■ •
" - -sr- ■ -	-v • -
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c/imeriki.



The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.

TELEFON PISALNE: 1279 RECTO*.
' Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3 1879.
NO. 54. — ŠTEV. 54.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 6, 1907. — V SREDO, 6. SUSCA, 1907.
TELEFON PISARNE: 1279 JLEOTO*.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Panika na Wall St. Zgubljeni milijoni.
ŠPEKULANT JE SO ZGUBILI VČERAJ VELIKANSKE SVOTE DENARJA.
Borzine vrednosti so hitro padale-
UNION PACIFIC.
Na Wall St. v New Yorku je vladala včeraj velikanska panika, kajti vrednostne listine so glede vrednosti izredno hitro padale in ko so borzo zaprle, so bile vrednosti še nižje, nego leta. 1903 povodom krize.
Danes bodo razni znani bankarji »kosali trgovino okrepiti, toda gotovo še ni. Na stotine bankarjev se boje, da bodo vse svoje premoženje zgubili, ako panika še nadalje traja.
Sedaj 3e tudi trdi, da se je na Wall Street tekom zadnjih osem mesecev zgubilo dva bilijona dolarjev, kar pa na mase prebivalstva ni uplivalo. Najbolj so krvaveli zastopniki višje finance. Samo Union Pacific je zgu-.oila kakih 20 milijonov dolarjev.
Včeraj se je na borzi prodalo dva milijona delnic in včerajšnja zguba maša $100,000,000.
BOMBA V WILLIAMSBURGU.
La mano nera zopet na delu. Panika vsled raz strelce.
"La mano nora" je zopet pričela pošlo Tat i ▼ Williamsburgu, naravno zopet z bombami.
V velikej. tronadstropnej hiši 117 severna 5. ulica v Williamsburgu, Brooklyn Borough v New Yorku, ima Tom Sanaton« svojo brivnicrt. Nad njim stanujejo razne rodbine. Včeraj zjutraj se je v kleti pod brivnico razletela bomba in vsi ljudje so prestrašeni bežali ir. hiše na prosto, to tem bolj. ker je v k!eti pričelo goreti. Ko s<> častilci jw><*asili oirenj. so našli o-stanke jeklene cevi, žice in stekla, iz kterih pro {metov je bila izdelaD* bomba.
Brivec Sanatero je po daljšem o-botavi janju prizna!, da je prepričan, da je to delo organizacije La mano nera, ktera mu je že večkrat poslala grozilna pisma, na ktere se pa ai o-eiraJ.
OBRAVNAVA PROTI THAWU.
Pokrajinski pravnik sedaj sam priznava. da je bil Thaw slaboumen.
Pri obravnavi proti milijonarju H. Thawu je včeraj (»krajinski pravnik Jerome izjavil, da je obtoženec Thaw še slaboumen, ko je nadaljeval z zasliševanjem dr. Wagneija in nekega družeča izvedenca zagovorništva. Sodnik Fitzgerad je pravnika večkrat posvaril, ker je hotel delati zveden-cem razne zapreke. Jerome je storil vse, da bi zdravnika Wagnerja pripravil do izjave, da je Thaw še danes claboumc J.
Zasliševanje dr. Wa^nerja bode najbrže že danes končano in potem p i le na vrsto kot pri'*a jjospc Wm. K. Tfeavr, mati obtoženca.
V Connecticutu so se zopet pojavili bobri.
>«»uth Norwalk, Conn., 5. marca. Prvič v po!stoletju so se tukaj zopet pojavili bobri. Marljive živalice so si zgradile svoje lesene zgradbe v vodi Siher Mine Stream pri Wood Pon-du, pet milj daleč od Norwalka. Bobri so bili v tukajšnjih krajih že pred "jO leti zatrti in tako si nihče ne ve tolmačiti, od kje so prišli v tukajšnje kraje. Nekteri trdijo, da so bobri najbrž« ušli iz Bamumovega sir-fcusa, ki tabori v Bridge po rtu.
ftto si namenjea
Zlili otnki
ali pa
«nMi ter iilrtctt v Ameriko vzetL niM m pojasnila tn votme ceme na: PKANK SAUeC Wf Omnkk SU New Yark, N. Y„ ker m bodel najpoiteneje la najbolje potreten. Vr. Sauer je priznani zastopat wwdk ir^<tnik pafobnxkih dri
Mayer, Haywood
in Pettibone.
