Leto VIL, šiev. 81. Celfe, forek 28. iulija 1925. Poštnina plačana v gotovini. äH^HH ^^^^^B^B ^^^^^^^k. '< • ^^^^^^^^^m ^^^^^^^^^^^^^^^H i^^^^H^^^^^^v ^^^^^^^^^^^^^F ^^^^L>__^^^^^^^V ^^^^I^^^^^^^H^H Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, zvsem občinskim predstojuištvom«, znano pa jc, da niti cden občinskih predstojnikov, ki so Slovenci, in teh jc 15, ni prejel take naredbe. To pomeni, da obstoji v občinah, ki imajo slovensko večino s slovcnskim občinskim predstojni- štvorn, še druga vrsta predstojnikov, ki so zaupni izvoljenci okrajnega g!a- varja in s katerimi občujejo oblasti za hrbtom občinskega predstojnika, kadar- koli gre za uduševanje slovenske na- rodne zavesti. AH more bill kaj izrazitejšega, kakor jc zaključni pasus tega službe- nega spisa, v katerem okrajni glavar brez vsakih zavijanj poziva orožnike, ki so plačani od vseh in poklicani, da enako ščitijo imctje vsakogar, da proti- zakonito jcmljejo lastnino koroških državljanov slovenske narodnosti? Toda medtem, ko se avstrijske oblasti ne zadovoljujejo samo s tem, da na tako kriminalen način prepre- cujcjo Iccroäkim Slcveuccm, da bi se izobraževali s čtivom, pisanim v nji- hoveni jeziku, izdejajo tc oblasti same v Celovcu list v slovenščini, »Koroško DornovinO'"," v kateri sc na najnižji način zasmehuje vse, kar jc sloven- skega in jugoslovanskega. In še dalje gredo te oblasti, ki sc drugače prav rade hvalijo s svojo višjo kulturo in plemcnitostjo. Za časa le- tošnjih pustnih svečanosti so priredili v Grebinju s sodelovanjern nemških Sovinistov ter občinskih in državnih funkcijonarjcv sprevod mask, kojega udeleženci so bili maskirani kot jugo- slovanski častniki in visoki dostojan- stvcniki. Ob tej priliki je bila na srcdi trga javnp zažgana jugoslovenska dr- žavna zastava. Mržnja in podivjanost ten nemških šovinistov se ni ustav- ljala niti prcd iiajvišjimi narodnimi sve- tinjami Jugoslovcnov. Tako jc bila na neki slični maskeradi na najpodlejši način biatena cclo sama osebnost Nj. Vel. kralja Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. Oblasti, ki proti vsem dobrim obi- čajem civiliziranega sveta in medna- rodne kurtoazijc sodelujejo pri takih [Maksim Corkij: Prijatelja iz mladih let. Konec. »Kako, ti ne greš?« je zarentačil Jefim začudeno in jezno. >Zelo enostavno, s teboj hočcm tukaj prcnočiti... Zakuri ogenj!« »jaz ti bom že dal prenočcvanje, "led rebri ti zakurim, da se boš čudil!« )G grozil Jefim. Sam pri sebi se jc pa čiidil. Ta človek je dejal, da noče iti, SG ni ustavljal, tudi se ni pripravil na kak napad in pretep, mirno je ležal na zemlji. — Kaj naj počnc? >Jefim, nikar ne tuli! mu je sve- toval jetnik mirno. Jcfim je zopet molcal, stopil z cno nogo na drugo in oglcdoval jctnika z dcbelimi očrni. Tudi tovariS ga je opa- zoval in sg smehljal. Jefim je naporno premisljcval, kaj naj ukreiie. Kako jc to, da je postal ta potepuh, ki jc bil ves čas tako malobes'eden in mrk, na- enkrat vesel. Kaj ko bi navalil na- Gnkrat nanj, mu zvezal roke, mu jih nGdostojnih manifestacijah proti vsem, kar je jugoslovanskega, tudi ne mo- rejo biti pravične in nepristranske na- pram svojim državljanom slovenske narodnosti., In doklcr bo vladal na avstrijski meji tak duh divjaške mržnjc in ncstrpnosti, bodo ostala vsa zago- tovila g. kancclarja o pravičnem po- stopanj'u s koroškimi Slovenci in o želji po dobrih odnošajih z Jugoslavijo samo prazne in neiskrene besede. G. kancelar, ki rad primerja toleranco, ki vlada v Avstriji, s tolcranco, ki vlada v Jugoslaviji, Iahko napravi na podlagi gornjih dejstev koristno primerjavo, kajti nikoli ni nikdo izmed odgovornih dniteljev, kaj šclc celo od državnih oblasti v Jugoslaviji niti pomislil na to, da bi žalil in blatil nemške narodne svetinje. Prav nič boljšc in pravičnejše ni postopanje avstrijskih oblasti v gospo- darskih vprašanjih, ki se tičejo slo- venskega življa na Koroškem. Takoj po plebiscitu se je zahteval in izterjaval od Slovcncev davek tudi za oni čas, ko so bili ti kraji pod upravo jugoslovenskih oblasti. Se da- nes sg Slovenci nepravilno obdavcujejo. Komisija, katcri se pošiljajo pritožbe radi previsoko odmerjenega davka, sg- stoji iz narodnih poslancev tcr pred- olaviiikov frgovsliG in dclavakc zber nice. V tej komisiji ni niti enega Slo- venca. Razumljivo jc, da sg slovenske pritožbc redno zavračajo. Tudi drugače sg Slovencem otež- koča gospodarski napredek in svo- bodno razpolaganje znjihovim imetjem. Pri vsakem okrožncm sodišču orv stoji komisija za prodajo zemljišč (Grundverkehrskornmission). Uvedena JG bila za časa vojne, v izjcmnih raz- merah, in šg do dancs ni ukinjena, ker daje Nemcem možnost, da onemogo- čuJGjo ali prcprecujejo Slovcncern po- vGčanjG njihovc poscsti ali prihod novih SlovencGv. To komisijo tvorijo po eden sodnik, predstavnik policijske oblasti in predstavnik občine. Njeni zaključki pa so veljavni, tudi čg jih sklene samo prva dvojica članov. Če je torej pred- stavnik občine slučajno Slovenec, Iahko prva dva člana, dva državna uradnika- Ncmca, tudi brez njega izvršita polno- močen sklep. * Vsi ti napadi na moraine ali ma- tGrijclne interese našega življa se vrše ali tajno, brez pismene slcdi, ali na način, ki formalno zadovoljujc zakon, dal par za ušesa in končano bi bilo? Jefim je z najstrožjim glasom ukazal: »Dovolj si se Salil, nialopridnež! Vstani drugače te zvežem, potem boš rad sei. Ali razumeš? Pazi, drugače udanm!- ¦>Mene?« se je smejal jetnik. >Zakaj nc?« ^Vitija Tuckova hočeš res tepsti, Jefim?