1 ČZsIllI ČEBELARSKA ZVEZA SIDVENUE Slovenski^ [ČEBELA!^ ' l etnil t CXX I • 1 I If t T -1 Is > Kako do ugodnosti na G8G 7G 77 ali www.generali.si PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliika 150, Maribor Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure sobota: od 8. do 13. ure. GSM: 051/348-426 e-mail: jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si 0P JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Tušnik Pokrivač s.p., Maribor Satniki AŽ-lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR Čebelarska oprema in drobni pribor Čebelje pogače Točila in posode ja med Satne osnove AŽ, LR, Kirar ïfejK Steklena in kartonska embalaža za med, propolis, medene pijače in ostale čebelje pridelke Darilni program Naročeno blago vam lahko polijemo s paketno pošto, pri večji koli imo na dom! ED ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 14.00-16.00 V novembru ob sobotah zaprto. apis.med93@gmail.com www.apis-med.si NAKLADNI AZ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI PLATICNO OBEŠALO (AZ) IN RAZSTOJIŠČE (LR) KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 0,86 EUR LASTNA ^ PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI V / PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,38 EUR/KG ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,25 EUR/KG NAD 100 KG CENA 1,20 EUR/KG PRASILČEK AZ 3-, S-, 7- IN 9-SATNI GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,38 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo čebelji vosek. Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plastičnih vrečah. Sati morajo biti PREŠTETI, sicer menjava ne bo mogoča. Menjava je možna samo za satnice. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 UVODNIK Spoštovane čebelarke in čebelarji, Apimondio sem bliže spoznal leta 2002, ko me je pokojni dr. Janez Pokiukar povabil k organizaciji kongresa Apimondia 2003 v Ljubljani. V viogi glavnega tajnika dogodka sem navezal stike s funkcionarji organizacije in tudi s priznanimi svetovnimi čebelarskimi strokovnjaki, ki so se udeiežiii kongresa pri nas. Po kongresu mi je dr. Pokiukar dejai, da se bo pridobljena prepoznavnost v prihodnosti obrestovaia. Vem, da je imei prav, saj sem bii ieta 2017 v Istanbuiu v Turčiji na 45. kongresu Apimondia izvoijen za podpredsednika te organizacije. Z Apimondio sem povezan 17 iet in v tem času sem se imei možnost udeiežiti kongresov Apimondia na Irskem, v Franciji, Argentini, Ukrajini, Južni Koreji, Istanbuiu in ietos v Kanadi. Največkrat sem kot raziskovaiec sodeiovai v znanstvenem deiu. Vsak kongres je bii zgodba zase, še posebno zadnji, ki sem ga, zaradi nenadne smrti predsednika Phiiipa McCaba iani, v viogi vršiica predsednika Apimon-die tudi vodii. Izredno sem vesei, da se je ietošnji kongres uspešno končai, da so obiskovaici v veiiki večini z dogodkom zadovoijni in da je izpoinii njihova pričakovanja. V na-daijevanju bom predstavii, kako organizacija deiuje. Kaj je Apimondia in zakaj je pomembna? Apimondia je svetovna čebeiarska zveza, ki združuje 108 čebeiarskih zvez iz pribiižno 70 držav. Neprekinjeno deiuje od ieta 1893, prvi kongres pa je organiziraia ieta 1897 v Bru-siju, v Beigiji. Njeni uradni jeziki so: angieščina, francoščina in španščina. Posianstvo organizacije so združevanje in promocija čebeiarjev, čebeiarskih strokovnjakov, izdeiovai-cev čebeiarske opreme, inovatorjev in vseh drugih, ki so povezani s čebeiarstvom. Poieg tega zveza poudarja kijučne izzive v čebeiarstvu in sodeiuje pri iskanju rešitev. Največjo prepoznavnost med čebeiarskimi dogodki imajo zagotovo kongresi Apimondia, ki zaradi svoje doige zgodovine sodijo med deset najstarejših kongresov neviadnih organizacij na svetu. Vrednost prepoznavajo števiini obiskovaici kongresa, ki mnogokrat dogodek izkoristijo za mednarodno promocijo svojih izdeikov, novosti in patentov, saj vedo, da na njih pridobijo najširšo svetovno čebeiarsko prepoznavnost. Teme posameznih dogodkov so zmeraj skrbno izbrane in se osredotočajo na čebeiarske izzive, s katerimi se ukvarjajo čebeiarji v regiji. Nedvomno so trenutno v ospredju: potvorjen med na giobainem trgu, intenzivno kmetijstvo in globalizacija ter težave, ki jih v čebe-iarstvo prinese. Giobaino čebeiarstvo je zeio raziično, prav tako izzivi in rešitve v posamezni regiji sveta. Prav zaradi tega ima Apimondia pet predsednikov regijskih odborov, ki pokrivajo čebeiarjenje v svoji regiji (Azija, Oceanija, Evropa, Afrika in Amerika). Ti poznajo potrebe čebe-iarstva v svoji regiji in ob sodeiovanju z iokainimi če-beiarskimi zvezami iščejo načine za reševanje njihovih probiematik, prenosa znanj in organizacije dogodkov. Za Evropo je zadolžen dr. Robert Chlebo iz Slovaške. Kako lahko Apimondia koristi našemu čebelarstvu? Apimondio čianice uspešno uporabijajo za dosego nekaterih svojih nacionainih ciijev. Ti so pogosto odvisni od tega, kako razvito in organizirano je čebeiar-stvo pri njih in s katerimi izzivi se srečujejo. Siovenija je doiočene ciije dosegia z organizacijo kongresa Apimondia ieta 2003 in simpozija Apimedica ieta 2010 ter med drugim pridobiia dobro mednarodno prepoznavnost med čebeiarsko javnostjo. Tudi v procesu razgiasitve 20. maja za svetovni dan čebei nam je Apimondia daia pomembno podporo, ki nam je pomagaia, da je ceioten proces v nadaijevanju po-tekai v pravi smeri. Poieg tega imajo vsi raziskovaici, inovatorji in proizvajaici čebeiarske opreme z udeiežbo na dogodkih odiično možnost, da se na enem mestu predstavijo širši svetovni čebeiarski javnosti in s tem pridobijo mednarodno prepoznavo, ki jim pomaga pri njihovem prihodnjem deiu. Ziasti veiik interes za predstavitev imajo podjetniki, ki deiujejo na področju čebeiarstva, da na dogodku vzpostavijo mednarodne povezave. Siovenija ima v prihodnje možnost, da se s pomočjo Apimondie dodatno promovira in predstavija svetovni čebeiarski javnosti raziične promocijske aii izobraževaine programe. Nedvomno iahko veiiko od Apimondie pridobi Siovenska čebeiarska akademija, saj iahko na dogodkih, ki jih organizira Apimondia, promovira svoje izobraževaine programe. Sam imam v viogi podpredsednika Apimondie možnost, da na dogodkih, ki se jih udeiežujem v tujini, predstavijam Siovenijo, naše čebeiarstvo, znanje in giavne turistične znamenitosti in jih nagovarjam, da nas obiščejo. Poieg tega iahko promoviram našo vzre-jo matic, čebeiarski turizem in proizvajaice čebeiarske opreme. Zanimanje za to obstaja, treba je opraviti deio in rezuitati ne bodo izostaii. Dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondie ielfr fctMUA f „Slovenski 1 [cebelftrj 11/2019 letnik CXXI 299 czs ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE „ Slovenski CEBELARJ letnik CXXI • Številka 11 • N ovember 2019 • ISSN 0350-4697 KAZALO ■_ UVODNIK_ Dr. Peter Kozmus............................................................................................299 APIMONDIA_ Lidija Senič, mag. in Aleš Bozovičar: 46. mednarodni čebelarski kongres Apimondia.......................................................................................301 mag. Andreja Kandolf Borovšak: Na Apimondii tudi o pristnosti medu ....304 Vlastimir Spasič: Intervju z dr. Jeffery Stuart Pettisom, novim predsednikom Apimondie.................................................................305 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE_ Aleš Bozovičar: Ocena čebelarske pašne sezone 2019..................................307 Tanja Magdič: Potrošnik je za kakovost pripravljen plačati več...................309 mag. Andreja KandolfBorovšak: Karakterizacija čebeljih pridelkov (I. del).....310 Franc Strah: Priročno nosilno ogrodje za delo z LR- in DB-nakladnimi panji......313 Andrej Šalehar, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori in Anton Tomec: Napisna slovenski spominski plošči Antonu Janši na Dunaju ....................314 Tone Žakelj: Novice iz sveta.....................................................................................315 dr. Andrej Gogala: Luskava koničasta čebela (Coelioxys afra)..............................315 DELO ČEBELARJA_ dr. Peter Kozmus: Čebelarjeva opravila v novembru.....................................316 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV_318 OBVESTILA ČZS_320 OGLASI_327 V SPOMIN 330 INDEX EDITORIAL_ Peter Kozmus, DSc..........................................................................................299 APIMONDIA_ Lidija Senič and Aleš Bozovičar: 46. International Apimondia beekeeping congress.....................................................................................301 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: At Apimondia also about the authenticity of honey..............................................................................304 Vlastimir Spasič: Interview with Jeffery Stuart Pettis, DSc, new president of Apimondia.........................................................................305 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Aleš Bozovičar: Assessment of the beekeeping forage season 2019...........307 Tanja Magdič: The consumer is willing to pay more for quality..................309 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Characterisation of bee products (part I)......310 Franc Strah: Convenient support framework for working with LR and Db hives ...313 Andrej Šalehar, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori in Anton Tomec: An inscription on the Slovenian memorial plaque to Anton Janša in Vienna.....314 Tone Žakelj: World news.............................................................................................315 Andrej Gogala, DSc: Scaly pointed bee (Coelioxys afra)......................................315 BEEKEEPER'S WORK_ Peter Kozmus, DSc: Beekeeper's tasks in November.....................................316 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS_318 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 320 ADS_327 IN MEMORIAM 330 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Mira Jenko Rogelj, Janez Gregori, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notranjost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1-10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Vse cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7925, Tiskano: 23. 10. 2019. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Čebela na cvetu majarona (Origanum majorana). Nominacija na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2019. Foto: Nikos Kokolakis, Grčija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2015 2016 2017 2018 2019 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, mag., vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Dr. Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/ User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 12, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 04, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Mag. Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunič, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs. si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. ( v Slovenski ] 300 ICEBELBRj 11/2019 letnik CXXI APIMONDIA 46. mednarodni čebelarski kongres Apimondia Lidija Senič, mag.* in Aleš Bozovičar * vodja služb ČZS lidija.senic@czs.si Svetovna čebelarska organizacija Apimondia je priredila za čebelarje, znanstvenike in razstavljavce čebelarske opreme 46. mednarodni čebelarski kongres, ki je letos potekal med 8. in 12. septembrom v francosko govorečem Mon-trealu v Kanadi. Ti kongresi potekajo vsaki dve leti, lokacija pa se izbira na osnovi prijave kandidature članic Apimondia in nato izvolitve, ki jo izvedejo njene članice. Kongres je potekal v Kongresnem centru jugovzhodno od središča mesta, v katerem je bilo vse na dosegu roke. Program je bil razdeljen na razstavno-prodajni del (APIEXPO) in strokovni del, v katerem so se odvijali znanstveni simpoziji, okrogle mize, delavnice in predstavitve posterjev. Vsebine so bile razdeljene na sedem področij, in sicer na ekonomiko čebelarjenja, biologijo čebel, zdravje čebel, opraševalce in čebeljo floro, čebelarsko tehnologijo in kakovost, apiterapijo in čebelarstvo za razvoj podeželja. Na prodajno-razstavnem delu so se predstavili razstavljavci iz 56 držav. Največ ponudnikov je bilo iz Kitajske, Kanade, Združenih držav Amerike in Indije. V tem delu so se predstavili tudi ponudniki čebelarske opreme in čebeljih pridelkov iz Slovenije (Medex, Logar Trade, Kunstelj, Api-loger, Eviplas), vzrejevalci matic (Pislak, Dremelj), Slovenska čebelarska akademija, Muzej Radovljica in Čebelarska zveza Slovenije. Večji del razstavljavcev je ponujal potrošni material, ki se potrebuje v čebelarstvu. Udeležba na takšnem dogodku lepo prikaže sliko stanja iz vseh koncev sveta, in takrat se šele zaveš, da težave, ki nas pestijo doma v Sloveniji, še zdaleč niso samo naše in jih ne beležimo samo pri nas. Enako kot se mi borimo proti varoji, s posledicami uporabe pesticidov, z zelenimi puščavami (hitra košnja zelenic, vrtov, travnikov, monokulture na njivskih površinah) in v končni fazi s podnebnimi spremembami, se tudi druge države sveta. Kar je hitro vidno že ob pregledu razstavnega prostora. Veliko je bilo razstavljavcev in prodajalcev drobnega potrošnega čebelarskega materiala in zaščitnih čebelarskih oblačil ter proizvajalcev panjev, točil, čebelarskih tehtnic in druge čebelarske opreme. Velik poudarek pa je bil na različnih krmnih dodatkih, ki naj bi izboljševali vitalnost čebeljih družin in vplivali na njihovo lažje spopadanje s trenutnimi negativnimi vplivi, ki so jih deležne. Večina slovenskih udeležencev Apimondie na skupnem slovenskem razstavnem prostoru Predvsem zanimiv je bil prostor, kjer so bili predstavljeni inovativni izdelki, ki so tudi sodelovali na svetovnem tekmovanju inovacije v čebelarstvu. Zlata medalja je tokrat pripadala točilu, ki je prilagojen osebam na invalidskih vozičkih. Točilo se v mirovanju lahko nagne, kar omogoča osebam na vozičku vstavljanje satja v točilo in jemanje iz njega. Ob točenju je treba točilo premakniti v pokončni položaj, da lahko normalno poteka samodejno točenje medu. Z vidika tehnologije je bila zanimiva inovacija, s katero upamo, da si bomo v prihodnje olajšali delo pri iskanju matic v panju. Preprosto se za označevanje matic uporablja opali-tna ploščica, ki jo lahko zazna detektor, ki ga čebelar drži v roki. Matico naj bi detektor zaznal že kar čez les ali plastiko in nam tako olajšal delo pri iskanju sata, kjer je matica. Ker se računalniška tehnologija res hitro razvija, je bila tudi tukaj predstavljena aplikacija oz. naprava, ki prešteje naravni odpad varoj. Testni vložek je treba vstaviti v to napravo, ki prešteje število varoj in podatke posreduje v bazo. Da bi bil prenos podatkov res zanesljiv in hiter, so razvili še sistem označevanja panjev s QR-kodami. S pomočjo mobilnega telefona preberemo kodo in prepoznamo panj. Tako lahko vidimo vse beležke čebelje družine, ki je v tem panju. Hkrati lahko z mobilnim telefonom tudi vnašamo nove beležke o čebelji družini. Ti podatki so nam nato lahko dostopni preko samega tele- Ministrica dr. Aleksandra Pivec na Slovenskem fona in računalnika in dnevu E b f „Slovenski 1 [cebelqrj 11/2019 letnik CXXI 301 APIMONDIA Pogled na razstavni prostor ApiExpo Osebam na invalidskem vozičku prilagojeno točilo, nagrajeno z zlato medaljo primerni za nadaljnje preglede ali obdelavo. Med inovacijami je bil predstavljen tudi poseben panj, v katerem čebele med prinašajo v plastično satje. Vsaka celica satja ima na dnu odprtino, čez katero se med steka v nekakšen lovilec (žleb) na dnu sata in nato čez skupno cevko čez stene panja kar neposredno v kozarec. Za večino nas, tam prisotnih, bolj šala kot kaj resnega. Zato o tem kaj več mogoče na prihodnjih Apimondiah, ko bo takšen panj čebele videl tudi v praksi. Ob tem je potekalo tudi svetovno tekmovanje v različnih kategorijah, in sicer: med, medica in druge medene pijače, čebelji vosek, kozmetika, inovacije v čebelarstvu, fotografija, tiskani materiali in video, dekorativni in umetniški izdelki. Najprestižnejša nagrada tega tekmovanja, imenovana Carl in Virginija Webb medena skleda, je za t.i. »najboljši med na svetu«, ki jo je za cvetlični med prejel Egrica-yir Bal iz Turčije. V primerjavi s kongresom, ki je bil pred dvema letoma v Istanbulu v Turčiji, je bilo v Kanadi bistveno manj udeležencev. Po navedbah organizatorja je kongres obiskalo nekaj več kot 5000 obiskovalcev. Razlogov za to ne poznamo, lahko pa jih iščemo v oddaljenosti kontinenta, visokih cenah nastanitev in prehrane, težavah s pridobivanjem vizuma. Priznati moramo, da je bil znanstveni del kongresa zastavljen bogato, saj je potekalo več kot 300 predavanj in več kot 350 posterjev. V tem delu so se predstavili tudi predstavniki ČZS, KIS, Medexa, Biotehniške fakultete in VF NVI. Slednji so se skupaj s slovenskimi predstavniki, ki so sodelovali v prodajno-raz-stavnem delu, predstavili na Slovenskem dnevu, na katerem sta prisostvovali tudi dr. Aleksandra Pivec, ministrica, in slovenska veleposlanica v Kanadi ga. Melita Černigoj, ki sta se sestali z nekaterimi tujimi čebelarskimi delegacijami, ki so pokazali zanimanje za sodelovanje s Slovenijo. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je pričala, da obiskovalce zanima slovensko čebelarstvo in znanje, ki ga imamo. Po uradnem delu je sledilo srečanje na naši stojnici, kjer smo bili dosegljivi za osebne razgovore in podrobnejše informacije ter sproščene pogovore s Slovenci, ki živijo v Kanadi in ki so nas prišli ob tej priložnosti obiskati. Ob orehovi potici, ki so jo spekli in slovenski glasbi, ki je bila igrana izpod pr- Naprava za iskanje matic v panju Označevanje panjev s QR-kodami Naprava za samodejno štetje naravnega odpada varoj (v Slovenski ] 302 [CEBELBRj 11/2019 letnik CXXI APIMONDIA stov harmonikarja slovenskega rodu, živečega v Kanadi, je čas zelo hitro minil. Izkazalo se je, da je bila tovrstna predstavitev za obiskovalce zanimiva, saj so lahko na enem mestu prejeli številne informacije iz različnih področij in sfer (gospodarstva in negospodarstva). V svetovno čebelarsko organizacijo Apimondia so vključene čebelarske zveze in druge organizacije, ki delujejo v čebelarskem sektorju. V času kongresa je potekala tudi generalna skupščina omenjene organizacije, ki jo je uspešno izpeljal dr. Peter Kozmus, v tem času v. d. predsednika Apimondie. Sprejeti so bili finančno poročilo za leti 2017 in 2018 in delovni ter finančni plan za leti 2020 in 2021, sprejete nove članice Apimondie, izvoljeni štirje delovni predsedniki znanstvenih komisij in trije predsedniki regionalnih komisij ter novi in edini kandidat za predsednika Apimondie za štiriletno obdobje dr. Jeff Pettis iz Združenih držav Amerike, ki mu želimo uspešno vodenje Apimondie. Novi predsednik regionalne komisije za Evropo je nam dobro poznan dr. Robert Chlebo iz Slovaške. Na zaključku kongresa so v sklopu druge seje generalne skupščine delegati med dvema kandidatoma za izvedbo 48. kongresa leta 2023, to sta bili državi Čile in Etiopija, izglasovali Čile. Skupni nastop Slovenije na Apimondii Miha Kunstelj s.p.: S sodelovanjem na sejmu Apimondia smo zelo zadovoljni. Razstavni prostor je bil primerno koncipiran, kljub omejenemu prostoru smo lahko predstavili svoje izdelke in vsi sodelujoči smo delovali kot enotna ekipa. Inesa Grobler, vodja marketinga Medex: Skupni razstavni prostor na Apimondii je uspel. S predstavitvijo smo zelo zadovoljni, saj nam je uspelo združiti več različnih razstavljavcev pod skupno zgodbo: Slovenia - Hive of knowledge. Tudi Slovenski dan je bil odlično izpeljan. Namen je bil dosežen in obiskovalci so lahko slišali in videli primere dobrih praks iz Slovenije. Mateja Logar, Logar trade d.o.o.: Skupni razstavni prostor je poenotil slovensko čebelarsko zgodbo in na mednarodnem trgu odlično predstavil slovenske prvine v čebelarstvu ter dokazal, da je Slovenija resnično dežela čebel. V podjetju Logar trade smo z razstavo zadovoljni, saj je Apimondia odlična priložnost za predstavitev, B2B-mreženje in ustvarjanje dolgoročnih poslovnih priložnosti za nadaljnji razvoj in rast. Slovenski dan je gostom pokazal, da Slovenija ni zgolj čudovita zelena država, ampak država, kjer z odličnimi praksami, tehnološko dovršenimi produkti in konkurenčnimi izdelki z lahkoto konkuriramo na mednarodnem trgu in s tem širimo zgodbo slovenskega čebelarstva. Robert Bali, čebelarstvo Pislak Bali: Enotna predstavitev Slovenije in slovenskega čebelarstva je bila po mojem mnenju zelo dobra ideja. Koncept skupne predstavitve Slovenije kot države in vseh vidikov čebelarstva s primeri iz znanosti in prakse je vsaj zame nekaj novega in med obiskovalci je bilo zelo dobro sprejeto. Nadgradnja za tiste, ki želijo še več izvedeti, se je nadaljevala v Slovenskem dnevu, kjer je bil natančneje predstavljen koncept Slovenije kot dežele čebelarjev. Druženje po njem pa je bila izvrstna priložnost za mreženje in izmenjavo izkušenj. Seveda je treba omeniti tudi MKGP ter ministrico