarde 83 tOS.167 Ur, tako da znaša def U cit 906.401.513 lir. Glad9 uboštvo cele družine in bolezen možs pr?vall. 131aga je bilo zopet v velikih množinah na trgu, medtem ko je bil nakup §e nadalie rezerviran. Na efektnem trgu je bil le slab promet. Izvzemal delnice Jugobanke, v katerih so bili napravljeni vel.ki zaključki. Nekoliko slabele so bilj Trboveljske, ostali papirji pa so ostali ncizpre-menjeni. Ob zakllučlcn notirajo: Devize: Curih 1J<:0-M. Pariz 354.35 —359.35, Lond..n 311—3 M, Dunaj 0.11 IS— 0.N35. Prajra 2315—2345. Tr^i 34-1.30— 317.30, Ncwyork 79—80 Valute: delir 78-79. Efekti: 7% Inv drž. pns. od leta 1921 58- 59, LJblj. kr.d banka 232 210, Prva lirv. Sted. 985-900, Stav. banka 105 -107. Hrv.-slav. 7.tm -h'p. bnn\a «7 88. Hrv. rsk. barka 156.50—158, Jusoslav. banka 140 (3— 3'%), Trb v nrem. dr«*tvo 7«o 7^7. Skivonila 1*S5 Cksploatcc ja 125, Vevče 177. Onttmnnn 1500, Šećerana 1435—1445, Nar. Sum. ind. 135. INOZEMSKE BOP7E. — Cur h 15. febr. (izvir) Danasija borza: Beograd 7.10 Berlin 1.25. Amsterdam 215.20. Newyork 575. London 24.74, Pariz 25.65. Milan 25.05, Praca 16.70. Bu-kareita 2.93, Sofija 4.30, Dunaj 0.008110. — Trst. 15. febr. Beograd 2V35-28 45 Dunaj 0JJ3J3—0.0523, Pm** 66.70—66 9:1, Pariz 103.25—-10350 London 98 70_-O8.90. Nework 22 975^23^5. Carin .198—4:'0. — Dumi, 14. lobr. Devize: Beograd —86^. London 304 800 305 800 M lan atinaj 3101. Newyork 70 935 - 71.1S5. Pa-iz 3132 - 3148 Praea 2057 2067 Cnrih 1?.1!5 — 12.365 Valute: d-ln«- 70.^60 7! 260. d'nar R99 «65, kra 3385—3105 Ccika krona 2050 -2066. Cilavnl urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. stran. 4. »SLOVCNSKI NAROD« dne 16 februarja 1924 btev 39 Razne stvari. • Noto orožje. Po poročilih Agence Furniec « Parira J« neki francoski častnik iznašei novr strojno pužko, ki radi majhne teže in svoje prirodnost? predstavlja na-ravnost srrahovito orožje. * Amerika sez"da največje cerkev aa svat«. Skot v Maningu pri Newyorku Je objavil subskTtpcijo, katera naj donese li trilijonov dolarjev aa izradbo katedra}«, posvečene Sv Janezu. Novo svetišče bo narvecja cerkev na svetn in bo po svojfh dimenzijah še enkrat večja od katedrale Sv. Pavla v Londonu. • Lokomotiva brez premoga. Iz Rima poročajo, da se je tam pred dnevi vrjfla poskušr 9 vožnja z lokomotivo, katero je goafi komprimiran zrak. Poskus je sijajno uspe! *» ie predvsem interesantno, da se s tem znižaj" stroški obratovanja za 70 odstotkov. Izaajdba izvira od aiienjerja Zari a trna. * Esajete židovsko pleme. Po izraelski suinosti v Egipta je svet izgubil sled dveh judovskih rodov. Enega je zopet odkril ameriški letalec, kapetan Frank Hur-ley. Že davno si je želel raziskati neznano deželo Papuazijo. Dobivši potrebnega denarja, je odšel z nekaterimi odločnimi, dobro oboroženimi tovariši in 2 aeroplani na Novo Gvinejo. Leteč nad deviškim os t rovom, je naletel na znatno pleme prvosel-eev ter nizko krožil nad pokrajino. Neznanec« ptiča, ki so ga domačini smatrali za zlega duha, so Iznenada obsule otro-vaae puščice. Ker pa mu niso nič prizadele, le mahoma postal božji poslanik in vse