« »Takoj!« je zaklical Jefim prese- riGčen. »Kaj pa meniš, da me boš na- lagal?« »Nikar tako ne kriči, Jefim! Cas je, da me spoznaš!« se je smejal jetnik mirno in vstal. »Kako se ti godi?« ' >Viktor Aleksandrovič! Ali ste res?« je vprašal Jcfim šcpetaje. »Ali hočGš, da ti pGkažcm lisUne? Rajši ti povem kaj iz preteklosti: torej — SG-li šg spominjaš, ko si padel v gozdu v volčjo jamo? In kako scm hotel pobrati gnczda tcr pri tcm ob- visel na veji z glavo navzdol ? In kako a pomeni v bistvu izigravanje vsakega zakona. V tem se položaj koroških Slovencev — pa naj trdi g. Ramek, kar hočc — ne da primerjati s polo- žajem niti ene narodnc rnanjšinc v Ev- ropi. On je težji in brezupnejši od po- ložaja katerekoli manjšine v katerikoli evropski državi. Kajti krogi, ki vladajo na Koroškem, vzgojeni v duhu predvojne pangermanske Herrenmorale, z aksi- omom, da je nemška rasa supcrtornejša od vsake drugc rase, so pokazali in kažejo, da niso zmožni uživeti se v mišljeuje in življcnjske potrebcdrugcga naroda. Do leta 1918. so bili skozi stolctja navajeni vladati brezobzirno in ncodgovorno celim pokrajinam in živeti med popolnoma slovanskimi na- rodi kot gospodujoča manjšina. Ko so bili po izgubljeni vojai v svoji mega- lomaniji in sili poraženi ter reducirani na pravo mero in naravne meje, jim jc uspeio v tch svojih mejah zadržati še 90.000 ncsrečnih svojih nckdanjih podanikov- Tudi sedaj uporabljajo proti njim skoncentrirano in v povcčani meri vse one metode, ki so jih nekdaj upo- rabljali.v prostranih in raznonarodnih pokrajinah avstro-ogrskc monarhije. Ti krogi, ki so navajeni na privi« Iegiran položaj in na zlorabljanje oblasti kot na neko redno stanje, ki so prestali veliko vojno, ne da bi se bili česa naučili ali česa pozabili, nikoli ne bodo mogli ustvariti normalne in znosne odnošaje med vladajočo nemško večino in slovensko manjšino. To je žalibog globoko i zgodovinsko i z najnovGJšimi dogodki utrjGtio pre- pričanje. Tudi nobene oficijclnc izjavc ga niso v stanu ovrcči. Zato jc človcška dolžnost vsch evropskih cinitcljcv, in Društva naro- dov v,1 prvi vrsti, da obrnejo svojo pažnjo na Koroško, kjer 90.000 duš stoletja tlačenega plemcna šg danes zamari išče pravico in svobodo. lnž. I. Ahtik: Fa^ka elektrarna in preskrba Celja z njenim tokom. (Dalje.) Izquba napctosti pri prenašanju je odvisna od treh faktorjev, namrcc od kakovosti tokovodnc žice, razdalje od clcktrarnc do konzumenta in od ja- kosti tcka, ki se pretaka v posamez- :-.:m -:¦'¦ ;:c-..:. Mr: iS. ojbcJjši ^okovodrAli ;,c sre- bro, vpndar je to tako drago, da se ga v praksi ne more uporabljati, arnpak se uporabljajo večinoma žice iz bakra, ki je za srebrom najboljši tokovodnik, tupatam tudi iz aluminija in pri malih napravah in kratkih razdaljih tudi žicg iz žclGza. Razdalja med clektrarno in konzumentom je vedno dana in jetreba vzeti pač najkrajši pot, ki je tehnično možna. Tretji, najvažnejši faktor je jakost loka ali višina dela zmožnosti, katera se mora prenašati. Ker je dela- zmožnost proporcijonalna produktu iz napetosti krat jakosti toka, je pri dani delazmožnosti, katera se mora prencsti v gotov kraj, jakost toka tern nižja, čim višja je njegova napetost. In ako je jakost toka nizka, zadostujejo tanke žice in je vkljub temu izguba napG- tosti pri prenašanju še nizka. Pri pre- našanju večjih energij in na velike razdalje je treba uporabljati torej vedno visokonapetostni iok. Vrtilni tok ima to dobro lastnost, da se da njegova napetost v tako- zvanih transformatorjih poljubno iz- premeniti na višjo napetost in obratno, pri čemer se v obratnem sorazmerju izpremeni tudi .njegova jakost. In ta lastnost je vrtilncmu toku pripomogla, da si je v kratkem času skoro po- polnoma osvojil polje in sg danes uporablja istosmerni tok samo še pri čisto m*!ib naprnvah m v onih ob- ratih, kjer je istosmerni tok neobhodno potreben, n. pr. v nekaterih kemičnih industrijah. Istosmerni tok se da namrcč ckonomično prcnašati le na kratke razdaljc (par km), medtem ko visoko- napetostni vrtilni tok lahko prenašamo takorekoč na poljubne razdalje. Pri- pomniti je treba, da bi se dal tudi nizkonapetostni tok prenašati na večje razdalje, toda bakrene žice bi morale biti zelo debele in ker je baker raz- meroma jako drag, bi to napravo tako podražilo, da bi bila nerentabilna. Ker so večinoma vsi odjemalci falskega toka zelo oddaljeni od elek- trarne, se je bilo treba torej odločiti za visoko napetost in sicer 10.000 vol- tov. To napetost sg lahko proizvaja šg direktno v generatorjih. Visoko- napetostni vod 10.000 voltov pelje do posameznih krajev in sicer preko Maribora ob vznožju Pohorja do Slov. Bistrice in na drugi strani preko ptuj- skega polja do Ptüja. V posameznih krajih so seveda potrebni transfor- matorji, ki transformirajo visokonape- tostni tok na nizkonapetostnega. Toda tudi z 10.000 volti se vec- sva kradla pri stari mlekarici smetano? In kako nama je pripovcdovala prav- ljiCG? Jefim je zdrknil na tla in se zme- deno smehljal. /Ali sedaj verjameš?« ga je vpra- šal jetnik ter sedel poleg njega, ga gledal v obraz in mu položil roko na pleča. jGfim je molčal. Noč je nastala, v gozdu so skovikale sove. * Torej, Jefim, ali se raduješ svi- denja? AH si zelo vesel? Poštena duša! Kot otrok si še danes! Jefim, govori vendar!« Jefim sg je popraskal. »BratGC, daj, daj!« ga je nago- varjal jetnik. »Kaj ti je? Ali sg sra- rnujes? 2e skoraj petdeset jih imaš in si še tako ncumen?« Objel je čuvaja. »Kako bi drugače?