dr. Aleksandro Pivec, ki sta prepoznala tovrstni dogodek in ponovno znala prisluhniti potrebam čebel in čebelarjev. Dr. Petra Bole, direktorica Čebelarskega muzeja: Čebelarski muzej se je odzval povabilu Čebelarske zveze Slovenije - ki se za to tudi iskreno zahvaljuje - in je na razstavnem prostoru Apimondie 2019 v Montrealu namenil posebno pozornost interaktivni predstavitvi poslikanih panjskih končnic, ki so naša posebnost čebelarske kulturne dediščine. Čebelarski muzej je tako tudi navezal več stikov z mednarodnimi ustanovami in posamezniki po svetu. Veseli nas, da so obiskovalci odlično poznali Slovenijo, čebelarstvo in mnogi med njimi tudi kulturno dediščino čebelarstva. Na predavanjih in delavnicah, ki smo jih obiskali, pa je bila Slovenija večkrat izpostavljena kot izjemna čebelarska država v vseh pogledih, na kar smo lahko zelo ponosni. Damjana Grobelšek, predstojnica SČA: Pobuda ČZS, da se Slovenija predstavi na Apimondii 2019 na skupnem razstavnem prostoru, je bila vsekakor pohvale vredna. To pa pomeni, da smo se skupaj predstavili tako predstavniki vrhunskosti iz čebelarske prakse kot predstavniki izobraževalnih inštitucij, znanstveniki, praktiki, zaposleni v javnih sektorjih kot gospodarstvu. Skupna stojnica, imenovana Panj vrhunskih znanj, nas je povezala tudi na prijateljski ravni. Slovenski dan je bil nadgradnja povezljivosti različnih strok in dokaz, da čebele govorijo skupen jezik - jezik življenja in sodelovanja. Dogodek je privabil množico poslušalcev različnih profilov in usmeritev in ne nazadnje tudi množico v Kanadi živečih Slovencev, ki so program doživeli zelo nostalgično in ponovno prebudili ponos na svoje poreklo. Slovenska čebelarska akademija je bila na Slovenskem dnevu zgodba, ki je povezala prakso s stroko in se tako premaknila korak naprej k skupni vseslovenski viziji - združiti najboljše čebelarsko znanje in ga implementirati v mednarodnem okolju. f „Slovenski 1 icebelftrj 11/2019 letnik CXXI 303 APIMONDIA Na Apimondii tudi o pristnosti medu mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Apimondia je v svoji izjavi za javnost potrdila, da se zaveda, da je biti čebelar v sodobnem kmetijstvu z globalnimi podnebnimi spremembami vse težje. Dolžnost Apimondie pa je tudi, da nenehno izboljšuje kakovost čebeljih pridelkov, navkljub za čebelarjenje precej neugodnemu okolju. V ta namen je bilo na letošnjem kongresu Apimondie precej predavanj namenjenih kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov ter pristnosti medu. Pristnosti medu je bil posvečen cel dan, potekala je tudi strokovna razprava trenutno vodilnih laboratorijev na področju analiz o pristnosti medu. Za ugotavljanje pristnosti medu je bilo razvitih več metod, najuporabnejše pa so metode stabilnih izotopov ogljika ter prisotnosti tujih encimov v medu. Ker jim z omenjenimi metodami ne uspe najti vsega potvorjenega medu, intenzivno razvijajo nove. Štirje nemški laboratoriji: Eurofins, QSI, Bruker in In-tertek trenutno razvijajo novi metodi: jedrsko magnetno resonanco - NMR (angl. Nuclear Magnetic Resonance) - in tekočinsko kromatografijo sklopljeno z visoko ločljivostno masno spektrometrijo, (angl. Liquid Cromatography - High Resolution Mass Spectrometry, LC-HRMS), ki bosta bistveno občutljivejši in bosta zaznali potvorbe medu z nižjimi koncentracijami sladkorja v medu. NMR-spektroskopija izkorišča magnetne lastnosti nekaterih atomskih jeder in opisuje interakcije med njimi. Temelji na merjenju elektromagnetnega valovanja, ki ga posamezne komponente v vzorcu absorbirajo in izsevajo. NMR je hitra metoda, priprava vzorcev je preprosta, izmeri se cel spekter parametrov, vendar pa so analizni aparati dragi, potrebna pa je tudi bogata podatkovna zbirka. S to metodo ne moremo ugotoviti vseh primerov potvorb, je pa zelo uporabna v kombinaciji z drugimi metodami. Laboratorij Eurofins pa poleg NMR razvija tudi metodo LC-HRMS, ki je še občutljivejša kot NMR. Masna spek-trometrija je visoko občutljiva in selektivna metoda, ki na osnovi molekulske mase ter naboja snovi omogoča detekci-jo snovi že v zelo nizkih koncentracijah. Rezultat detekcije je masni spekter, ki izkušenemu strokovnjaku predstavlja zapis strukture neznane molekule. Z njo odkrivajo sestavo E z o Vzorcu medu, ki niso uspešno prestali analiz kakovosti in ostankov, so bili z oznako izločeni iz tekmovanja. neznanih vzorcev. Prednost te metode je, da ne potrebuje podatkovnih zbirk. Pri ugotavljanju potvorb je precej uspešnejša, kot so izotopske metode. Z uporabo izotopskih metod, NMR in LC-HRMS bodo občutno izboljšali občutljivost metod in potvorbe tudi učinkovitejše odkrili, s čimer se bo izboljšal ekonomski položaj čebelarjev. Izvršni odbor Apimondie je ugotavljanje potvorb medu opredelil kot enega glavnih izzivov za preživetje čebelarstva na svetovni ravni. V prihodnosti želi imeti pomembno vlogo pri reševanju potvorb medu. Apimondia se je tudi zavezala, da bo izboljšala kakovost čebeljih pridelkov. Vzorci medu, ki so jih oddali na letošnje ocenjevanje medu na Apimondii, so bili analizirani na kakovostne parametre, pristnost ter ostanke. Rezultati analiz prispelih vzorcev kažejo, da nas na tem področju čaka še ogromno dela. Rezultati odražajo povečan pritisk na čebelarje, da ohranijo zdravje svojih čebel, kar pa posledično poveča tveganje nenamernega onesnaženja čebeljih pridelkov. Čebelarji potrebujejo veliko znanja, izobrazbe in podpore na globalni ravni. Apimondia tudi priporoča, da naj bo sledljivost medu zagotovljena vse do čebelarja, z označenim botaničnim in ožjim geografskim območjem medu. Njihovo priporočilo je skladno s pobudo ČZS, da MKGP na Evropsko komisijo vloži pobudo, da se direktiva o medu (Direktiva Sveta 2001/110/ ES z dne 20. decembra o medu in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/63/EU z dne 15. maja o spremembi Direktive o medu) spremeni, tako da bi bila na vsakem medu zapisana država porekla. S tem bi tudi lahko točno vedeli, iz katere države prihaja največ potvorjenih medov. i v Slovenski ] 304 icebeldrj 11/2019 letnik CXXI APIMONDIA I ntervju z dr. Jeffery Stuart Pettisom, novim predsednikom Apimondie Vlastimir Spasic (prevod, priredba in lektoriranje: Vladimir Fajdiga)_ srpskipcelar@orion.rs Doktor Jeffery Stuart Pettis, ki je bil na 46. kongresu Apimondie v Kanadi septembra 2019 izvoljen za njenega predsednika, je ameriški biolog in entomolog, poznan po svojih obsežnih raziskavah vedenja čebel. Rezultati njegovih raziskav so močno pripomogli k razumevanju in obvladovanju CCD (colony collapse disorder), prvenstvenega vzroka za izginjanje čebel v severni Ameriki. Z Dennisom van Engeisdorpom iz Pensiivanijske državne univerze sta odkrila sposobnost čebei za odkrivanje pesticidov in škodljivih giiv v nabranem cvetnem prahu ter njihovo sposobnost, da ie-te izolirajo od ostalih snovi v panju. Raziskoval je tudi sinergijske učinke imidakloprida na čebeie, insekticida, pridobljenega iz nikotina, za katerega se je izkazaio, da pripomore k pojavu CCD. Dr. Pettis je bii od 1996 do 2016 vodja iaboratorija za raziskovanje čebei v Raziskovainem centru ameriškega kmetijskega ministrstva v Beitsviiieu, nato na Univerzi „Bern" v Bernu v Švici (2016-2017). Sedaj je ponovno v ZDA (od 2018), kjer opravija neodvisne znanstvene raziskave. Ob ugotovitvi, da obstojnost sperme v maticah iahko vpiiva na njihovo produktivnost oziroma ceio na doižino njihovega živijenja, se je dr. Pettis dodatno pogiobii v vprašanje, kakšen je vpiiv topiote ter pesticidov nas obstojnost sperme in posiedično kakovost matice, produktivnost družin, zdravje ie-teh in izpien. Dr. Pettis se je na kongresu Apimondie v Kanadi ijubeznivo odzvai naši prošnji in v intervjuju v odgovarja na števiina vprašanja o svojih znanstvenih raziskavah. Dr. Pettis, kako ste pričeli čebelariti? Dr. Pettis: Odrasei sem na kmetiji v Georgi-Dr. Jeffery Stuart Pettis ji, od vedno sem imei rad biologijo. Kot študent Univerze v Georgiji sem 1982 obiskoval čebelarski tečaj in tedaj so me čebele prevzele. Naslednji semester sem bil asistent in nadaljeval z magistrsko nalogo s področja čebel. Nato sem se preselil v Teksas, kjer sem doktoriral s področja medonosnih čebel. Imam srečo, da lahko raziskujem čebele in čebelarim že več kot 30 let. Kakšna je bila pot od čebelarja začetnika do svetovno priznanega strokovnjaka in znanstvenika? Dr. Pettis: Prehodil sem pot od prašičjerejca v srednji Georgiji do diplome entomologa s specializacijo o čebelah. Imel sem srečo, da sem delal po vsem svetu in se ukvarjal z zdravjem ter ohranitvijo čebel. Zelo sem hvaležen mnogim dobrim mentorjem, prijateljem in sodelavcem čebelarjem, ki so mi pomagali na moji strokovni poti. Upam, da bom s svojim znanstvenim delom in delom v organizaciji, kot je Apimondia, pomagal čebelam in čebelarstvu, saj nismo mi potrebni čebelam, ampak so čebele potrebne nam. Živeli in delali ste v Evropi, v Bernu. Bi lahko primerjali čebelarstvo v Evropi in Ameriki? Katere so bistvene značilnosti čebelarjenja na eni oz. drugi celini? Dr. Pettis: V Švici sem zelo užival. Čebelarstvo v Evropi se od čebelarstva v ZDA razlikuje predvsem po tem, da v Evropi večina čebelarjev čebelari z bistveno manj družinami kot v ZDA. Ljubezen do čebel in čebelarstva pa ni nič manjša tudi pri čebelarjih v ZDA, čeprav čebelarijo z več tisoč panji. Ugotavljam, da so evropski čebelarji zelo vešči in uspešni pri uporabi različnih načinov za zatiranje varoj, v ZDA pa sta cena in čas odločilna, torej prednjači najcenejši in najhitrejši način ... Kaj trenutno raziskujete? Dr. Pettis: Ukvarjam se z zdravjem matic in trotov. Proučujem vpliv toplotnega stresa na matice in trote ter iščem načine za preprečevanje stresa pri transportu (matic, čebel) oz. v družini sami. Zanima me linija čebel, ki bi bila odporna na varoje, ter skrbim za nekaj različnih čebeljih družin v čebelnjakih v Marylandu. S sinom pa čebelariva s približno 60 družinami, predvsem na med. Kaj je največji problem svetovnega čebelarstva? Dr. Pettis: Ponarejanje medu je zagotovo na prvem mestu, ta problem je treba rešiti. Menim pa, da sta še dva velika problema, s katerima se čebelarji srečujejo, in sicer pomanjkanje kakovostne hrane za čebele in njihova izpostavljenost pesticidom. f „Slovenski 1 icebelftrj 11/2019 letnik CXXI 305 APIMONDIA JeffPettis s slovenskimi udeleženci Apimondie na skupnem razstavnem prostoru Slovenije Prosim vas, da odgovorite na niz vprašanj, ki se navezujejo neposredno na vaše raziskave. Manj raziskani dejavnik, ki lahko vpliva na kakovost in dolgoživost matice, je obstojnost