je popadalo pred nilm na obličje. Ker se mu je zdel trenutek prikladen, H Hurev pristal v siromašnem selu, kjer ga le Živo zbodel v oči semltska ttp Klečeče množice. Valčani so se kazali skrajno prijazne »možu-ptiču-bogu«. Mnogo prasce v so žrtvovali njemu na čast; ulovili so precej svojih neprijateljev ter jih poklonili privodmku bodisi pečene, polite s kokosovim oljem in pretakni ene z istim sadežem, ali pa žive, vendar s polomljenimi rokami in nogami, da ne bi mogli nteči. Hurlev je postal Se bolj priljubljen, ko ie podaril načelniku — ki je dosihdob kuhaj na razbeljenem kamenu — sijajno ponvo, narejeno iz starega vedra za esenco. .. Danes se je ekspedicija vrnila v New-York. * Kako te poslane* erga nizi ral efcane. ČeJkoslov. komunistovski poslanec Tau-ssig je ustanovil, kakor poročajo »L. N.c, v Pušovi strokovno organizacijo ciganskih godcev. Pri volrtvi blagajnika so »poSteni« cigani poSteno priznali, da ne more prevzeti biazajnisVh poslov noben izmed njih. »Z denarjem naS človek ne more manipulirati, ker b ga ukradel«. Za blagajnika je bil izvoljen krojaški pomočnik žtd Chaim HerscheL ki je blagajno upravljal tako pošteno, da so neki dan prišli cigani k Taussigu m robantlli: »Tatu, huncveta, židovskega sleparja ste nam dali za blagajnika. Najslabši cigan bi ne btt tako delal z denarjem____Chahn jo je ubrteal z društvenim denarjem v Ameriko.... * Največja h?Ša na svetn. V Newyorku so načrti za zgradbo največjega poslopja na svetu že izgotovljeni Hiša bo slede višine In velikosti brezdvomno največja zgrad ba sveta Novi nebotičnik bo Imel nič manj nego 35 nadstrooij. Temeljni prostor te zgradbe bo za 250.000 kvadratnih čevljev večji kot om* mogočne Equiatble-palače. — Strogki poslopja bodo znašali 18 do 30 milijonov dolarjev. Poslopje je zamišlleno kot trgovska in pisarniška hiša, ali kot tako najmodernejše vrste. Z zidanjem poslopja ae prične v prihodnjih tednih. Upajo, da bo še tekom tega leta izgotovljena. • S strupenim plinom je bil usmrčen v državi Nevada, kakor poročajo angleški tisti, te dni neki morilec. To je bil prvi eksperiment usmrtitve s strupenim plinom. DeHnkventa so zvezali nea posteljo in sobo hermetično zaprl!. Trije čuvaji so v stranski sobi hkratu pritisnili na tri pete-Hne, med katerimi je bil eden zvezan s steklenico s strupenim plinom v tretjem prostoru. Tako izmed čuvajev nihče ne ve, kdo je izvršil pravzaprav smrtno obsodbo. Obsojenec je bil hitro mrtev. 5koz: okno so videli, kako se je parkrat stresel, nato pa je obležal mrtev. Ta metoda usmrtitve je sedaj upeljana v navedeni državi. • Odkritje novega ljudstva Neka znanstvena eksped:c;ja, ki je v severoza-padnem delu Sibirije proučevala tamošnjo floro, je naletela na doslej nepoznano ljudsko pleme. To so v gozdih živeči, Samoje-dom podobni ljudje, ki govore Esktmovcem stičen jezik. Sami se naziv a jo »Tlanchoso-vo« kar znači gozdno ljudstvo. • Umor filmske dive v Newyorku. Pred dnevi so našli znano newyorško ffhn-sko divo MB Lawson umorjeno, odnosno zadavljeno ležati v njenem stanovanju. Morilca sta bila dva tihotapca žganja, ki sta pod