« je začel Jefim s tresocim glasom. »Torej vi ste? Pa tak! Na poti v ječo brez potnega lista — kruh edina hrana — brez tobaka — moj Bog! Vedno sem sc vas spo- minjal z veseljem, sedaj pa vas vidim kot potepuha. Ako bi pripovedoval ljudem, bi tega ne verjeli. < »Ljudem ni treba pripovedovati. Zaradi rnene ne skrbi — listine imam, vaškemu starešini jih nisem hotel po- kazati, da bi me ne spoznal. Brat me ne bo zaprl, ampak mi pomagal. Žopet bova hodila na lov in vse bo dobro.« Viti je govoril z ncžnim glasom, kakor tolažijo odrasli otročiče. »Prav imate«, je nadaljeval Jefim. »Ivan Aleksandrovič se bo zavzel za svojega brata. Tudi na lov bova ho- dila. Vedno scm bil prepričan, da boste izvršili kaj velikega, a v resnici je vse drugače.« Viti Tuckov se je glasno zasmejal. »Veliko sem izvršil, bratec Jefim. Svojo dedščino sem zapravil. Pozneje sem bil igralec, lesni trgovec, gleda- liški podjetnik, a vse je šlo rakom žvižgat. Sedaj, bratec, nc spadam vec med visoko gospodo, od tega sem že ozdravlJGn. Zdrami se vendar!« >To je kar tako«, je zamrmral Jefim. «Sram me je, ker sem govoril Stran L »NOVA DOBA« Ste v. 81. jih energij ne da prenašati na veliko razdaljo. Trboveljska premogokopna družba, ki se je kmalu po dovršitvi falskc elektrarne nanjo priključila, po- rabi v svojih obratih v Trbovljah, Za- gorju in Hrastniku mnogo energije in tudi oddaljenost od elektrarne jc pre- cej velika. Razven tcga je bilo trcba racunati, da se bodo prej ali slej pri- ključili tudi drugi kraji in industrije v tern okolišu na Falo. Zato je bilo treba za te kraje preiti na višjo napetost in sicer se je odločila elektrarna za 80.000 voltov. V ta namen so se postavili tik pri elektrarni v posebnem poslopju transformatorji, ki transformirajo tok od 10.000 voltov na 80.000. Od teh transformatorjev pelje poseben prosti vod mimo Maribora, Slov. Bistrice, Konjic in Celja do Laškega, kjer je postavljena glavna transformatorska postaja. (Dalje prih.) Nove cene za gostilne in kavarne v Celju in okolici. (RÄZGLÄS.) Gostilniški obrati v mestni občini celjski in občini Celje-okolica se raz- vrste v dve kategoriji: V prvo kategorijo se uvrste v mestu Celju: Celjski dom, Evropa, Pošta, Balkan in Narodni dom. Vsi ostali gostilničarski obrati v celjski mestni občini in v občini Celje- okolica se uvrste v drugo kategorijo. Za jedila, ki se oddajajo v na- vedenih gostilnah, se določajo počenši s p o n d e 1 j k o m, 27. j u 1 i j e m 1.1. na- stopne ravnalne cene in sicer: Za gostilničarske obr. I. kat. II. kat. Din Din 1 porcija vkuhatie juhe 1*50-2'— l"50 1 » povejega mesa 7'— 6'— Jutranji golaš .... 4'— 350 1 porc.večernega golaša 8"— 6"— Svinjska pečenka . . 12'— 10"— Telečja pečenka . . . 10'— 8'— Obistna pečenka . . . 10"— 8'— Končna pečenka . . . 10'— 8.— Pljučna pečenka . . . 12'— 10'— stngleški Rostbeaf . . 12— 10'— Bržola.......11 — 10 — Naravni zrezek . . . 11*50 9'50 Din Din Dunajski zrezek . . . 12'— 11'— Telečja obara .... 7'— 6'— Navadne prikuhe . do 3'50 do 3'— Solata . . . . . .do 4*— do 3f50 Za kavarniške obrate v celjski mestni občini in v občini Celje- okolica se določajo počenšiz.navedenim dnem nastopne ravnalne cene: Črna kava . . . Din 2'50 Bela kava ...» 350 Moka-kava ...» 3'— Čaj z dodatkom . > 350 Porcija mleka . . » 2'— Prekoračenje navedenih ravnalnih cen bom zasledoval v smislu določb zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije. V tern smislu imajo varnostni organi strog nalog, da vsak tozadevni pre- stopek takoj ovadijo drž. pravdništvu. Pri kršitvah razglasa se bodo strogo üporabljale tudi tozadevnedoločbeobrt- nega reda, na kar posebno opozarjam. Celje, dne 24. julija 1925. Vladni svetnik: Žužek s. r. Preprecena železuiška nesreča pri Paški vasi. V petek, dne 24. t. m. malo pred 18. uro so se pričeli zbirati nad Paško vasjo temni oblaki, ki so se spuščali vedno nižje. Prebivalstvo je kmalu za- slutilo, da se bliža nesreča. Te slutnje so se žalibog kmalo uresničilc. Med bliskom in gromom se je nenadoma utrgal oblak in pričelo je liti kakor iz škafa. Voda jß v hipu preplavila polja in se z vso silo zagnala v že- lezniški nasip med Paško vasjo in Rečico na Paki, ki ga je na treh mestih v dolžini 2—3 in globini pol metra razdrla. V usodnem času je prihajal po progi iz Paške vasi potniški vlak, ki prihaja ob 1845 v Celje. Razdejanje na progi je k sreči opazil mlinarski pomočnik g. Alojz Gačnik, uslužben pri mlinarju g. Irmanu v Paški vasi. Tekel je vlaku nasproti in dajal zna- menja, dokler se ni vlak ustavil. S tem se je preprečila velika nesreča, ki bi bila lahko zahtevala več človeških žrtev. Na lice mesta je bil takoj poslan pomožni vlak iz Rečice z delavci. Do- mačini iz Paške vasi so istotako pre- skočili na pomoč in končno je še pri- spel pomožni vlak z izvežbanimi de- lavci iz Velenja. Na razdrtih mestih so se nadomestili stari železniški pragi z drugimi, ki so ležali pripravljeni v Paški vasi. Ko je bila proga za silo poprav- ljena, je napravila lokomotiva potniš- marsikaj, kar bi se ne spodobilo. Torej prenočiva tukaj? Zakurim ...« Jetnik se je zleknil po tleh z obra- zom proti nebu, čuvaj pa je šel iskat dračja. V nekaj minutah je plapolal ogenj. Prijatelja iz mladih let sta si se- dela nasproti, gledala v ogenj in kadila tobak. »Kakor nekdaj!« je vzdihnil Jefim. »Le časi so se spremenili«, je do- dal Tuckov. »DaF življenje je postalo slabše — kaj je napravilo iz vas!« Molčala sta. »Ljubi Bog, Viti, kako srečanje«, je spregovoril zopet Jefim žalostno. »Dovolj o tem! Kar je bilo, se ne da spremeniti!