sperme v semenski mošnjici matice. Ali nam lahko poveste, kaj so pokazale vaše raziskave o prizadetosti matic zaradi izpostavljenosti temperaturnim nihanjem med transportom in v kakšnem temperaturnem razponu je transport za matice (predvsem za njihove reproduktiv-ne sposobnosti) neškodljiv? Dr. Pettis: Res je, matice sicer zdržijo dokajšen stres, ki ga povzroči nihanje temperature, toda spermatozoidi (se-menčeca v semenski mošnjici) se lahko poškodujejo. Temperature, nižje od 10 °C oz. višje od 40 °C, so pogubne za semenčeca v matici ali trotu. Naša raziskava je pokazala, da ima takšno temperaturno nihanje, ki mu je izpostavljena matica, lahko drastičen vpliv na celotno družino; družine namreč, na čelu z matico, ki so močno izpostavljene stresu, proizvedejo za tretjino manj medu kot družine v istem čebelnjaku, ki stresu niso bile izpostavljene. Prav tako so zimske izgube družin, katerih matice so bile izpostavljene toplotnemu stresu, večje. Potrebujemo torej zdrave matice dobrih lastnosti za uspešno čebelarjenje. Koliko časa je po vašem mnenju lahko matica izven družine, ne da bi prišlo do okvare, ki bi bistveno vplivala na njeno rodovitnost? Torej od trenutka, ko matico odvzamemo iz plemenilnika, pa do trenutka, ko jo po transportu ponovno vstavimo v družino in prične z zaleganjem? Dr. Pettis: Če matica ni izpostavljena ekstremnim temperaturam, lahko transport traja več tednov oz. se jo zadrži/ohranja v banki matic, preden jo dodamo v družino. Sicer pa menim, da je matice najbolje karseda hitro dodati v novo družino, recimo v 1-3 dneh. Vaše, pa tudi raziskave drugih raziskovalcev so pokazale, da kumafos (Wallner, 1999) in fluvalinat (Sokol, 1996) lahko vplivata na sposobnost družine pri vzreji matice. Menite, da je pri zdravljenju varoze varneje uporabljati organske kisline? Ima uporaba le-teh tudi vpliv na sposobnost vzreje matic ali izražanje (ekspresijo) genov? Ob svojem čebelnjaku Dr. Pettis: Žal vpliva uporabe organskih kislin pri zatiranju varoj na vzrejo matic nisem proučeval. Res je, da kumafos in drugi sintetični akaricidi lahko škodujejo maticam. Moja nova raziskava pa ni pokazala škodljivih vplivov ami-traza na matice, ki so bile prisotne v družinah, ko smo jih zdravili z njim proti varozi. Ne morem pa potrditi, ali zanikati, ali bi amitraz poškodoval matice v času njihove vzreje. Kar pa se tiče organskih kislin, menim, da lahko vzrejate v družinah šele teden dni ali več po tretiranju le-teh z organskimi kislinami. Ta čas je potreben, da se čebele očistijo uporabljenih organskih kislin. To je sicer moja domneva, toda če je tretiranje s kislino opravljeno 2-4 tedne pred začetkom vzreje matic, mislim, da bi ta časovni razmik zadoščal. Vsekakor bi bilo smiselno opraviti raziskave tudi v tej smeri. Vaše raziskave so pokazale, da imajo večje matice tudi večjo spermateko in posledično lahko skladiščijo večje število spermatozoidov. Menite, da uporaba kemičnih sredstev, kot je recimo kumafos, ki jih čebelarji ali vzreje-valci uporabljajo za zatiranje varoj, lahko bistveno vpliva na zmanjšanje (velikost) spermateke in posledično število spermatozoidov? Dr. Pettis: Na to vprašanje vam žal ne morem odgovoriti, ker tega ne vem, res pa je, da je kumafos od vseh kemikalij, ki sem jih testiral, do matic najmanj prijazen. Bi nam lahko našteli rastline, katerih izvlečki delujejo antibakterijsko in bi jih čebelarji lahko uporabili preventivno zoper hudo gnilobo in poapnelo zalego? Dr. Pettis: Menim, da imajo rastlinski izvlečki velik potencial v preventivi omenjenih bolezni, vendar vam za sedaj ne morem priporočiti nobenega. Treba je nadaljevati z raziskavami, da bi s pomočjo rastlinskih izvlečkov izboljšali zdravstveno stanje čebel ter imeli bolezni čebel pod nadzorom. (v Slovenski ] 306 [CEBELBRj 11/2019 letnik CXXI APIMONDIA Nam lahko poveste nekaj o povezavi med onesnaženjem za čebele zanimivih kulturnih rastlin - njihovo obremenjenostjo s pesticidi itd. ter azijsko nosemo? Dr. Peitts: Čebele so izpostavljene mnogim pesticidom na sejanih kulturah, ki so jim zanimive, pogosto med njimi spregledamo fungicide. Zaskrbljeni smo zaradi insektici-dov, ker ubijajo čebele neposredno, fungicidi pa zmanjšujejo odpornost čebel, posredno so čebele dovzetnejše za no-semavost. Čebelar se mora potruditi, kar seveda ni lahko, da čebelari tam, kjer je za čebele dovolj raznolike hrane in je obremenjenost okolice s pesticidi majhna. Lahko pa dodatno zasadite tudi medovite rastline. Katere viruse lahko v družino vnesemo z dodajanjem nove matice? Sta pravočasno prepoznavanje težave, ki ste jo vi poimenovali 3-P princip (poor nutrition, pesticides and pathogens / slaba prehrana, pesticidi in patogeni) in ustrezno ukrepanje najboljša preventiva, ki jo lahko čebelarji izvajamo proti virusom oziroma ali obstaja še kakšna druga možnost? Dr. Pettis: Virusi se v družino lahko vnesejo tudi z okuženo matico, predvsem virus deformiranih kril (DWV) in mnogi drugi. Vendar virusi sami običajno niso problem, razmnože se tedaj, ko so čebele oslabele ali pa prekomerno obremenjene z varojami. Močne čebelje družine so zagotovo odpornejše. Žal ne poznam nobenega alternativnega na- čina zdravljenja virusnih obolenj. Najboljša popotnica proti virusnim obolenjem čebel so močne družine. Za vas bi imel še mnogo vprašanj, kot so kemikalije, pesticidi, CCD, globalizem ..., vendar naj zaključim najin pogovor z vprašanjem kakšen nasvet bi za konec dali čebelarjem? Dr. Pettis: Mislim, da imamo srečo, ker lahko živimo s čebelami, ki nas povezujejo z naravo. Pesticidi ogrožajo čebele, zato moramo minimalizirati njihovo uporabo. Delati moramo predvsem na izboljšanju zdravja čebel in na ustrezni oskrbi čebel s hrano, ki jo bodo lahko našle v naravi, neobremenjeni s pesticidi. Uživajte pri delu s svojimi čebelami, polepšajo naj vam vsak dan! Opazujte jih in se učite od njih. Uživajte v medu, vosku in ostalih čebeljih proizvodih ... Vir: Spasic, V. (2019): Predsednik apimondije o falsifikovanju meda kao problemu broj jedan u svetu. Srpski pčelar, št. 10, oktober, str. 588-591. Na 46. kongresu Apimondie od 8. - 12. septembra 2019 v Montrealu (Kanada) so doktorja ]efferya Stu-arta Pettisa izvolili za predsednika Apimondie. Čebelarska zveza Slovenije mu ob izvolitvi najiskreneje čestita ter mu želi mnogo uspehov na tej visoki funkciji v dobro svetovnega čebelarstva. Tajništvo ČZS Ocena čebelarske pašne sezone 2019 Aleš Bozovičar_ opazovalno-napovedovalna služba ales.bozovicar@czs.si Smo v mesecu novembru, ko so čebelje paše končane in je čebelarska sezona za nami. Če lahko sploh rečemo, da je sezona za nami, saj se za določena območja v Sloveniji z vidika pridelave medu sploh ni začela. Ko sem prevzemal delovno mesto v opazovalnonapovedovalni službi, sem se najbolj bal prav takega leta, in doživel sem ga kar v drugem letu svojega službovanja. Sedaj upam, da je bilo dno doseženo in bo od sedaj naprej šlo samo še navzgor. Začetek letošnjega leta je bil ponovno toplejši, kot je normalno za ta čas. Snega ni bilo in narava je na začetku februarja začela svoj razvoj. Temu so sledile tudi čebele in pohitele s svojo dejavnostjo. Toplo in ugodno vreme se je nadaljevalo tudi marca in na začetku aprila in čebele so pridno izkoriščale vire nektarja in cvetnega prahu, ki so jih ponudile prve spomladanske rastline. Vse je že kazalo na izredno sušno leto, saj do sredine aprila skoraj nismo beležili padavin in dnevne temperature so marsikje presegale 15 °C. Razvoj narave se je nadaljeval in na večini zgodnjih drevesnih vrst smo že opazovali njihovo brstenje. Vendar se je v nadaljevanju stanje hitro spremenilo. Prva polovica aprila nam je prinesla ohladitve, ko so se temperature spustile blizu ledišča. V tem času škode na rastlinah Samodejna tehtnica. Letošnjo sezono je delovalo več kot 60 opazovalnih postaj po vsej Sloveniji. f „Slovenski 1 icebelftrj 11/2019 letnik CXXI 307 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nova opazovalna postaja na območju Kočevskega zaradi pozebe še nismo beležili, smo jo pa prvič že v naslednjem tednu in nato še drugič na začetku maja, ko so se temperature na posameznih območjih spustile pod ledišče. Popolnoma izvzeto je bilo edino območje Goriškega in Obale. Tu akacija ni bila prizadeta in je v sredini maja začela cvetenje v polnem obsegu. Temu žal ni sledilo vreme, saj so bile temperature od sredine aprila pa skoraj vse do konca maja pod 10 °C, poleg tega je deževalo skoraj vsak drugi dan. Čebele zato skoraj niso izletavale in smo jih bili prisiljeni krmiti, da smo jim omogočili preživetje, zato na tem območju cvetlične in akacijeve paše ni bilo. V času slabega vremena je na vzhodu in jugu države začela cveteti tudi oljna ogrščica in rezultat medenja je bil temu primeren. Čebelam je uspelo nabrati predvsem nujno potrebne zaloge cvetnega prahu, medu pa žal ni bilo. Nekoliko boljše stanje s samim vremenom je bilo kasneje na začetku junija, ko je na omenjenih območjih cvetela akacija, vendar je veliko škodo povzročila pozeba in so v manjšem obsegu medile le posamezne zatišne lege in nekateri vrhovi akacijevih dreves. V nadaljevanju junija smo končno dočakali izboljšanje vremena, ki pa nam ni prineslo boljšega stanja medu. V tem času smo ob pregledih hojevih sestojev po državi že lahko opazovali pokapano podrast, kar je nakazovalo na dejavnosti ušic in napovedovalo obet za kasnejšo hojevo pašo. Hkrati pa smo lahko ob pregledovanju smrekovih dreves hitro opazili tudi dejavnosti na majskih poganjkih (vršičkih). Letošnja mila zima in vlažna pomlad ter začetek poletja so zelo ugodno vplivali na razvoj rdečerjave puhaste smrekove ušice (Cinara pilicornis Htg), ki se je razvila in namnožila v velikem obsegu po vsej državi. Prvi odzivi s čebelarskih tehtnic so bili zelo vzpodbudni in razveseljujoči. Ob pogledu v panj pa slika ni bila tako razveseljujoča. Ušica je namreč nastopila zelo samostojno in v velikem obsegu, za med, ki ga čebele proizvedejo iz njene mane, pa je značilno, da naglo kristalizira že v samem satju. Dodatno je h krista-lizaciji pripomoglo tudi to, da ta čas v naravi ni bilo drugih virov medenja, s katerimi bi čebele vsaj delno mešale donose v panj in nekoliko omilile hitrost kristalizacije. Čeprav smo na nekaterih območjih beležili tudi do tri kilograme donosa na dan v posamezni čebelji družini, polovice tega medu čebelarji žal niso mogli izkoristiti. V nadaljevanju smo vsi nestrpno pričakovali paši na kostanju in lipi, ki bi lahko vsaj nekoliko popravili konec letošnje čebelarske sezone. Žal tudi pri teh dveh pašah ni bilo