ZAGOVORNIKI ZAROTNI -KOV PROTI UMORJENEMU GOVERNERJU ZAHTEVAJO, DA SE RAZ-VELJAVI TOŽBA.
Obravnava proti imenovanim delavskim vodjem se prične jutri.
DOVOLITVE ZA OBRAVNAVO.
Boise, Idaho, C. marca. Odvetniki uradnikov Western Federation of Miners v Caldwellu, so včeraj predlagali, da se tožbe proti znanim jetnikom Moyer, Haywood in Pettibo, ne, ki so obdolženi sokrivde umora governerja ISteunenberga, razveljavijo in sicer radi tega, ker se o tej zadevi že pri sodnem terminu ni razpravljalo.
Obravnava se prične najbrže jutri, toda do priče tka prave obravnave tako kmalo še ne pride.
Senat in zastopniška zbornica sta dovolila svoto $50,000 v svrho zasledovanja morilcev governerja Steu-nenberga. Obe zbornici sta predlog jednoglasno sprejeli.
UKRADENI DEČEK SE JE VRNIL.
"La mano nera" je izpustila šest let starega dečka šele po 40 dneh.
Ker lopovska organizacija, znana pod imenom "La mano nera" ni dobila od Marion Palerma v New Yorku zahtevane svote $3000, so mu sedaj lopovi vrnili ukradenega šest let starega dečka, kterega so Palermu ukradli že pred 40 dnevi. Dečka so včeraj po noči našli policaji na brooklynskem mostu in so ga potem vrnili očetu.
Palermo je pek v hiši 95 Hopkins Street, Brooklyn Borough. Dr>» 22. januarja se je igral na ulici blizo doma in par ur ka«neje p-a je njegova mati poirrešila. Dru<ri dan je njegov oče dobil pismo, s kterim so lopovi zahtevali -f30O0 odkupnine za dečka.
Dečka je našel policaj N. O'Neill od postaje na Oak St. in ker od njega ni mogel dobiti zahtevanih informacij, ira je od vedel na postajo. Pri njem so našli kuvert z naslovom njegovepra o<*eta. kterega. so potem lahko našli. Ko je deček ugledal svojega očeta, ara je iskreno objel in poljubil, medtem ko je oče jokal kakor otrok. Deček se je vrnil k starišem v popolnoma novej obleki.
-o-
LAKOTA NA KITAJSKEM.
Kitajci prodajajo svoje žene.
Victoria B. C., Canada. 6. marca. Semkaj se poroča iz Kitajske, da postaja lakota tamkaj vedno hujša. Kitajci prodajajo po 20 let stare žene po $10 in $15, otroke pa po $3 in $4. Višji uradniki poneverjajo svote, katere prihajajo iz inozemstva za pod-jw>ro. Pričakova:i je resnih nemirov. —
-o-
Senatorji in zastopniki med seboj.
Jefferson City, Mo., 5. marca. V lobbyju hotela Madison, kjer je glavni stan politikov države Missouri, sta se včeraj popoludne sprla radi postavodaje senator John L. Bradley iz countyja St. Francis in zastopnik James Roach iz Jasberja. Pri tem je Bradley potegnil iz žepa nož in udaril svojega nasprotnika po obrazu. Roach je izdatno ranjen, vendar pa n nevarno.
Zopet aolnčne pege.