« ga je tolažil Tuckov. Za njima se je dvigala stena šuš- ljajocega gozda, veselo je prasketal ogenj, okrog njega so plesale tihe sence in nad polji je ležala neprodirna tema.. . kega vlaka poskusno vožnjo do Re- čice na Paki, nato pa se je vrnila po ostale vozove, ki jih je korakoma od- peljala do prihodnje postaje. Vlak je prispel v Celje z zamudo 125 minut ob 2050. Potniki so bili precej zbe- gani. Mnogi so to železniško nezgodo zlasti neprijetno občutili, ker so vsled velike zamude izgubili zvezo z Ijub- ljanskim odn. mariborskim vlakom. Skrajni čas je že, da se savinjska proga temeljito popravi, da se pre- prečijo neizogibne nesreče, ker so žeiezniški pragi na nekaterih mestih že docela prepereli. Petkovo neurje je povzročilo znatno škodo na poljih, hmeljiščih in sado- nosnikih pri Paški vasi. Politične vesti. Zaupnlca vladl. Debata o vladini deklaraciji se je nadaljevala na pet- kovi skupščinski seji. Govorili so spa- hovec Hadžikadič, zajedničar dr. Trum- bič ter radičevca Franjo Malčič in Pucelj. Med govorom dr. Trumbiča, ki je ostro napadal radičevsko politiko, je prišlo do ljutih prerekanj med radi- čevci in zajedničarji. Na sobotni seji so govorili minister ver Miša Trifuno- vic, posl. dr. Trumbič, posl. dr. Pri- bičevič, ki je stvarno kritiziral spora- zum med radikali in radičevci, minister Pavle Radič ter ponovno še minister Trifunovič, posl. dr. Trumbič in posl. Svetozar Pribičevič. Po končaui debati je bila vladina deklaracija odobrena in s tem izrečena zaupnica vladi. Ministrski svet je imel v soboto, dne 25. t. m. svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o politični situaciji. V petek sta zborovala finančni odbor in odbor za tiskovni zakon. V finančnem odboru so glasovali radicevci proti svojim lastnim predlogom za pomoč prebivalstvu, prizadetemu po poplavah in toči. Sklenilo se je, da se tem do- volijo za letošnje leto samo olajšave pri davkih. Odbor za tiskovni zakon je dal m. dr. pooblastilo finaučnemu ministru, da izda naredbo o ureditvi položaja poklicnih novinarjev. Cttriska borza v pond. 27. julija. Beograd: 9*05 Dnevne vesti. Liška železnica otvorjena. V so- boto, dne 25. t. m. zjutraj je bilo slovesno otvorjena nova železnica Gračac -Knin, _ ki veže Hrvatsko in Slovenijo s Šibenikom in Splitom. Svečanosti so prisostvovali zastopnik kralja admiral Prica, ministri Radojevič, dr. Krajač in dr. Šuperina, poslanci, zastopniki oblastev, številni gostje iz Hrvatske in Slovenije ter ogromno število domačega prebivalstva. Zvečer so se vršile v Splitu velike svečanosti. V nedeljp je bila v Splitu otvorjena Jadranska razstava. Zakon o vinu. Posebna komisija v ministrstvu za poljedelstvo in vode je izdelala končno redakcijo zakon- skega načrta o vinu. Načrt predlože v kratkem ministrskemu svetu, nakar pride pred Narodno skupščino. Novl pravilnik za gostllne in kavarne, ki sta ga izdala ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo fi- nanc, stopi v veljavo s 1. avgustom. Določbe pravilnika, ki še niso znane, se nanašajo tudi na druge lokale, v katerih se prodaja alkohol. Jugoslovansko - češkoslovaški dnevi v Rogaški Slatinl. Pod pokrovi- teljstvom velikega župana mariborske oblasti g. dr. Otmarja Pirkmaierja se vrše dne 1. in 2. avgusta v zdravilišču Rogaška Slatina Jugoslovansko- č e š k o s 1 o v a š k i d n e v i, ki jih pri- redita ob sodelovanju češkoslovaških organizacij Jugoslov.-češkoslovaški ligi v Mariboru in v Ljubljana. Spored slavnosti je sleded : V soboto, dne 1. av- gusta : ob 20. uri koncert čeških skladb v Zdraviliškem parku. Ob 21. uri sve- čana iluminacija zdravilišča v proslavo 75-letnice prezidenta češkoslovaške republike T. G. Masaruka. V nedeljo, dne 2. avgusta: ob 10. uri svečano zborovanje v zdraviliški dvorani z na- stopnim dnevnim redom: 1. Otvoritveni govor predsednika Jugoslov.-češko- slovaške lige v Mariboru g. narodn. poslanca dr. Lj. Pivka. 2. Pozdravni nagovor pokrovitelja, zastopnikov če- škoslovaške republike hi reprezentan- tov organizacij. 3. Govor g. urednika B. Borka o Masaryku. 4. Ustanovitev Zv2ze Jugoslov.-češkoslovaških lig z volitvijo odbora. Prekrižanl (krosirani) Čeki v na- šem poštnem Čekovnem prometu. Po- šiljanje čekov poštne hranilnice je pov- zročalo inozemskim, pa tudi domačim zavodom velike izdatke ua poštninah, oteževalo pa je tudi sicer naš promet z inozemstvom, kjer so krosirani čeki že uvedeni, ker poštna hranilnica ni upoštevala iz inozemstva dohajajočih krosiranih čekov naših računoimetni- kov ter je celo honoriranje takih če- kov odklanjala, češ da se v zmislu naših sedaj veljavnih predpisov čeki s prekrižanjam razveljavljajo. Da od- pomore tem nedostatkom in doseže ugodnosti, ki jo nudi krosiranje čekov glede varnosti in čim večjega zavaro- vanja pošiljateljev čekov poštne hra- nilnice, je zbornica za trgovina, obrt in industrijo v Ljubljani s posebno spomenico naprosila poštno hranilnico, da tudi v naši kraljevini uvede kro- sirane čeke. Nadzorni odbor poštne hranilnice je o tej spomenici sklepal na seji dne 20. julija t. 1. in sklenil, da se lastnikom čekovnih računov pri poštni hranilnici in njenih podružnicah dovoljuje, da čeke, katere izstavljajo na poštno hranilnico, morejo prečrtati z dvema poševnima paralelnima črtama preko sredine čeka, a med črte morajo napisati: »Odobriti v računu«. Tako prekrižani (krosirani) čeki se ne hono- rirajo v gotovini, ampak odobrujejo samo na računu predlagatelja. Ako