tako, kot bi si želeli. Kljub obilnim cvetnim nastavkom, ki smo jih opažali na kostanju, je nizka zračna vlaga ob vetrovnem vremenu zavirala izločanje nektarja in tako vplivala na nizke donose medu. Poleg nizke zračne vlage je na mede-nje lipe vplivalo tudi manjše število cvetnih nastavkov, kar je bila posledica lanskega leta, ko so lipova drevesa cvetela zelo bujno, kar je zaradi izčrpanosti vplivalo na letošnjo slabšo razvitost dreves. S koncem cvetenja kostanja in lipe je bila za večji del Slovenije paša končana. Nekaj upanja so kazala predvsem območja hojevih sestojev na Ljubljanskem vrhu, Logaški planoti, Javornikih in na celotnem območju Kočevja. Kljub zelo neugodnim vremenskim razmeram (dež, močan veter, toča) se je ušicam na teh območjih uspelo dobro obdržati in so izločale vse do zgodnjih jesenskih dnih. Izkoristek te paše je bil zelo odvisen od same mikro-lokacije namestitve čebel, saj so bile znotraj območja velike razlike o donosih medu. Letošnje leto nam ni bilo naklonjeno in je res postreglo s slabo bero medu. Še ko smo beležili pozitivne donose medu, je bila večina tega za nas čebelarje neizkoristljivega. Po podatkih opazovalnih postaj in po oceni količine kristaliziranega medu, ki je ostal v satju, ocenjujemo, da je letošnja pridelava medu v Sloveniji znašala le 653 ton, kar nas je zelo približalo do sedaj najslabši sezoni, ki smo jo beležili pred petimi leti. Če pogledamo ocene sezon preteklih let, težko navedemo sezono, ki je bila zelo dobro ocenjena, zato upam, da to ne postane naše stanje v prihodnje. Vsem skupaj pred začetkom zimskega časa želim zdrave in močne čebelje družine in da bomo deležni mrzle zime, predvsem pa vam želim uspešno čebelarsko , ........ , ... r Lepo vidne ze kristalizirane kapljice mane sezono v ietu 2020. na smrekovem poganjku Rdečerjava puhasta smrekova ušica proizvaja mano, ki v satju kristalizira. *-- o Sat s kristaliziranim medom f v Slovenski ] 308 [CEBELBRj 10/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Potrošnik je za kakovost pripravljen plačati več Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko čebelarstva tanja.magdic@czs.si Še ena slaba letina je zaznamovala slovensko čebelarstvo in s tem povečala dvom marsikaterega čebelarja v ekonomičnost čebelarstva pri nas. Verjetno ni treba poudarjati, kako cenjeni smo slovenski čebelarji doma in po svetu. K temu so zagotovo pripomogle vrsta dejavnosti s ciljem ozaveščanja javnosti o pomenu čebel in pobuda ter razglasitev svetovnega dne čebel, za katerega smo zaslužni prav Slovenci. Da je med izredno cenjeno živilo, ve povedati sleherni potrošnik, ki se zaveda, koliko truda je treba vložiti v kozarec tega najbolj cenjenega sladkega živila iz panja. Pa se tega zavedamo tudi sami? Če pogledamo cene medu na slovenskem trgu, predvsem pri tistih čebelarjih, pri katerih 900-gramski kozarec medu še vedno stane 8 ali 9 EUR, kaj hitro ugotovimo, da ta ne zna ceniti niti svojega dela, kaj šele dela čebel! Čebelarska zveza Slovenije vsako leto objavi priporočene cene medu. Zadnje zvišanje priporočene cene je temeljilo na tem, da so cene medu pri veletrgovcih tudi za uvožen med v povprečju bistveno višje pri čebelarjih na domu in da je med, pridelan v Sloveniji, zagotovo vreden več! Veletrgovci so namreč že pred leti zaznali priložnost prodaje medu in drugih čebeljih pridelkov po višjih cenah. Cene tega dragocenega pridelka iz panja pri veletrgovcih v povprečju znašajo 12,67 EUR/kg za med tujega porekla in kar 18 EUR/kg za Prodaja medu v darilnih embalažah je priložnost za boljše zaslužke. med, pridelan v Sloveniji. Kljub temu pa marsikateri čebelar vidi le tiste najnižje cene medu neznanega porekla, ki ga ponujajo trgovci v oglasnih letakih predvsem z enim ciljem, to je privabiti potrošnika v svojo trgovino. Ta med pa ni in ne more biti konkurenčen kakovostnemu medu slovenskega porekla! Na srečo obstajajo svetle izjeme med slovenskimi čebelarji, ki prodajajo med po priporočenih cenah, nekateri pa celo po višjih, kar jim omogoča vlaganje v razvoj njihovega čebelarstva. Kar nekaj primerov dobre prakse poznamo med slovenskimi čebelarji, ki jim uspe za svoj med iztržiti tudi do dvakrat ali celo trikrat več, kot so priporočene cene medu. Seveda v teh primerih ne gre za klasično prodajo medu v 900 g kozarcih, ampak bodisi za prodajo medu v manjših, darilnih embalažah ali prodajo izdelkov iz medu (medene pijače, med z raznimi dodatki, mešanice čebeljih pridelkov, ipd.). Priložnosti za boljše zaslužke torej so! f „Slovenski 1 [ cebelo rj 10/2019 letnik CXXI 309 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Priložnost je tudi v vključevanju v sheme kakovosti Naše čebelarstvo se ponaša z visokokakovostno pridelavo medu, na kar kažejo kar tri zaščite medu na evropski ravni (Slovenski med z zaščiteno geografskoozn ačbo, Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščiteno označbo porekla), vse več čebelarjev pa se zaveda tudi pomenaekološke pridelave. Čeprav vključevanje v shemo kakovosti Slovenski med nič ne stane, je v to shemo vključenih manj kot 5 % vseh čebelarjev. Razlogi so različni: od tega, da se ves med proda brez težav na domu in bojazni pred nepotrebno do- kumentacijo, do bojazni pred zunanjim nadzorom ipd. Pa je ta bojazen upravičena? Marsikdo ne ve, da vključitev v shemo kakovosti Slovenski med ne prinaša dodatne administracije (izjema je le poročilo o številu porabljenih prelepk in količini prodanega medu v shemi kakovosti). Res pa je, da je čebelar, vključen v shem o kakovosti, podvržen dodatnemu zunanjemu nadzoru, kar pa zanj lahko predstavlja le potrditev, da je med, ki ga je pridelal, res kakovosten in da kupec pri njem dobi tisto, kar je zanj najpomembnejše: kakovosten med z znanim poreklom! Potrošnik pa je za kakovost v povprečju pripravljen plačati več! PRIMER PRAVILNE NALEPKE Ime živila OBVEZEN PODATEK © Ntto količina OBVEZEN PODATEK Rok uporabnosti lahko zapišemo tudi na spodnji način: Uporabno n ajmanj do konta decembra 2021 Uporabno najmanj do konca 2021 OBVEZEN PODATEK 4 Navodilo za uporabo NEkkVEZNO O Ime ali naziv podjetja in nosilca živilske dejavnosti OBVEZEN PODATEK Obvezne informacije morajo biti označene na dobro vidnemmestu, tako da so zlahBa vidne, jasno čitljive in neizbrisne. Ne smejo biti prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi gradiva manj opazne. Velikost črk označena pod številko 6 (na zgornji sliki) mora biti velikosti vsaj 1,2 mm. Ime živila in neto količina morata biti zapisana v istem vidnem polju. * Država izvora OBVEZEN PODATEK O Serija (lot) živila (NE) OBVEZEN POkATEK Obvezen podatek, kadar rok uporabnosti ni zapisan z besedami »uporabno najmanj do« čemur sledi točen datum © Prelepka OBVEZNO Čebelarstvo Karakterizacija čebeljih pridelkov (I. del) mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Poleg medu so primarni čebelji pridelki še cvetni prah, matični mleček in propolis. Sestava teh pridelkov je, bolj kot sestava medu, odvisna od okolja in tehnologije pridelave. Zaradi funkcionalnih lastnosti in s tem koristnosti uporabe čebeljih pridelkov v humani prehrani se njihova poraba povečuje, s tem pa tudi možnost, da se na naših prodajnih policah znajdejo čebelji pridelki vprašljive kakovosti in porekla. Ker v Sloveniji, z izjemo medu, še nimamo izdelane ka-rakterizacije čebeljih pridelkov, morebitnih potvorb cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa ne moremo prepoznati in jih odpraviti, zato je Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razpisalo aplikativno raziskavo karakterizacije čebeljih pridelkov v letih 2017-2019, ki jo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Ericom iz Velenja ter Intertekom iz Nemčije izvaja ČZS. V prvem delu objavljamo povzetek poročila o raziskavi karakterizacije matičnega mlečka. Matični mleček Matični mleček je izloček krmilnih in mandibularnih žlez čebel delavk, starih 6-15 dni, in ima ključno vlogo pri f v Slovenski ] 310 [cebelbrj 10/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE razvoju matice v družini. Danes se matični mleček uporablja v farmaciji, živilski industriji in tudi v kozmetiki. Uvrščamo ga med funkcionalna živila, saj so rezultati raziskav pokazali, da ima matični mleček številne funkcionalne lastnosti, kot so antibakterijsko, protivnetno, dezinfekcijsko, antioksidativno in antitumorsko delovanje ... Biološka dejavnost matičnega mlečka se večinoma pripisuje bioaktiv-nim maščobnim kislinam, beljakovinam in fenolnim spojinam. Različne možnosti uporabe matičnega mlečka dajejo temu čebeljemu pridelku velik pomen. Posledica tega je tudi velik uvoz matičnega mlečka v vse države, ki nimajo zadostne lastne proizvodnje. O svetovni proizvodnji matičnega mlečka ni uradnih podatkov, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da približno 60 % svetovne proizvodnje, to je približno 2000 ton, proizvede Kitajska, skoraj vsa proizvedena količina se izvozi na Japonsko, v ZDA in Evropo. Več mlečka pridelajo še Japonska, Koreja ter države vzhodne Evrope, nekaj pa tudi Španija, Grčija, Francija in Italija. Lastnosti svežega matičnega mlečka Matični mleček je pretežno topen v vodi, ima nizko vrednost pH (med 3,5 in 4,5), specifična gostota je 1,1 g/ml. Je od umazano bele do belo rumene barve, kremast. Ima kiselkast, oster vonj, okus pa izrazito kisel, rahlo trpek, rahlo sladek, oster in pekoč. Viskoznost matičnega mlečka je odvisna od vsebnosti vode in starosti - če je shranjen na sobni temperaturi, počasi postaja bolj viskozen. Star matični mleček, ki ni pravilno skladiščen, je temnejše barve in lahko postane žarkega okusa. Po pobiranju in ob stiku z zrakom postane pri temperaturi 15 °C rumen zaradi prisotnosti albumina, ki nastane med sušenjem. Sestava matičnega mlečka Sestava matičnega mlečka je dokaj zapletena. Sestavljajo ga voda, maščobe, beljakovine, sladkorji, aminokisline, organske kisline, steroli, estri, fenolne spojine, minerali, elementi v sledovih in druge snovi. Sestava sladkorjev, vsebnost vode, beljakovin in 10-hidroksi-2-de-cenojske kisline (10-HDA) so najpomembnejši kriteriji za karakterizacijo matičnega mlečka. Sestava je odvisna od sezonskih in okoljskih dejavnikov. Vsebuje tudi pelod rastlin, na katerih so čebele nabirale nektar in pelod, zato na osnovi pelodne analize matičnega mlečka lahko sklepamo na njegovo poreklo. Merila kakovosti matičnega mlečka predvideva standard ISO, ki je bil pripravljen v letu 2016 (ISO, 2016). Rezultati raziskave Zbrali smo 35 vzorcev matičnega mlečka iz let 2016, 2017 ter 2018 iz štirih statističnih regij Slovenije (Podra-vska, Osrednjeslovenska, Posavska, Gorenjska). Zbranim vzorcem smo določili vsebnost vode, pepela, beljakovin, maščob, 10-hidroksi-2-decenojske kisline (10-HDA), sladkorjev, vrednost pH, kislost, maščobnokislinsko sestavo ter opravili pelodno analizo. Poleg analiz svežega matičnega mlečka smo opravili tudi analize vsebnosti vode, maščob, beljakovin, 10-HDA in sladkorjev ter kislosti in vrednosti pH za ugotavljanje sprememb v sestavi matičnega mlečka po določenem času skladiščenja v hladilniku oz. v zamrzovalniku. Rezultati analiziranih 35 vzorcev matičnega mlečka slovenskega porekla kažejo, da matični mleček v večini ustreza vrednostim, ki jih predvideva standard ISO za matični mleček (ISO, 2016), nekoliko več odstopanj je le v vsebnosti sladkorjev. Ta matični mleček se ne sme prodajati kot mleček tipa 1, ki opredeljuje, da je hrana čebel izključno njihova naravna hrana (cvetni prah, med ali nektar). Rezultati so dobro primerljivi tudi z rezultati matičnega mlečka tujih avtorjev. Fizikalno-kemijski parametri Voda predstavlja največji delež matičnega mlečka. Rezultati vsebnosti vode v slovenskem matičnem mlečku so v območju 62,9 do 67,8 g/100 g. Povprečna vsebnost pepela, katerega glavni elementi so K, P, S, Na, Ca, Al, Mg, Zn, Fe, Cu in Mn, je bila 1,02 g/100 g z razponom od 0,88 do 1,17 g/100 g. Matični mleček ima nizko vrednost pH, od 3,6 do 4,2, v sklopu naše raziskave je bil razpon vrednosti bistveno manjši, med 3,59 in 3,94, v povprečju 3,78. Povprečna kislost Barve matičnega mlečka od umazano bele do belo rumene [ „Slovenski ] IcebelarJ 11/2019 letnik CXXI 311 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE vzorcev slovenskega matičnega mlečka je bila 4,19, območje pa 3,64 do 4,77 mL 0,1 N NaOH/g. Vsebnost maščob je odvisna od sezonskih vplivov, zato so vrednosti tega parametra bolj variabilne. Rezultati za vsebnost maščob so imeli največji razpon vrednosti med obravnavanimi fizikalno-kemijskimi parametri, od 4,02 do 7,65 g/100 g. Povprečnavsebnost maščob vvzorcih slovenskega matičnega mlečka znaša 5,42 g/100 g. Pomembna komponenta maščobne frakcije matičnega mlečka je 10-HDA. Te maščobne kisline v naravi ne najdemo, značilna je samo za matični mleček, zato je njena vsebnost pomemben kriterij njegove pristnosti. Pristen mleček mora vsebovati vsaj 1,4 g 10-HDA/100 g. V vzorcih slovenskega matičnega mlečka je bila povprečna vsebnost dvakrat višja od te vrednosti (2,81 g/100 g), območje je znašalo od 2,32 do 3,31 g/100 g. Vsebnost beljakovin je bila v analiziranih vzorcih matičnega mlečka precej izenačena, v območju od 11,33 do 13,94 g/100 g, s povprečno vrednostjo 12,39 g/100 g. Vsebnost sladkorjev Glavna sladkorja matičnega mlečka sta monosahari-da fruktoza in glukoza, vedno je prisotna tudi saharoza, v manjših koncentracijah so prisotni tudi nekateri oligosaha-ridi, ki so lahko v določenih primerih primerni tudi za določanje pristnosti matičnega mlečka (Sabatini in sod., 2009). Analizirani vzorci so vsebovali od 2,3 do 4,5 g fruktoze na 100 g, med 3,4 in 6,2 g glukoze ter od manj kot 0,05 do 3,3 g/100 g saharoze, v šestih vzorcih je bila vsebnost saharoze pod mejo detekcije. Glede na standard ISO (2016) v vsebnosti fruktoze in glukoze ustrezajo vsi vzorci, v vsebnosti saharoze pa eden od vzorcev matičnega mlečka ne ustreza postavljenim kriterijem. Standard ISO (2016) predpisuje še vrednosti za maltozo, erlozo ter maltotriozo. Maltoze smo določili od < 0,05 do 0,7 g/100 g, kar je skladno s standardom ISO, erloze pa je enajst vzorcev imelo preveč. Vsebnost skupnih sladkorjev ustreza priporočilom standarda ISO. Pelodna sestava V analiziranih vzorcih prevladuje pelod pravega kostanja (Castanea sativa), podobno kot v medu, pridelanem na območju RS. V več kot 97 % vzorcev slovenskega medu je prisoten pelod pravega kostanja, v mlečku pa je ta zastopan v skoraj 86 % vzorcev in je edini pelod v matičnem mlečku, ki je prevladujoč, druge vrste peloda so zastopane v manj kot 45 %. Glede na rezultate lahko rečemo, da so bili analizirani vzorci zagotovo slovenskega porekla. Pelodna sestava matičnega mlečka je zelo podobna pelodni sestavi medu, zato se lahko pri preverjanju geografskega porekla matičnega mlečka navezujemo tudi na podatkovne zbirke o medu. Po skladiščenju Po skladiščenju matičnega mlečka v hladilniku in zamrzovalniku pride do majhnih sprememb (< 5 %) v vsebnosti vode, 10-HDA, kislosti, nekoliko večje so pH-vrednosti ter vsebnosti maščob in beljakovin, ki pa po pol leta niso večje kot 8 %. Tudi po daljšem skladiščenju (eno ter 1,5 leta) spremembe v vsebnosti vode, 10-HDA, kislosti in pH-vrednosti niso bistvene večje. Večje razlike smo ugotovili v vsebnosti sladkorjev, predvsem vsebnosti fruktoze (do 26 %) in v nekaterih primerih saharoze (do 44 %). V nekaterih vzorcih matičnega mlečka smo po skladiščenju zaznali tudi manjše vsebnosti maltoze. Večjih razlik med skladiščenjem v hladilniku in zamrzovalniku ni. Čebelarjem svetujemo, da naj matični mleček shranjujejo v hladilniku ali zamrzovalniku. Za daljše shranjevanje priporočamo zamrzovanje. Matični mleček naj porabijo znotraj enega, največ znotraj 1,5 leta, saj se vrednost nekaterih fizikalno-kemijskih parametrov po skladiščenju spremenijo, razlike pa so opazne tudi v barvi matičnega mlečka. Rezultati so nastali v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2017-2019, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna EU. Celotno poročilo je objavljeno na: www.czs.si/Upload/ files/KONCNO_porocilo_karakterizacija_20i7-20i9_FI-NAL-koncno.pdf. Viri: Bogdanov, S. (2011): The royal jelly book: Royal jelly and bee broad: harvest, composition, quality. V: The royal jelly book, 1: 1-13, www.bee-hexagon. net/royal-jelly/ (junij 2017). Daniele, G., Casabianca, H. (2012): Sugar composition of French royal jelly for comparison with commercial and artificial sugar samples. Food Chemistry, 134: 1025-1029. Kandolf B., A., Lilek, N., Samec T., Bertoncelj, J., Korošec, M., Klemenčič Štrukelj, N. (2019): Končno poročilo aplikativne raziskave Karakterizacija čebeljih pridelkov ter vpliv postopkov obdelave in shranjevanja cvetnega prahu na njegovo kemijsko in mikrobiološko sestavo. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, str. 59-93. Kanelis, D., Tananaki, C., Liolios, V., Dimou, M., Goras, G., Rodopoulou, M. A., Karazafiris, E., Thrasyvoulou A. (2015): A suggestion for royal yelly specifications. Archives ofIndustrial Hygiene and Toxicology, 66: 275-284. Popescu, O., Marghitas, Al. L., Dezmirean, S. D., Mureçan, O. L, Laslo, L., Tofal-vi, M. (2008): A characterization about physical-chemical composition ofroyal jelly. Bulletin Animal Science and Biotechnologies, 67,1-2: 244-248. Ramadan, F. M., Al-Ghamdi, A. (2012): Bioactive compounds and health-promoting properties of royal jelly: A review. Journal of Functional Foods, 4, 1: 39-52. Sabatini, G. A., Marcazzan, L. G., Caboni, F. M., Bogdanov, S., Bicudo de Almeida-Muradian, L. (2009): Quality and standardisation of royal jelly. Journal of ApiProduct andApiMedicalScience, 1, 1: 16-21. Šimuth, J., Bilikovâ, K., Kovačova, E. (2003): Royal jelly proteins as a tool for development offunctional ingredients for health. Standing Commission ofApi-therapy, 5 str., http://www.fiitea.org/foundation/files/312.pdf(julij 2017). Žohar, T. (2018): Vpliv skladiščenja na nekatere parametre matičnega mlečka. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo: str. 23. f v Slovenski ] 312 [cebelbrj 10/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Priročno nosilno ogrodje za delo z LR- in DB-nakladnimi panji Franc Strah ČD Sv. Jurij ob Ščavnici strah.franc@gmail.com Za 1/1 LR-panje sem se odločil, ker omogočajo hiter pregled čebelje družine, večjo mobilnost in so prilagodljivejši glede števila panjev na posamezni lokaciji. Edina težava, ki se mi je pojavljala pri čebelarjenju z njimi, je bila manipulacija panjev. Polna naklada 1/1 s čebelami in medom tehta pribl. 25 kg in ročno prekladanje panjev je fizično precej naporno, prav tako pa pri panjih primanjkuje površin za odlaganje naklad in opreme. Na podlagi večletnih izkušenj sem zato razvil priročno ogrodje, ki delo z nakladnimi panji olajša. Ogrodje nam omogoča hiter in fizično manj naporen dostop do plo-dišča ter poenostavljeno točenje medu. Ogrodje je izdelano iz aluminijaste cevi, spoji pa so varjeni. Ker je teža ogrodja le 2 kg, je delo z njim preprosto. Dimenzije ogrodja (800 mm x 515 mm x 440 mm) pa nam omogočajo, da ga preprosto prepeljemo z osebnim vozilom. Ogrodje nam je v pomoč tako pri pregledih družin kot tudi pri točenju medu, pri zatiranju varoj ter pri številnih drugih posegih. Pri pregledih družin in pri drugih posegih v plodišče je pristop čebelarja z zadnje strani panja, ogrodje se namesti na nosilec (les, beton, kovina) pod panjem, nato pa se zgornja naklada prekucne na odlagalni prostor na ogrodju ter nam s tem omogoči prost dostop do plodišča panja. Ogrodje se lahko uporabi tudi pri 2/3 nakladah (pri pregledu in točenju medu). Pri točenju medu je pristop čebelarja z zadnje strani panja, ogrodje se s pomočjo podaljševalnih letvic namesti na nosilec pod panjem. Ker nam letvice omogočajo, da je odlagalna površina, ki jo ustvari ogrodje, daljša, se zgornja mediščna polna naklada vodoravno prestavi iz panja na ogrodje. Čebelar lahko sedaj na sproščeno mesto panja namesti novo prazno naklado. Iz polne naklade odstrani sate, polne medu, in čebele iz teh sa- tov strese v prazno naklado, polne sate pa odloži v transportno posodo. Iskanje najboljših tehnoloških rešitev v čebelarstvu Čebelarji si delo pogosto lajšamo z uporabo različnih naprav, pripomočkov in metod, ki so nastali kot posledica pestrega znanja, ročnih spretnosti in idej, ki se rodijo pri delu s čebelami. Veliko čebelarjev pri svojem delu uporablja številne novosti, ki so si jih izdelali, in škoda bi bilo, da uporabnih novosti ne delijo z drugimi. Za vse, ki bi želeli tovrstne rešitve deliti s preostalimi čebelarji in s splošno javnostjo ter s tem poskrbeti tudi za lastno promocijo, komisija za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano pri ČZS razpisuje natečaj za najboljše nove tehnološke rešitve s področja čebelarjenja. Vse, ki si delo lajšate s pomočjo tehnoloških rešitev, ki ste jih izdelali sami in jih vsaj dve sezoni uspešno uporabljali, vabimo, da primere (fotografije in opis) svojih tehnoloških rešitev pošljete na sedež ČZS na Brdu pri Lukovici ali na e-naslov simon.golob@czs.si. Komisija za izbor bo izbrala najboljše tehnološke rešitve, ki