pretvezo, da dobavljata igralki Wisky, vdrla v njeno stanovanje m jo zadavila. Nato sta oropala stanovanje in pobegnila. V zvezi s tem umorom je bn aretiran ravnatelj velebanke m tranzitne družbe Dahl. • Junaška snubitev. V Tibetu se snubi aa prav čuden način. Ko se je mladenič zagledal v devojko in ima trdno zaupanje, da ne bo odvmjen, gre ter snubi. Ob po* četku svojega govora vzame snubeč volneno krpico, namočeno ▼ olju, jo užge in jo dene gorečo na golo roko. Počasi gori ta čudni stenj, provrroča globoko opeklino in velike bolečine. Toda snubeč ostane miren, mirno zasnubi in izvoljenka opazuje junaštvo svo* {'ega snubca, ki vkljub mukapolni bolečini :aže vesel in arečen obraz, kakor dokaz velike ljubezni. Ona misli, da je ni stvari na svetu, ki bi bila njenemu snubcu pre* težka žrtev, da si i njo pridobi njeno Iju* bežen. Ko stenj zgori na roki, izreče hren*1 Ijenka svoj »da« in kmalu nato je svatba. glicerinov in medeni aoh brez toli t obe. Čudovitega. itMnfa* proti pordrfeli, JrrhlH in roe-pohntti koši* — Fino par/u m i ran n. Milo Maluttine. Puder Malatttn*. Dobit** ee poraod. (Slavna zaloti« ara preprodajaloe ISIS D. D., oddelek Juri Dralle, Zagreb, Pelmotščeve ulica broj 66. Potrtim srcem javljanje sorodnikom, r>r?jatfl;em in znaneem, da je dne 14. t m. ob pol 6. zvečer naša ljubljena Kitam Preora ni vdova po kratki boezni, previđena s svetotaTstvi za umirajoče, nrrno preminila v 74. letu stirosti. Pogreb predrage poko'n ee se vrši v soboto, dne 16. t. m. ob pol 4. popoldne lz hiše žalosti, Cigale-tova ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. februarja 1924. Svefoslav In Luiza Prtmrou, sin in sinaha. Vlado. Darinka« Branko. Bogdan, vnuki. lep grad z urejenim parkom, brez zemljišča. — Cenjene ponudbe na O to Munder, Zagreb, Jur-kovičeva ulica 12. priporoma Hflpodna knjigarna Prostorne Potrtega srca naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena mamica, gospa Marija Mezgolets ro?. Bo£ovsky tre; ovo a vdova danes ob 6. zjutraj preminula. Pogreb se vrši v sol oto ob 2. uri po-popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica 4. V Ljublfatii, dne 15. februarja 1924. Žalujoči otroci: Leo», Emili Adelalda. dve do tri primerne za pisarno, v pritličju ali prvem nadstropju na prometnem kraju v sredini mesta iščem za takoj. Najemnina ne igra vloge. Ponudbe pod Šifro .,1. lrarec" na upravo Slovenskega Naroda. I3HE3HEIE1EJEIE1E DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo 13555 Vedno velika izbira vpletk (kit). Pifpomčam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z .L* Oreal Hen6\ tudi v modnih barvah, M. PODKRAJSEK, Frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32 Zahvala.. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na* šega ljubljenega soproga, očeta in strica, gospoda Matka pi. Starin Poiajift gra|i6a*a ia bi v »9 ga polkavnika w pokol« na njegovi poti k večnemu počitku v tako obilnem številu spremili, izrekamo našo srčno hvalo. V Opatiji, dne 12. februarja 1924. Margksrlta pl. Starat ara. soproga. — Br. Jeifce pL Staratau, sin — %mn pL Slanuia, hči. ---,------; Za cd ovora uprave r*ai so priloii 1 dinar. Piaiuje so vnaproj. fURL Cona malih oglasov vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din S — Učenka za trgovino v Sp. Šiški — se takoj sprejme. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 1178 Računarica, spretna, vešča tudi knji* govodstva. z naiboljšim spričevalom, išče mesta v kaki pisarni pri kakr* snem koli podjetju. — Ponudbe pod »Marliiva 11S4* na upravo »Slov. Naroda«. Potrebujemo dve spretni šivilji za ženske slamnike, ena bi bila po možnosti ob* enem stafirerka, ki bi imela stalen po3-1. Na* ^top takoj. — Pismene r»mvifihe nt: Jovanovit*. Split, Ban JelačiĆeva uli* ea 1159 I Stanovati^ I Dve sobi, ev. eno, elegantno me* blovani in čisti — išče v lepem delu mesta mlajši zakonski par brez otrok za takoj ali s 1 marcem. *amo pri boljši rodbini. Event. s prvovrstno pol* ali celo penzijo Najem* nina nostrar.sVa stvar. — Ponudbe pod »Dr. iuris 1213« na upravo »Slov. Naroda«. Meblovana soba za dva gospoda se odda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1215 Meblovana soba v bližini obrtne šole s e odda. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 1200 Mesečno sobo s posebnim vhodom v Sp. Šiški — s hrano ali brez — iščem. — Ponud* bc pod »Sobica Šiška 1177« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje (krasna kuhinja in dve sobO v Mariboru — za* menjam z jednakim a!i večjim v Ljubljani. Po* ravnam prevozne stro-ke na železnici. — Ponudbe pod Vila Marserita'1199 na upravo »Slov Nar.«. Apno ! Tmam več vagonov five* £a negašenega apna za takoj, tri vagone po nižji ceni: več po dogovoru. — Natančneje se poizve: Poštni predal 7, Kamni V, Jugoslavija. 1198 Cepljene trte, vkoreninjene div* jake, sadna dreve* s a — prodaja po nizki ceni Aloizij Grabar. po* sestnik in trtnar. Zagor* ci, p. Juršinci pri Ptuju. — Za pojasnila prosim znamke. 1208 Gramofon s 35 ploščami prodam za 1500 dinarjev. — Naslov *->ovr uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1210 Nova salonska garnitura brez blaga, moderna, se proda. — Naslov pove uprava »SI Nar.«. 1197 Bencin-motor, (amerikanski) na vozu, popolnoma dobro ohra* njen, s kompletno krož* no ža^o, naprodaj. Po* leg tega še ena komplet* na krožna žaga. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 1209 PozrH Pozo-! Radi preselitve se proda ali da v najem specijalni dobro vpeljani krojaški salon, in to v najlepšem in nai*-rometoejšem kra* ju v Trbovljah. Lokal je nainripravnejši tudi za vsako dr^go trgovsko podjetie. Reflektantu ae aa željo odstopi takoj stanovanje, velik vrt In dru*i go*modamki nro* stori. — Le resni reflek* tanti naj se rfflase oaeb* no pri posestnici Alojziii Lesiak, Trbovlje I št. 252 (noleg le Varne). 118? Skladišče in pisarna v sredini mesta, blizu Južnega kolodvora. se odda. — Skladišče je pri* merno za trgovino z mo* ko ali za kak drug finej* Ši predmet, razen netil* i nih ali smrdljivih stvari. — Ponudbe pod »Lepa prilika/1196« na upravo »Slov. Naroda«. Dobro idoče malo podjetje (strojno pletenje) — »a prometnem kraju sredi mesta in z lokalom, se proda. — Resni reflek< tanti naj se oglasijo pod »»Podjetje Din 125.000 1172« na upravo »Slov. Nareda«. i I9R3I l T-železo za stekleno streho, 6 ko* madov po 6 m dolgih in železna okna 5 X 3 m, °vent. s steklom, kupim. Ponudbe pod Salon '1207 na upravo »Slov. Nar.