predlagatelj čeka nima čekovnega ra- čuna pri poštni hranilnici, more ček prezentirati samo s posredovanjem kakega denarnega zavoda, ki ima če- kovni račun pri poštni hranilnici. »Rogaška SlatJna«. Zdraviliški vestnik in imenik gostov. Štev. 8. je ravnokar izšla in ima sledečo vsebino: Dr. Ivo Šorli: Platonika (Ladanjska priča). (Dalje). — Miloš Verk: Črtice iz zgodovinc Donačke gore (Konec prih.). — Imenik gostov drž. zdravilišča Ro- gaška Slatina (do 20. julija 3262 go- stov). — Podaljšanje lokalne železnice Grobelno — Rogatec od bivše deželne meje do Krapine in Golubovca. IVANA GANKARJA sbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in estetično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobem slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vp ogled v knjigarni Goričar Šc Leskov- šek, Celje. RADK)-BALSAMIGA IN ZAHVA- LA G. DR. IVANU RAHLEJEVU. Podpisani Mihajlo Kovačevic se Vam najtopleje zakvaljuje na izločeaju od revmatizma v rokah, nogah in v vseli telesnih sklepih, vsfed česar nisem mo- gel gibati niti z rokama aiti nogama,- anipak sem bil odvisen od. tuje pomoči ter nisem mogel niti jesti niti piti, ker sem imel revmatizem v vratu in skle- pih. Nobeno srodstvo mi ni doslej po- magalo, Vi ste s svojim lekom Radio- Barsamica v kratkem roku olaj.šali mo- je bolečine. Prvikrat, ko sem se nama- zal z Vašim lekom Radio-Balsamica, mi je bilo mnogo težje in te bolecine so bile. eno uro po mazanja še hujse, a so potem popustila in mi je bilo po vsakem mazanju lažje. Sedaj mi je po- vsem dobro in zato se Vam še enkrat najlopfeje zalivaljujem in vsakemu bolniku Was hooem najtopleje pripo- ročiti. Doslej sem porabil štiri stekle- nice, a ta, ki mi jo sedaj pošiljate, je peta. Z odJičnim spoštovanjem in zopet se zahvaljujem. Mihajlo Kovačevic. Se- lo Ravnje, z. p. Bogatic Okr. Šabac. — Ohčinsko sodišče potrjuje istinitost. Pečat. Predsednik sodLšča: M. L. Djo- kič s. r. — Lek proti revmatizmu Ra- dio-Balsamica izdeluje, prodaja in. raz- pošilja po povzetju laboratorij Radio- Ralsamica dr. Ivana Rahlejeva, Beo- grad, Kosovska ul. st. 43. Celjske novice. Iz sodne službe. Okrajni sodnik g. dr. Jakob K o n d a je prerneščen kot deželnosodni svetnik od okrajnega k okrožnemu sodišču v Celju. Iz učiteljske službe. G. Viktor Kovač je imenovan za stalnega uči- telja na deški osnovni šoli v Celju. Himen. V soboto, dne 25. t. m. se je poročil g. Hinko Kodela, učitelj v Celju, z gdč. Anico Salmičevo, hčerko iz ugledne narodne rodbine g. R. Salmiča v Celju. Nevestin svedok je bil g. ravnatelj Drago Kralj, ženinov pa g. ing. Wunderlich. Mlademu za- konskemu paru želimo obilo sreče! Po dornu se mu je stožilo . • ¦ V pondeljek, dne 27. t. m. je bil are- tiran v Celju 28letni Oton Skale, rojen v Celju in pristojen v občino Celje- okolica, po poklicu mesar, ki je, kakor sam trdi, okoli 20. decembra 1. 1918. ukradel pri St. Jurju ob juž. žel. neko kravo. Kmalu nato je bil Skale aretiran in oddan v zapore okrožnega sodišča v Celju, odkoder pa je dne 6. januarja 1919 pobegnil. Do sedaj se je zadrževal v južnih krajih države pod tujim ime- nom. Domotožje ga je končno pri- gnalo zopet domov, kjer je skesano priznal svoje staro dejanje. Radi vlačugarstva je bila v pon- deljek, dne 27. t. m. aretirana v Celju I8letna A. T., ker je prcnočevala od nedelje na pondeljek z nekim moškim. Čedno dekle, ki jc doma v Ceiju in je bivaio zadnjc case v Zagrebu, je bilo takoj oddano v venorološki oddelek tukajšnje bolnicc, kjer se je ugotovilo, da jc spolno bolno Ker se je Ä. T. zadnje dni družila z raznimi moškimi, se sumi, da je več svojih žrtev okužila. Razpisano mesto. Odda se rnesto okrajnega sodnika pri okrožnem so- dišču v Celju. Mestna plinarna. Še vedno se razširja povorica, da se razpusti pli- narna; prebivalstvo se na ta način brez potrebe plaši. Naj služi prebi- valstvu na znanje, da je ta govorica popolnoiria neutemeljena. Nasprotno se prebrLilstvo vabi, da si kolikor mogoče nabavi plin, bodisi za gospo- dinjstvo, b idisi za obrat. Mestni magi- strat ceU'ti, dne 23, julija 1925. 2upan: dr. J. Hraiovec. Stev. 81 »NOVA DOBÄt St/an 3 Nekaj spomitiov na potop „Titanica". Marsikomu bo še v spominu stra- hovita katastrofa orjaškega parnika »Titanica«, ki je leta 1912. na prvi svoji vožnji iz Evrope v Ameriko trešČil ob plavaiočo ledeno goro in se potopil. Parnik »Titanic« se je nahajal dne 18. aprila 1912 na vožnji od Southam- ptona do Newyorka. V tern letnem času ogromne iedene gore, plavajoče po morju, nevarno ogrožajo plovidbo. Nihče na krasnem luksuznem parniku ni mislil na mogočo nevarnost. Bilo je pozno zvečer, ladja je rezala morje s hitrostjo 36kilometrov na uro. Veliki zabavni prostor z vsem komfortom je bil svečano razsvetljen. Veselo je igrala godba, po koje taktu so se vrteli ne- umorni parčki. Vsakdo si je skušal dolgočasne ure prevoza skrajšati. Ne- nadoma, bilo |e proti 11., je pretresla parnik silovita detonacija. Ladja je tr- čila ob ogromo ledeno goro, ki je vse- kala v jekleno telo parnika več kot deset metrov dolgo odprtino. Na parniku je nastala panika. Pa- sažirji so hiteli na krov, moštvo par- nika je begalo kakor brez uma. Ves spodnji del ladje je bil mahoma pod vodo. Sovražni element je vdrl v parni kotel, sledila je strahovita eksplozija in v temi morske noči se je v nasled- njih minutah odigral med peklenskim hruščem smrtni boj dveh tisočev sreČ- nih ljudi. Medtem ko so se potniki borili za posest desetih parnikovih rešilnih pasov in ko so ženske