Pittsburg, Pa., 5. marca. Profesor John A. Brash ear je včeraj v Alle-ghenyju zopet opazil na solncu veliko pego, ktera je brezdvomno ista, ki se je pojavila nedavno. Sedaj se je razdelila v dva dela. Peg jo sedaj na solncu več in največja meri v premeru k Siki h 20,000 milj, dočkn merijo ostale od 8000 do 10,000 milj. Profesor trdi, da ee bodo pege videle de devet dni, oziroma toliko časa, da se solno« zopet obrne krog svoje osL
Južne republike. Vojna v Srednji Ameriki.
HONDURSKI PREDSEDNIK MANUEL BONILLA, JE PREVZEL POVELJNIŠTVO HONDURSKE VOJSKE.
Naše vojne ladije hite v Srednjo A-meriko, da čnvajo naše koristi
DRUGE REPUBLIKE.
Tegucigalpa, Honduras, 6. marca. Honduras je mobilizovala svojo vojsko ob meji in vrhovno povelj niš tvo je prevzel predsednik Manuel Bonil-la. Čete so navdušene za nadaljevanje vojne proti NicaraguL
Zvečer dne 3. t. m. se je vršila bitka, ko je vodja nicaraguajskih u-stašev, general Emiliano Chamorro, ki se bojuje s Hondurei proti predsedniku Zelaya, napadel nicaraguaj-ske čete pri Antiguo Depiito in jih porazil; 50 nicfcraguajskih vojakov je bilo vjetih in mnogo orožja zaplenjenega.
Mobile, Ala., 6. marca. tSemkaj je dospel parnik Mereator iz Puerto Cortez v Honduras. Potniki javljajo, da nicaraguajske čete, ki so udrle v Honduras hitro napredujejo.
Washington, 6. marca. Topničarka Princeton, ki se mudi sedaj ob obrežju južne Californije, odpluje v Sred. Ameriko, da podpira križarko Chicago. Na atlantskej strani odplujejo t je tri vojne ladije.
Semkaj se sedaj poroča, da bodo republike Salvador, Guatemala in Costa Rica svoje čete združile s hon-durskimi in se bojevale proti Nica-ragui, ktere predsednik hoče postati vladar vse Srednje Amerike in podjarmiti vse republike.
Port au Prince, Haiti, 5. marca. Tukajšnji nemški poslanik je naznanil haitskej vladi, da bode odgovor na pojasnila glede goljufij nemške tvrdke Herman & Co. prinesla semkaj — nemška križarka Panther.
Havana, Cuba. 5. marca. Včeraj popoludne je pričelo goreti v stanovanjih častnikov na Campo Columbia. Dve hiši sta razdejani in 25 častnikov je brez stanovanja. Dva vojaka sta bila pri gašenju ranjena.
Rio de Janeiro, Bratal, 5. marca. Brazilska vlada je v ladjedelnici Tickers Son & Maxim v Angliji naročila gradnjo velikanske oklopnice mo-Tela Dreadnought.
Caracas, Venezuela, S. marca. Soproga predsednika Castro je pričela delovati tudi na političnem polju in sicer v prid trajnega miru v Venezueli. Ko je postal predsednik Castro bolan, so nekteri ministri pričeli delovati na to, da bi pomanjšali prijateljstvo med Castrom in podpredsednikom Gomezom in tako preprečili, da bi Gomez v slučaju Castrove smrti ne postal predsednik. Senora Castro je končno to uvidela in takoj na to so se pričela posvetovanja med predsednikom. Včeraj as je v Macuti vršilo tudi tako posvetovanje, ktero se je završilo v obojestransko zadovoljstvo in tako je prijateljstvo med Castrom in Gomezom zopet ustanovljeno.
Lima. Peru. 5. marca. Tukaj se je vršila konferenca med lokalnim zastopnikom londonske takozvane pe-ruvijanske korporacije in finančnim ministrom Leguia v svrho poravnave nesporazuma, ki je nastal med imenovano korporacijo in vlado glede gradnje železnice v Peru. Posvetovanje ni bilo uspešno.