jih bomo čebelarjem prestavili na čebelarskem posvetu na 43. ApiSloveniji, ki bo 14. in 15. marca 2020 v Celju. Prijave sprejemamo do 1. februarja 2020, več informacij pa vam je na voljo na tel. št. 030/604 015. Simon Golob, svetovalec JSSČ f „Slovenski 1 icebelftrj 11/2019 letnik CXXI 313 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Napis na slovenski spominski plošči Antonu Janši na Dunaju Andrej Šalehar, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Anton Tomec andrej.salehar@bf.uni-lj.si Odkritje spominske plošče Antonu Janši v slovenskem jeziku na Dunaju (9. april 2019) je za slovensko čebelarstvo in za celotno Slovenijo pomemben dogodek. Anton Janša, preprosti kmečki mladenič, je bil prvi učitelj čebelarstva (1770-1773) na čebelarski šoli v Augartnu na Dunaju in učil je gorenjski način čebelarjenja. Že leta 1775 je bilo v odloku Marije Terezije Navodilo za čebelarske mojstre predpisano, da se mora na javnih čebelarskih šolah učiti Janšev čebelarski nauk. Na vsaki spominski plošči ima napis osrednji pomen. Žal pa je bil v medijskih sporočilih napis na tej slovenski spominski plošči le redkokdaj predstavljen. Naj bo tu že v uvodu pojasnjeno, da je priprava napisa na spominskih ploščah zahtevna in odgovorna naloga, da ga mora skupaj napisati več dobrih poznavalcev dela in življenja prednika, ki mu je spominska plošča posvečena. Nikoli ga ne sme pripraviti le en posameznik. Pri tem je tudi vedno omejujoč dejavnik prostor. Besedila so običajno vklesana, kar samo povečuje zahtevnost priprave napisa. V Augartnu na Dunaju je bila v nemškem jeziku leta 1934 že postavljena spominska plošča Antonu Janši. Kaj je na njej v nemškem jeziku zapisano, lahko preberemo v Slovenskem čebelarju (letnik 69, 1967, št. 5, str. 137-138). Slovenski prevod: V s p o m i n A N T O N U J A N Š I, prvemu avstrijskemu čebelarskemu učitelju in čebelarskemu raziskovalcu ob njegovem 200. rojstnem dnevu — p o k la n ja avstrijsko čebelarsko združenje v letu 1934. Prevod Valko Razinger (1967, str. 138) Ob dvestoletnici Janševe smrti leta 1973 je bilo na spominski plošči na spodnjem robu dopisano v nemškem jeziku, razen zadnje vrstice, ki je napisana v slovenskem jeziku (več je napisano v Slovenskem čebelarju - letnik 75, 1973, št. 7, str. 193-199): 1734 1973 1773 Ob priliki 200 letnici njegove smrti na Dunaju Deželna čebelarska zveza na Dunaju Zveza čebelarskih društev za Slovenijo r 1 I » T m v * 1 ■ ■ ■ V :: ........... -.'.■.mH|[-.EHTIH->* ■ .....«HM- 1..■..--:■.'«I ■ i-^li.KLHkAC-tl ■ ■jfff "f 'T r -JL ■ .^¿iHlftTini.^A/Tflp^ili^r-^ it^fLd^Tttf/itjrt^'", ' ■ ■■■■ar*, 'm-■. V .¡Ml . . 1 -.J" . ■ ' J.liO-V'> 1 * 1 E b Spominska plošča Antonu Janši v Augartnu Hvalevredno - in to je samo poseben dokaz za velik Janšev prispevek k razvoju čebelarstva. Vendar nobenega podatka, od kje je Janša, da je učil gorenjsko čebelarjenje, da je bil slovenski čebelarski učitelj ... Resnično je zato velikega pomena, da je sedaj pod to spominsko ploščo tudi spominska plošča v slovenskem jeziku. In sedaj k slovenskemu napisu na spominski plošči. Priprava napisa se je začela leta 2017. Osnovna zamisel je bila, da bi bil na slovenski plošči dvojezični napis: slovenski in nemški. Po dolgem usklajevanju skupine (avtorji sestavka), ki se je zbrala ob tej nalogi, je bil predlagan daljši dvojezični napis, ki pa v meddržavnih usklajevanjih ni bil sprejet. Soglasja tudi ni dobil skrajšani dvojezični napis. Končna odločitev je bila, da naj bo na spominski plošči, ki so ji odmerili velikost 208 x 40 cm, samo napis v slovenskem jeziku, ki se glasi: ČZS uspelo, čeprav v to ni nihče verjel! Pri postavitvi spominske plošče Antonu Janši na Dunaju gre za zgodovinski dosežek. Po večletnem usklajevanju z avstrijskimi oblastmi smo lahko veseli, da smo uskladili slovenski napis na Dunaju, kar je prava redkost in smo na to lahko upravičeno ponosni. Predsednik ČZS Boštjan Noč in ekipa na ČZS je edina verjela, da bo večletna želja slovenskih čebelarjev uresničena. Zato gre prvo zahvala za vztrajnost Boštjanu Noču, predsedniku ČZS ter ekipi, ki je projekt izvedla: Marku Alaufu, podpredsedniku ČZS, Barbari Dimc, tajnici ČZS, kamnosekinji Mateji Sambol, Albinu Zajcu in Dominiku Dimcu. Zahvala gre tudi skupini: prof. Andrej Šalehar, Vladimir Fajdiga, Janez Gregor in Anton Tomec, ki je pripravila napis za ploščo. ČZS f v Slovenski ] 314 [CEBELBRj 10/2019 letnik CXXI IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Anton Janša (*1734, Breznica, +1773, Dunaj) Kranjski kmet in čebelar. Bil je prvi učitelj čebelarstva na čebelarski šoli Marije Terezije na Dunaju, ki je učil nakla-dno čebelarjenje in prevažanje čebel na pašo. Napisal dve čebelarski knjigi in je začetnik modernega čebelarstva. Ob proglasitvi svetovnega dneva čebel postavila Čebelarska zveza Slovenije. A.D. MMXVIII www.czs.si/anton_jansa Ta napis je bil pred letošnjo izdelavo spominske plošče v zadnji alineji dopolnjen z noveliranjem podatkov (letnica, dopis drugo praznovanje in dodana je Občina Žirovnica) in spletni naslov, nadomeščen s QR-kodo, ki vodi do spletne strani ČZS, www.czs.si. Na tako skromno odmerjenem prostoru se je morala pretehtati vsaka črka in med Janševimi deli izbrati ter zapisati samo najpomembnejša. Napis sedaj jasno in nedvoumno sporoča, da je Anton Janša doma na Breznici (Gorenjska), da je bil prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, da je učil gorenjsko čebelarjenje (nakladno čebelarjenje, prevažanje čebel na pašo), da je napisal dve čebelarski knjigi (nekateri ju imenujejo bisera čebelarske literature) in da je začetnik modernega čebelarstva. Novice iz sveta Second Ptcnof Action tof 1he Corse rvollon Oí 1he NokJC Brown See Skandinavija Nordijski center za genetske vire (NordGen) je inštitut, ki so ga leta 1971 ustanovile Norveška, Švedska, Finska, Danska in Islandija z nalogo skrbeti za ohranjanje raznolikosti nordijskih genskih virov rastlin in živali, povezanih s hrano in kmetijstvom, ter za njihovo preživetje v sodobnih okoljskih pogojih. Ob letošnjem svetovnem dnevu ^jp biotske raznovrstnosti, 22. maja ¡^ 2019, je objavil svoj prenovljeni načrt za ohranjanje nordijske temne čebele (Apis meUifera mellife-ra). Ogroža jo predvsem naša Apis meUifera carnica, ki že prevladuje v nordijskih panjih. NordGen upa, da bo po njegovih posodobljenih priporočilih in ukrepih vse več tamkajšnjih čebelarjev obdržalo nordijsko temno čebelo in da bodo Skandinavci kupovali predvsem njen med. S predloženimi ukrepi želijo svojo čebelo rešiti pred grozečim izumrtjem. Tone Žakelj_ Vira: www.nordgen.org/en/nordgen-releases-plan-for-conservation-of-the--nordic-bee/. www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved= 2ahUKEwi8tvOMyv3kAhWGr6QKHT8BBzMQFjAAegQIAhAC&url= http%3A%2F%2Fnorden.diva-portal.org%2Fsmash%2Fget%2Fdiv a2%3A1316917%2FFULLTEXT01.pdf&usg=AOvVaw2UWIzp9jMjHU B6DTAqIzfu. Luskava koničasta čebela (Coelioxys afra) dr. Andrej Gogala_ gogala62@gmail.com Koničaste čebele so sorodnice čebel listorezk. Lastnih gnezd ne pripravljajo, temveč svoja jajčeca podtikajo v gnezda listorezk, redkeje tudi kožuhastih čebel in morda tudi rogatih čebel. Pri tem jim je v pomoč koničasto oblikovan zadek, ki se pri samicah končuje v ost, s katero razmaknejo koščke listov, s katerimi listorezke gradijo celice v svojih gnezdih. Samci imajo na konici zadka več trnov, s katerimi verjetno spodbujajo samico k parjenju ali jih uporabljajo pri bojih s tekmeci. Strokovno imenujemo tako imenovane kukavičje čebele kleptoparaziti ali po slovensko tatinski zaje-davci, saj kradejo zaloge hrane, ki so jih pripravile gostitelj-ske vrste. Za luskave koničaste čebele, ki so med manjšimi v Luskava koničasta čebela (Coelioxys afra) svojem rodu, so značilne luskam podobne dlačice, ki tvorijo bele proge in lise na njihovem telesu. Na evropskem rdečem seznamu je opredeljena za neogroženo vrsto. Njene gostiteljice so majhne listorezke, predvsem vrsta Megachile pilidens. f „Slovenski 1 icebelftrj 11/2019 letnik CXXI 315 DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v novembru dr. Peter Kozmus - Pilštanj peter.kozmus@czs.si Pri čebelah v mesecu novembru nimamo veliko opravil. Vreme je lahko zelo različno. Temperature so lahko še tako visoke, da čebele sredi dneva izletavajo iz panja in prinašajo vanj zadnji cvetni prah, lahko pa so temperature nizke in že oblikujejo zimsko gručo. Na to čebelarji nimamo vpliva, razen če bi čebele prestavili v prostore, kjer bi jih imeli pod nadzorovanimi pogoji. Zdi se neverjetno, vendar te prakse v nekaterih delih sveta obstajajo in dobro delujejo (ZDA, Kanada, skandinavske države ...). Pri nas o tem ne razmišljamo, ker zime pri nas čebele relativno dobro prenašajo, saj temperature padejo pod -20 °C le izjemoma. Čebele v tem obdobju potrebujejo mir Za čebele je najbolje, da imajo preko zime, od novembra do marca, stalno nizke temperature, ki jim omogočajo, da bi bile čim manj aktivne in trosile čim manj energije in s tem zaloge hrane. Ključnega pomena je zato izbira prave lokacije čebelnjaka, stojišča oz. mesta za postavitev prevozne enote. Sončne lege z veliko sonca so dobrodošle spomladi, da se čebele lažje in hitreje razvijejo, preko zime pa ne. Tudi v poletnih mesecih jim lahko preveč sonca škodi, zlasti kadar od čebel terja dodatno ventilacijo in s tem porabo energije. Tudi paše so na prevročih lokacijah slabše, saj rastline nektar in cvetni prah izločajo krajši čas oz. se hitreje posušita kot na hladnejših lokacijah. Zaradi tega v zadnjem obdobju, predvsem pri izbiri lokacij za prevozni enoti, zbiram lokacije, ki so senčne in seveda brez vetra. Za čebele je bo-Ije, da jih iz panja privabi topel zrak in ne varljivi sončni žarki. Pri čebelnjaku, ki ga imam ob hiši, sem izdelal in namestil dodatno senčilo, razmi-Čebele v tem obdobju potrebujejo mir. šljam pa tudi, kako bi / / —" Na tržnici v Podčetrtku v celoti omejil dostop sončnim žarkom preko zime. Čebele mirujejo in potrošijo najmanj energije pri zunanji temperaturi od -1 do +4 °C. Obdobje brez zalege in zatiranje varoj Ko se jutranje temperature spustijo pod ledišče, matica v večini primerov preneha zaleganje. Koristno je, da si ta datum zapišemo, da lahko ocenimo, kdaj bodo družine brez zalege. To moramo vedeti, ko načrtujemo zimsko zatiranje varoj, da to opravimo v obdobju, ko so družine popolnoma brez zalege. To je lahko že v novembru, pogosteje pa v decembru in januarju. Odvisno od območja Slovenije, lege in nadmorske višine. Če z zimskim zatiranjem varoj nismo uspešni, smo s tem v večini primerov povzročili, da