ter dekleta v smrtnem obupu skakale v mokri grob ter si je kapetan na poveljniškem rnostičku pogna! kroglo v glavo, je obstal na Iadji popolnoma hladnokrven samo en človek, ki je skuSal svoje potnike rešiti. Ta junak je bil telegra- fist Philipps. Okoli njega so se razle- gali smrtni kriki. Ni jih Čul. Mirno je obsedel pri svojem Marconi-aparatu in odpošiljal električne klice na pomoč v svet. Voda mu je segla do kolen, kas- neje do prs, on pa je nepremakljivo obsedel pred aparatom in električni vali so ponesli signale za skrajno po- moč — telegrafični smrtni krik S. 0. T. — v daljavo. Valovi so junaka zagrebli. Klice na pomoč je čul v bližini se na- hajajoči parnik, ki je rešil 745 oseb. Vsesokolski zlet v Pragi. Sokol- sko društvo v Celju objavlja z ozirom na drugoletni vseslovanski sokolski zlet v Pragi sledeč oklic: Bratje, sestre! Leta 1926. proslavi slovansko Sokol- stvo veličastno svoj obstoj s vseso- kolskim zletom v Pragi. Udeležba zleta je obvezna tudi za jugoslovansko so- kolstvo, ki mora v Prago v kar naj- večjem številu. Ker pa so stroški za društveno blagajno previsoki, jc dolž- nost vsakega brata in vsake sestre, da zbira prispevke sam. Sokolsko društvo ofvori za vse brate in sestre, ki se zleta v Prago udeležijo, s 1. av- gustom hranilne knjižice pri Celjski Posojilnici, v katere mora vsak ude- leženec plačati mesečno od Din 80"— dalje. Te knjižice se realizirajo za zlet v Prago in se bratom ob tej priliki na- bran denar izplača; do zleta hrani knjižice naše društvo. Na ta način bo omogočeno vsakomur, da prisostvuje mogočnemu prazniku, največjemu v dosedanji zgodovini Sokolstva, da vidi Zlato Prago, zibelko Sokolstva in srcc bratskegačeškega naroda. Opozarjamo, da je ta način zbiranja denarja dolž- nost vsakega udeleženca in udeleženke! Prijavite se br. blagajniku ali pa na- čelniku in načelnici in plačajte točno mesečne prispevke. Zdravo! Sokolsko društvo v Celju. Predsednlštvo Uradniškega drir štva sklicuje na torek, dne 28. t. m. ob 20. uri odborovo sejo pri >Braniboru« ter vabi vse odbornike.da se radi važnosti seje sigurno udeleže. — Predsednik. Pozdravi slovensklh fantov iz Macedonije. Vojaki 11. čete, 3. bat, 12. pešpolka v Debru nam pišejo: V nadi, da kmalu zopet pridemo v svoje mile kraje, v lepo Slovenijo, pošiljamo vsem prijateljem, dekletom, sorodni- kom in čitateljem »Nove Dobe^ is- krene pozdrave iz daljnega Debra. — Ivan Kajin, Trnovlje pri Celju; Andrej Veber, 2alec; Josip Bavec, Rajhen- burg; Josip Pešec, Krško; Josip Oj- steršek, Radeče; Blaž Mcke, Vojnik ; Älojz Kastclic, Ljubljana. Iz policljske kronlke. Izgube v času od 18. VI. do 15. VII. 1925. 1 temnomodre deške hlače. 1 moška zlata žepna ura. 1 100 dinarski ban- kovec. 1 mala usnjata otročja ročna torbica z 1 belim žepnim robcem. 1 rujava usnjata listnica s 190 Din, 3 ogrskimi slikami in vojaško odpustnico na ime Eugen Feher. 1 100 din. bank. 1 usnjata listnica s 60 Din. 1 zlat po- ročni prstan z monogramom M. R. 4. Xl- 1909. 1 rujava listnica z 250 Din, 1 žepnim robcem in zdravniškim re- ceptom. 1 rujava usnjasta listnica s 70 Din. 1 zavitek z ročnim delom in volno za pletenje. 1 srebrna verižica z obeskom. 1 svilena naglavna ruta ze- lenkaste barve. 1 zavitek not. 4 ko- madi kože za čevlje (2 komada bele, 2 komada rumene kože). N a j d b e v casu od 20. VI. do 15. VII. 1925. 1 knjižica z malo vsoto denarja. 1 moški klobuk. 1 ženska naglavna ruta. 1 mali zavitek s platnom. 1 črna ročna tor- bica. 1 moška srebrna ura. 1 par no- gavic. 1 listnica s 3 Din in srečkami iz Ptuja. 1 ženska naglavna ruta. 1 de- žnik. 1 žoga. l moški klobuk. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vräi vsak vecer salonski koncert pod vodstvom kapefriika gosp. Silbersteina. NOCNO LEKARNISKO SLUŽBO ima ta teden lekarna »Pri Mariji po- magaj«, Glavni trg. Kino. Kino Gaberje. Pondeljek 27. julija: »Človek brez živcev«. Sijajna pusto- lovska drama v 7 dejanjih. V glavni vlogi Harry Piel. — V torek 28. in sredo 29. julija zaprto. Mestni klno. Pondeljek 27., torek 28. in sreda 29. julija: »Sest strašnih dni«. Monumentalen Goldwunfilm v 7. dejanjih. V glavnih vlogah Carinne Griffith in Frank Mayo. Gospodarotvo. Jugoslovanska razstava na Pra- škem velesejmu. Na praškem vele- sejmu, ki se vrši od 6. do 13. sep- tembra t. 1., sc priredi tudi jugosJo- vanska razstava. V ta namen se je osnoval v Pragi poseben odbor pod predsedstvom našega generalnega kon- zula g. Svetozarja Rašiča, ki ima na- logo, da našo razstavo organizira in omogoči našim interesentom udeležbo. V interesu naše izvozne trgovine pri- poročamo interesentom, da se čim šte- vilneje udeležijo te propagandne pri- reditve, katero je tudi ministrstvo gmotno izdatno podprlo. Predvsem pri- poročamo to vinogradnikom in indu- strijskim krogom. Podrobnejše infor- macije o razstavi daje > Odbor za pri- redjivanje jugoslovenske izložbe — Praha. Staromestska radnica (P. V. V.)« Prospekti, pogoji in prijave za razstavo so interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Semenj v Aradu. Naše poslani- štvo v Bukarešti naznanja, da se bo vršil vzorčni semenj in razstava po- hištva v Aradu od 1. do 10. avgusta t.l. Prospekt dobe interesenti v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Mednarodna razstava v Bazlu. V Bazlu (Svica) se vrši od 1. julija do 15. septembra t. 1. mednarodna raz- stava notranje plovbe in izkoriščanja hidravlične moči. Za izvoznike lesa. Veqa tvrdka iz Tunisa želi nabaviti velike množine desk za izdelovanje zabojev. Dimenzije, dobavni pogoji in naslov tvrdke so interesantom v pisarni zbornice za tr- govino, obrt in industrijo med urad- nimi urami na vpogled. ZAGREBŠKA B0RZA. v pondeljek, dne 27. julija. Berlin: — Dunaj: 7'95—8-05 Milan: 20765—21065 London: 27525— 277'25 New-York: 5670—57"30 Pariz: — Praga: 16762—1 "6962 Curih: 11025—1205 velika, prazna ali dvc mali, se išL«. Vpraša se v upravi pod »Solnčna soba«. Se nekaj o ženski modi kratkih las. Današnjo žensko modo je üvedel že nravstveno strogi cesar Jožef II. 1. 