«. Prodam hišo s sadnim vrtom in njivo blizu kolovora. — Kaste* lic. gostilna. Novo me* sto. 1216 Prodam posestvo (hiio z obstoječo gostil* no, njive, travniki, gozd) pri Celju ob glavni cesti, Tremovjc 2 -— radi se* litve. Cena 110.000 Din 1206 Hiša v Kranja, z gostilniško koncesijo, obstoječa iz sedmih sob s pritiklinami. gospodar* skim poslopjem in vrtom — takoj naprodaj. Poleg hiše je tri orale prvo* vrstnih njiv. Plačilni po* goji zelo ugodni. — Po* nudbe do 26. februarja na: Rudolf Rakove, trgo* vec, Kranj. 1204 I fazno Pletenine vseh vrst in predtiskarija ročnih del, najmodernej^ ši vzorci. Cene nizke. — L. Turk. Pred Škofijo l. I. nadstropje (v pre; = šnjem poslopju Kreditr-banke). 938 Trapistovski sir Ia v brezkonkurenčni kvali* teti nudi v vsaki količini po Din 31.90 za kilogram — Trgovsko podjetje K. Mahorčič, Zagreb, Petro* va ulica 35. 955 jlov. Narodu" imajo Inserirafte v ..Slovenskem narodu"! — Maldeno kje se dobe najceneie in najboljše pletenine vseh vrs?. kot nocavke, šali, jumnerji i. t. d. — Vsi izde'ki so nrvovrstn irt cene konkurenčne. — Za vsa naročila se priporoča tvrdka A. POGAČNIK, LJUBLJANA, Vojvode Mišica cesta 21, II. na d str. g 2 lepi si za s centralno kurjavo v palači Poko'ninskega zavoda, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, II. nadstr., se C d dasta pod zelo ugodnimi popoji. Ponudbe pod: Ljubljana, poštni predal 4. Cenjenim damam! Ifio nakanKa svilo » eleene tollete, poglejte el ^ solo g o pri H Sinkovic nasl. K. Soss Ljubljano, Mestni trg It. Prasafa po konkurentnih ctnakl saraftno Oarednla vinarska zadruga za Jngo-slavMo r. z. z o. z. v Ljubljani. Ponudbe naj se naslovijo na to zadrugo, Konpresni trg 2. Obenem priporočamo svoja vina p;jf. gostilničarjem in zasebnikom ter zagotavljamo najkulantne šo postrežbo. Vinogradniki, ki bi hoteli postati člani zadruge, naj prijavijo svoj naslov pismeno. Delež znaša 25 Din, pristopnina 5 Din. Št. 2967/24 — ref. VI 1201 Razglas. Seznami oseb in voz, zavezanih za ljudsko delo (kuluk) pri popravi cest v smislu zakona m pravilnika o kuluku z dne ^0. julija 1923 Uradnega lista št. 260/72 so sestavljeni in bodo javno vsakemu na vpogled razloženi v mestni posvetovalnici od dne 18. februarja 1924 do vštetega dne 2. marca 1924 vsaki dan, izvzemši nedeljo, od 8. do 14. ure. O tem neprestopnem štirinajstdnevnem roku, ki začne dne 18. februarja 1924, ima vsakdo pravico ta seznam vpogledati, zahtevati na podlagi dokazil za svojo osebo njega popravo oziroma vložiti proti njemu za svojo osebo pritožbo potom mestnega magistrata na ljubljansko oblast. — Pritožba mora biti kolekovana s 25 dinarji in podprta t potrebnimi dokazili. To ae daje javno na znanje in ravnanje. Nastal magistrat ! J obijana a, dne 8. februarja 1924. Župan: Dr. Peric 1. r Lastni, sk »Narodne tiskarne«. 2387 33 811966