se bo število varoj v spomladanskih in poletnih mesecih povečalo preko kritične meje, zaradi česar se družine ne bodo optimalno razvijale. Slaba učinkovitost zimskega zatiranja se izkaže najkasneje v po-znopoletnih mesecih, lahko pa že tudi prej. Varoje med čebelami širijo tudi viruse, ki dodatno hromijo razvoj družin. Zimsko zatiranje je torej ključno za uspešno čebelarjenje, zato sta pravilno načrtovanje in izvedba izrednega pomena. Bolj kot način aplikacije je pomembno dejstvo, da so družine v času izvajanja popolnoma brez zalege. Sam uporabljam metodo kapanja z API-Bioxal zdravilom, ki sem jo podrobneje opisal v januarskih čebelarjevih opravilih. Prodaja čebeljih pridelkov V zimskih mesecih moramo biti dejavni pri prodaji čebeljih pridelkov. O tem, da naj bodo izdelki lično pakirani, pravilno označeni in lepo razstavljeni, ne bom zgubljal besed, ker so to osnove za uspešno prodajo. Ob tem je dobro- (v Slovenski ] 316 [cebelbrj 11/2019 letnik CXXI DELO ČEBELARJA C. prihodke od prodaje čebeljih pridelkov, čebeljih družin, matic ... Kalkulacijo izračunam po naslednji formuli: R = C - B - A. E M O CU ■U CU CL O ■U O došlo, da se čim bolj vključujemo v lokalno dogajanje, da nas ljudje čim bolje spoznajo in pridobijo zaupanje v nas. Ob srečanjih se obiskovalci z nami pogovarjajo, nas dodatno spoznavajo in ob tem izvedo več o naši ponudbi. Nemalokrat jim lahko tudi razložimo, da so čebele pomembne za ljudi in da moramo vsi skupaj skrbeti, da bo okolje do njih čim prijaznejše. Tudi kupce moramo znati poslušati, saj nam povedo marsikaj koristnega, kar lahko v prodaji uporabimo, da smo v prihodnje še uspešnejši. Prodaja zahteva določene veščine, ki si jih lahko pridobimo z izkušnjami, še boljše pa je, da se udeležimo kakšnega izobraževanja s tega področja. Tudi knjig na to temo je veliko in v vsaki bomo našli informacije, ki nam lahko izboljšajo prodajo. Poleg tega moramo čim bolj izkoristiti tudi lokalno okolje, v katerem živimo, tako da izkoristimo različne možnosti, dogodke, ki so nam na voljo. Sam se povezujemo s ponudbo zdravilišča Terme Olimia v Podčetrtku in si prizadevam, da me njihovi obiskovalci med nastanitvijo obiščejo in se seznanijo z našo ponudbo. Ne glede na to, kje smo, lahko na različne načine izkoristimo tudi tradicionalni slovenski zajtrk, dan odprtih vrat čebelarjev ... in z njegovo pomočjo izboljšamo prodajo. Letna bilanca V tem mesecu naredim tudi osnovno kalkulacijo čebelarske sezone. Zanima me predvsem osnovna letna rentabilnost (R) čebelarstva. Pri njenem izračunu na odhodkovni strani upoštevam: A. koliko denarnih sredstev sem v posameznem letu vložil v čebelarstvo (nakup satnikov, satnic, orodja, matic, sladkorja, zdravil ...), B. amortizacijo večje čebelarske opreme (panjev, čebelnjakov, točila, kuhalnika voščin, sodov za med ...), na prihodkovni strani pa: Porabljenega časa za delo s čebelami v izračun ne vključujem, ker nisem profesionalni čebelar, kakor tudi ne stroškov za plačevanje prispevkov in zavarovanja. Kalkulacijo opravim s programom za urejanje preglednic in računanje, v katerem imam nastavljene formule, zato mi izračun ne vzame veliko časa. Glede na to, da je bilo leto 2019 izredno slabo za pridelavo medu, bo rentabilnost nizka, verjetno blizu ali celo pod ničlo. Na podlagi izračuna si postavim načrt za naslednje leto in se nanj kmalu po novem letu začnem pripravljati. Izobraževanje V novembru imamo ob dolgih večerih več časa za zbiranje novega znanja z branjem literature oz. z obiskovanjem različnih izobraževanj. Novo znanje je naša naložba za prihodnost. Sam se udeležujem različnih predavanj in berem različno strokovno literaturo. Slišano ali prebrano najprej kritično presodim in ne vzamem vsega za absolutno resnico. Predvsem prakse drugih čebelarjev jemljem z določeno rezervo. Kar menim, da bi bilo koristno zame, v praksi najprej preizkusim na določenem številu čebeljih družin in iščem zase najboljše rešitve. Zavedam se, da čebelarji čebe-larimo v različnih okoljih in da kar je dobra praksa za enega čebelarja, ni nujno, da je dobro tudi zame. To toplo svetujem tudi drugim, saj je čebelariti vse zahtevnejše in brez neprestanega izobraževanja ne bomo uspešni. Popravek V SČ-ju 10/2019 smo na str. 285 objavili članek »Postavljen prvi medomat v Sloveniji«. Po izidu številke smo v uredništvo prejeli informacijo, da omenjeni medomat ni prvi v Sloveniji, saj je bil pred njim postavljen najmanj en medomat, in sicer v Spodnjih Bi- Medomat čebelarstva Flerin v Spodnjih tnjah, kjer stoji že več Bitnjah,fotografiran9.decembra2014. let. Lastnik je Gregor Flerin. Uredništvo fitntafculriost feb«larjenja Amortizaciji Milvi vrtdnppl »mor. ¡kitu •msn. SridlT» vrlini {íbe^iít 20« » J«tnl(i PX1* 20W 20 (HMirjl prevac na enaznico priznamo 4 nusta pri gotovinskem nakupu v vrednosti nad 50 EUR v naših prodajalnah. BATUJE PE LUKOVICA pon-pet pon-pet 9 00-13 00 8.00-11.30 13 30-17 00 12.30-16 00 sob ZAPRTO sob ZAPRTO f „Slovenski 1 icebelftrj 11/2019 letnik CXXI 329 V SPOMIN FILIP SUSTAR 30. 8. 1935-14. 7. 2019 Zapustili so nas stopnje. Ohranili ga bomo v V zadnjem obdobju so ga jenju ne bo pozabljen, saj je lepem spominu. Loški čebelarji VINKO JELENC 23. 11. 1949-31. 3. 2019 Na pokopališču Lipica smo se čebelarji v vročem julijskem dnevu poslovili od svojega dolgoletnega člana Filipa Šuštarja. S čebelami se je srečal leta 1965 in se kmalu vključil v naše društvo. Aktivno se je vključil v društveno delovanje, bil 16 let član upravnega odbora in en mandat tajnik društva. Tudi na drugih društvenih dejavnostih je pustil rezultate svojega dela, zadnjih 20 let pa je skrbno skrbel za društveni prapor. Svoje čebelarsko kraljestvo si je ustvari v pogorju lepe Selške doline, v mirnem in neokrnjenem naravnem okolju, polnem različne bogate medovite flore. Če-belaril je z največ do 30 AŽ--panji, stacionarno, bil pa je tudi prevoznik. Je prejemnik odličij A. J. III. in II. mučile številne bolezni, uteho in novih moči pa so mu dajale njegove čebelice. Loški čebelarji ROBERT CERAJ 27. 4. 1935-14. 8. 2019 zapisan v našem biltenu. ČD Vojnik in ČD Podčetrtek FRANC MURN 1934-2019 V času prebujanja narave in intenzivnega razvoja čebelje družine nas je za vedno zapustil naš dolgoletni član Vinko Jelenc. Svojo čebelarsko pot je začel že v rani mladosti in živel s svojimi ljubljenkami vse do smrti. Uredil si je lep čebelnjak ob svojem domu, lepo oskrboval do 20 čebeljih družin, okolico uredil in nasadil z medovitim rastlinjem in v čebelnjaku uredil skromen, vendar vsebinsko bogat muzej čebelarske dejavnosti. V društveno dejavnost se je vključil leta 1976 in aktivno sodeloval pri izvajanju nalog. Med člani je bil spoštovan kot ljubiteljsko strokoven čebelar in prijeten sogovornik. Robi je dejavno čebelaril od leta 1965, ko je prevzel družinsko tradicijo čebelarjenja od svoje stare mame v Golobinjeku ob Sotli. V obdobju med letoma 1990 in 2005 je imel več kot 100 AŽ--panjev na različnih mestih. Robi je bil član ČZS od leta 1973. Prejel je odlikovanji A. J. III. in II. stopnje in listino čebelarskega veterana. V ČD Vojnik je bil dolgoletni član UO-ja, raznih komisij in nekaj časa tudi tajnik. Poleti 2018 ga je globoko v uho pičila čebela. To je bil začetek konca njegovega čebelarjenja. Njegov prispevek k slovenskemu čebelar- V sredo, 28. avgusta 2019, smo se čebelarji in znanci zbrali na pokopališču v Pod-turnu pri Dolenjskih Toplicah, kjer smo se v 85. letu življenja poslovili od gozdarja, gasilca in najstarejšega čebelarja Franca Murna. Bil je dalj časa največji čebelar društva in čebele so ga spremljale kar 78 let. V veselje mu je bila izgradnja čebelarskega doma v Podstenicah v Kočevskem rogu, kamor je na starost rad zahajal na društvena srečanja in obujanje spominov. Dobil je odličji A. J. III. in II. stopnje in ob 110-letnici leta 2016 še društveno priznanje. ČD Straža - Dolenjske Toplice (v Slovenski ] 330 [CEBELBRj 11/2019 letnik CXXI IZDELAVA IN PRODAJA VSEH VRST SATNIC. PO DOGOVORU MOŽNA IZDELAVA SATNIC IZ LASTNEGA VOSKA. OD 01.09. DO 31.12. JE MOŽNA IZDELAVA SATNIC IZ LASTNEGA VOSKA OD 15 kg DALJE. oglejte si izdelavo satnic na naši spletni strani. NOVO!!!!! voc ZA IZDELAVO PANJEV IZ NERJAVEČEGA MATERIALA!! ( INOX ) - MATIČNA REŠETKA - RAZSTOJIŠČA - NOSILEC MATIČNE REŠETKE -MREŽA ZA OKENCA - SKLEPNE SPONE ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM: 031 351 964 B-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME TRGOVINA - ČEBELARSTVO matična rešetka plastična obešala izolacijske pene ojačana razstojišča razstojišča 11+3 jahači za satnike - PALICE ZA SATNIKE testna mreža satniki,až,lr,lr2/3 Delovni čas: od pon. do čet.: 9.00-12.00 in 15.00-17.00, pet.: 9.00-15.00 zmerne cene - tradicija - kakovost - izkušnje, pridobljene v lastnem čebelarstvu Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. vse za obnovo panjev Čebelarjem z veljavno Člansko izkaznico priznamo 4-% popust pri gotovinskem nakupu nad 100 eur v naši prodajalni. info.belokranjski-hram@t-2.si Facebook - belokranjski hram H HRAM Za člane ČZS nudimo 5-% popust pri nakupu čebelarske opreme LYS0N v vrednosti nad 50 EUR. j lysOn Polnilnica za med z avtomatsko obračalno mizo Lyson Cena: 3.883,00« i Kozarci in pokrovčki za med več vrst UGODNO Mešalnik medu, 400Vz meša lom in avtomatiko 50 L Cena: 804,90« Komora za dekristalizacijo medu 300 kg Cena: 1.767,30 € O Sladkor 25 kg vreča Cena: 13,00 € Topilnik voska mali Lyson + gorilnik Cena: 410,45 € Spiralni grelec medu, :l 250 mm, 2x 400W, OPTIMA LINE Cena: 284,81 € Hlapilnikza mravljično in oksalno kislino Cena: 1,46 € Zaščitna maska 3M za zdravljenje čebel + filtri Cena: 63,80 € Drugo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.belokranjski-hram.si Belokranjski hram d.o.o. PE Belokranjski hram Domžale PE Maribor Ulica Staneta Rozmana 26,8340 Črnomelj Ulica Nikola Tesla 19,1230 Domžale Trgovina Gardina M:+386 40 748 588 M:+386 40 269 870 Cesta XIV. divizije 75,2000 Maribor Delovni čas: pon., tor., čet., pet.: 09.00-16.00 Delovni čas: pon., tor., čet., pet.: 9.00-16.00 Tel.:+386 2 4715173 sre.: 09.00-17.00 sre.: 9.00-17.00 Delovni čas: pon.-pet.: 8.00-18.00 sob.: 08.00-12.00 sob.: 8.00-12.00 sob.: 8.00-12.00 EVROPSKO PRIZNANJE KAKOVOSTI Vključite se v evropske sheme kakovosti in dokažite kupcem, da delate dobro, da je vaš med višje kakovosti in z znanim poreklom. Pokličite na 01/729 61 29 Natašo Lilek ali pišite na natasa.lilek@czs.si. PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EVROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. VČLANITE SE V KLUB NAJBOLJŠIH!