1782. za vse grešnice, med katerimi ni priznaval nobene razlike. Bodisi v svilo, bodisi v platno oblečeuim, vsem so enako ostrigü läse, jih zvezali z verigo in jih poslali z metlami na ulice pometat. Tako je bilo videti takrat po vseh mestih boljše dame in delavke enako ostrižene pri istem prisünem delu. Vlačuge pa so obenem beračile in koketirale, medtem ko so druge jo- kale ali od sramu zbolele. Na verigi pometajoče vlačuge niso puščale nikogar v miru; vsakogar so ozmerjale ali se mu rogale in govorile tako nesramno, da so delale dostojne ženske pred njimi velike ovinke. Celo ccsarju niso prizanesle; ko je jezdil mimo, se se postavile v dolgo vrsto in z metlami vojaško salutirale. Razen vlačug so morali pometati tudi vsi kaznjenci brez razločka zlo- čina ali prestopka. Tako so bili na verige enako priklenjeni pometači, raz- bojniki, morilci, tihotapci, deca, urad- niki in vlačuge, dasi njih grehi niso niti izdaleka bili enaki. Posledice so bile še vcčja pokvarjenost, medsebojno pohujševanje in ubijanje časti. Kazen je dosegla torej prav nasproten cilj: poslabšanje morale. Delali so vsi ostri- ženci nezaslišano nemarno, počasno in površno. Pomladi 1. 1784. pa so dobile ostriženke drugo delo: morale so prati perilo bolnic in najdenišnic. Pometale niso več, ker so bile nerabne in le v pohujšanje. Potem jc kmalu prišla francoska revolucija. Tudi ta je uvedla ostrižene lase za ženske in moške. Lasulje so izginile. Po mestih so nosile modne dame takoimenovane »Titove glave<. Ob koncu 18. veka je bila Titova glava moda vseh finih dam, dasi so jih Ijudje primerjali s kaznjenkami iz jožefove dobe. Kar je bilo še nedavno največja sramota, je postalo naenkrat imenitno, ker je bilo pač modno. Toda Titova glava je kmalu izginila in šele sed&j se je pojavila znova. Kako dolgo se bo držala, je težko prerokovati. Kot moda gotovo ne dolgo, saj je ravno v večnem spre- minjanju bistvo mode. Kratki ženski lasje pa niso več samo moda — vsaj tako zatrjujejo vse ostriženke — tern- več so prakticni in zdravi za glavo. Po mišljenju zdravnikov pa kratki lasje glede na zdravstvo ne pomenijo ni- česar. Končno tudi praktični niso, ker morajo ostriženke prepogostokrat k brivcu. To in onoi Človek s 15 tajnikl. Ogromne place ameriških filmskih zvezd, ki so tolikokrat izzivale zavist drugih umet- nikov, se zacenjajo polagoma zmanj- ševati. Toda kljub temu se godi film- skim prvakom še vedno zelo dobro, ker so njihovi dohodki neverjetno vi- soki. Charlie Chaplin se že dalje časa ne nahaja več na prvem mestu. Naj- večji honorar prejema Harold Lloyd, kojega tedenska plača znaša 40.000 do- larjev (nad 2 milijona dinarjev!). Gloria Swanson in Valentino prejemajo po 12.000, Buster Kreaton pa po 8000 do- larjev. Harold Lloyd strašno razsipa denar, tako da sc mu celo Ämerikanci čudijo. Pravijo, da ima 15 tajnikov. Harold Lloyd je tudi odličen trgovec in srečno Spekulira na borzi. Njegovo premoženje se ceni na več milijonov dolarjev in smatrajo Harolda Lloyda za najbogatejšega filmskega kralja v Hollywoodu. Tudi Jakie Coogan se ne more pritoževati, kajti njegov oče je s »filmskim denarjem«' nedavno kupil dva petrolejska vrelca v Kaliforniji. ALI JE ZDRAVO SPATI V HLE- VU? Tudi v Švici na deželi spijo Ijud- je radi v hievu, kakor pri nas. Pravi- jo, da je zdravo spati v hievu in da je posebno priporočljivo v kravjih hlevih spanje ljudom, ki imajo slaba pljuča. Neki zdravniški strokovnjak pa priha- ja po svojem dorgem opazovanju lju- di, ki spe v hlevih, do zaključka, da je spanje v hlevih škodljivo. Strokovnjak je natančno preiskal najinanjše dele hlevnega zraka potom mikroskopa in je uvidel, da zrak v hievu, ako se dolgo vdihava, zeto škoduje. V zraku v hlevih je polno malih delov prahu, živalske dlake in malih delov kože, pa tudi malih živalic, kar clovek spre- jema v sebe in kar udere v njegovo telo ter se prime pljuč ali las in kože cloveka. Ljudje, ki spe v hlevih, dobijo na glavi lišaj in lasje jim izpadajo. Ali zahtevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih Iokalih ¦ iiNwo Dobo" # Za smeh in kratek cas VZVIŠENOST IN SMEŠN0ST. Učitelj: »Kdo mi lahko razloži pregovor: »Od vzvišenega do smesne- ga je le en korak«?« Janezek: »Ce naš ata vzamejo pa- lico, da bi me namsatili^ pa mu mama izpulijo palico iz rok in jih naštejejo atu po hrbtu . . .< ! DEBELUHAR. »Ne vem, ali sem Ten, ker sem de- bel, ali sem debel zato, ker sem len . .« RAHL0ÖUTN0ST. »Moja žena ima tako nežno in mehko srce, da ne more gledati, kako naša kuharica kolje piščanca. Kadar obešajo kakega človeka, pa bi bila tu- di ona silno rada zraven . . .« Odgovorni urednik: Rado Pečnik. Iz(iaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celj*. Kiobufee fine volnene Din98-, boljše Din 125*-, fine iz dlake Din 220-, najfinejše ,ITA* Din 290-, fantovske vol- nene Din 70'-, slam- 2a gospode in saute po 0-, 36 -, 45-- in 60- prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride 2 ylakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. LBdr.F.S(eiftef ne ordinira od 26. julija do 10. avgusta 1925. Upokojenega StPQJBVOdjO za motor s surovim oljem (Rohölmotor) išče tovarna testenin »SAVINJA^. Zakonca brez otrok iščeta stanovonje z 1 do 2 sobama in kuhinjo. Nagrada fino dirkalno kolo. Ponudbe naupravo lista pod »DIRKALNO KOLO«. V nedeliodne2. avgusta se vrši v Trnovljah s sledečim sporedom: 1. Sprejem došlih gostov na kolodvoru pri jutranjih vlakih. 2. Ob 8. uri sv. maša v župni cerkvi v Celju. 3. Po sv. maši odhod z godbo v Trnovlje. 4. Pozdrav došlih gostov pred gasilskim domom v Trnovljah. 5. Slavnostno zborovanje vsega gasilstva 6. Obcd po raznih gostilnah. 7. Po obedu obhod z godbo no vas in mimohod pred civilnimi in društ- venimi funkcijonarji, 8. Ob V23. uri pop. blagoslovljenje ga- silskega doma. Po blagoslovljenju velika vrtna veselica. Vstopnina 5 Din. Oasilci 1 Din. Ker ječisti dobiček namenjen za kritje stroškov ga- silnega doma in nabavo majkujočega ga- silskegaorodja, vabi k obilni udeležbi odbor. V slučaju slabega vremena se preloži pro- slava na nedoločen čas. Stran A »NOVA DOBAt Stev. 81 . CELJSKA POSOJIENICA D. D. Stanjc hranilnih oloq Din 40,000.000'—. V lastni palači Narodni dom (na oglu v pritličju). Sprejernci tiranllne vloge na hranilne knjižice In tekoči Stanfe gloonice in rezer. Din 4,000.000—. racun ter jLn izplačuje točno in nudi za isle najboljše obresfovanje in najvecjo varnost. Izvrsuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje in prodaja. devize in valule. Podružnica v Sostanju na Glavnem tr$yu. Proda se visobpritlična hiŠft v Gaberju št. 66. Natančnejša pojasnila daje Franc Oset, gostilničar, Domžale St. 30. Razširjajte „Novo Dobo"! Katera boljša družina bi sprejela na hrano 3 in stanovanje 3 dijakinjo 4 meočaneke sole. Vpraša se v upravi. Prazna soba2 in hrana 2a starejšo gospo v mestu se išče. Ponudbe na npravo lista. 10—2 liaznanilo preselitve- Tern potom vljudno naznanjam svojim cenj. odjcmalcem, da scm presclil svojo popolnorna novo urejeno ter bogato opremljeno manufakturno trgovino iz Plevčakove hiše v Gaberju u tiiSo ŠL 55 (pri gosfilni .Wilson') eabcne-Ceije. V zalogi imam razno tu- in inozemsko blago vsch yrst, kakor vedno doslej tudi sedaj po najnižjih konkurenčnih cenah. — Priporočam se za nadaljnji obilni nakup z odličnim spoštovanjem JLm jKt'WLOUMS trgovlna z manufahturnim blsgoin. Preden kupite oglcjte si tudi znižatie cetie V mannfaHturnt in taodni trgoVini Miloš Pšeničnite, CeEje. Poznižaniceni: naiboljSa češka In angleSka sukna.------------- Po znižani ceni: najboljše damsko volneno gladko \nmodno blago. Poznižaniceni: najboljši eponge, frotirjl, etaminl, deleni i. t. d. Po znižani ceni: najboljše perllo, nogavlce, rokavke i. t. d., i. t. d. Postrežba solidna! V ZalO^l JOHclsH^ pOlrCbSClttC! Postrežba točna! FRAMJO VEHOVAR 10 TOVARNA POHIŠTVA 1 CELJE, KERSNIKOVA ULICA, priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenega raznega pohištva iz najboljSega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boljše kot iz inozemskihtovarn. Izdelujem po naročilu: spalnesobe, je- dilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestranko zadovolj- nost. Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejše igpalne mize ter se priporotam za obilna naročila F. Yehovar. Odda se s 1. septembrom velika zračna meblovana soba s predsobo, električno lučjo in poseb- nim vhodom na ulico. lstotam se sprejme na hrano in stanovanje učenka meščanske sole. Vpraša se v upravi. He 2omudite retfke priložnosf i! UglaüeVaiec glasoVirjcV q. jURASSH iz Ljubljane ostane še en teden v Celju- Cenjena naročila sprejerna podružnica Goričar & Leskovšek, Glavni trg, in 3 uprava tega lista. 2 Kleparstvo, vodovodne inšta* laclje in naprava sfrelovodov FranloDolžara CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SprcjcmaVsadclazgoraj omenjenih stroH HaHor ludi popraVila ?05trcžba tocna. (cne zmernc. Solidna izVršilev. 401 100-32 Marljlvost, treznost In varčno9t, so predpogoj nravnoatit Popolnoma vtnio mtoKte denaroe prihntntce pri zadrngi LRSTNI DOM ctsstiu In kredltni x&ärr»oaLXMx*xo ˇ Gaberja pri Ccljn T«Q« ffaöne vbfß jm^agpMm najngodneje Jurat*» za ttoge orif nffi|oa 25O000 Din. Pisarn« v CcdQn» fUnfertiotta tiliea št. 15. Iz malega raste veliko! Na drobtwl Hupujte Na debelo! čnih cenah v -^^L/^^^^ čnih cenah v veletrgovini ppf "^Ä^^ veletrgovini pel 9Solncu' ^jfv^ ,Solncu< manufakturno in modno blago kakor n.pL: Sukno, hlaceylna, tlskovlna (Brack), ccf!r,vx)linira jnmperje, pavola v vseh barvah, prejea, vcxenloa, btagoxa |M"te, de2nlke,kravate, moSko perilof «vflene robec, vence za nev«te, flor nogavice Ltd. mn.-1-i -ti-i -i_-i iLrur.-i.-|i—LiT* *L qi 1 »*l_i~ru~ij-| *i~ — ill "»-"ITUVl-l**»*! *ll*l**U\Tl*LJ~H*ir *l* *l*«*n* J~ . ' I' I' *U'll*l'u~ J* ii'n'il* *J*l/V-i**U*l*l*l* . ------¦" ~ t *l»^ I Piatno beta fir txtfsva, Zato preprRaite se vsi, Kupi§ pri tias satno pnretb ^ f>a prt ma po ceni se dobi. 9. flpofenih, CeQe, Gianni trg 9. Pupilapnowaren hi JavnokoHst*n denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranilnlca celjska Ustsnovlfena let* 1864. — I*d trufnfns drSt&vnlm nüdxorttvcm. M lMtni palaöi px4L kolodvopu, VWimuiiliiKiitiKMnpetxvTftaSeio na|Kalaiiiifete»liltro tnfo^ bo. O#odno omr^ovanle. Pofanilia In n«*vefl örexplatno, Vrednost rezervnlb z&kladov mod fCron 25,OOO.OOO*—. Za hranilne vloge JaraS roesto Cefje 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.