Sandoval, Chihuahua, Mexico, 6. marca. Pri Sandovalu je bilo včeraj vsled razstrelbe v nekem kamnolomu devet delavcev ubitih in ravno toliko težko ranjenih.
Videla sta se v ponedeljek, poročila ▼ — torek.
Norfolk, Va., "5. marca. V Baltimore, Md., sta se v ponedeljek v mi-nolem tednu v prvič videla Miss Doss Skinner iz Norfolka in George Bronson Howard. Takoj drogi dan sta se odpeljala v New York, kjer sta se poročila in psAaa odpotovala na ženitvenjsko potovanje t Evropo.
Miss Skinner je ihisj o tem pismeno sporočila svojsjj teti ▼ folk®.
Uporni Ute-lndijanci. Nečejo iti v Utah.
V TABORU INDIJANCEV BLIZO FORT MEADE VLADA VELIKA RAZBURJENOST.
Posvetovanje glede povratka v Utah se je izjalovilo.
PRED KONFLITKOM
Sturgis, S. Dak., 6. marca, V taboru Ute-Indijancev .blizo Fort Meade zavladala je zopet velika razburjenost. Tjekaj je dospel kapitan Hali iz rezervacije Uinita, da priredi z Indijanci pow-wow (posvetovanje) v svrho prostovoljnega povratka v Utah. Kakor hitro so pa Indijanci o tem zvedeli, so postali tako bojeviti, da je glavar Opah naprosil kapitana Halla, naj ne prihaja v tabor, ker mu ne more jamčiti za mir.
Radi tega se bode vršilo posvetovanje v Fort Meade, kamor bode prišlo le par glavarjev. K alfo bode izid posvetovanja, še nihče ne ve.
Spremenljivo vreme. Snežni viharji.
PO TOPLEM IN JASNEM VREMENU VLADAJO ZOPET SNEŽNI VIHARJI.
V Pittsburgu je divjal blizzard, ki je napravil izdatno škodo.
SNEG V NEW YORKU.
Pittfcsburg, Pa., 6. marca. Kmalo potem, ko se je včeraj zvečer stemnilo in potemy ko je bilo ves dan lepo soln-čno vreme, pričel je divjati izreden snežni vihar, vsled kterega je bil ulični promet hipoma ustavljen. Med viharjem se je neprestano biiska.o in grmelo. Vihar je podrl mnogo dimnikov m odnesel več streh. Ljudje so bili zelo vznemirjeni. Toplomer je padel v pol uri za 15 stopinj.
Washington, G. marca. Včeraj zvečer je pričelo tukaj snežiti in potem je kmalo nastal vihar z bliskom in gromom.
• * *
Tudi v New Yorku in V vsej okolici sm<> imeli v mino ej noči snežni vihar. Snega je mnogo padlo, toda danes je zopet najlepše vreme.
SMRT NA BROOKLYNSKEM MOSTU.
Mrs. Tombridge padla je iz avtomobila pod voz ulične železnice.
Na brooklynskem mostu je včeraj popoludne bila gospa Mary J. Tum-bVidgejeva, soproga majorja William J. Tumbridgeja, ubita. Na mostu je pad'a iz avtomouila direktno pod voz uličme železnice, kteri jo je povozil tako, da je na mestu obležala mrtva. Njeno truplo so kmalo potegnili izpod voza in odpeljali domov. Pokoj-nica ostavlja dvoje otrok. Stara je bila 32 let.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.45 ............ 100 kron,
za f 40.80 ............ 200 kron,
za f 203.60 ............ 1000 kron,
za $1018.00 ............ 5000 kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarne pošiljatve izplačaj« c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dnslL
Denarje nam poslati je najprili£-neje do |25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali registrovanem pismu, večje znezke po Donaatte Postal Money Order aH pa New York Bank Draft
w
Vesti iz Rusije. Otvoritev gosud. dume.
OTVORITVI NOVE GOSUDAR-STVENE DUME SO PRISOSTVOVALI VSI MINISTRI.
Predsednikom dume je izvoljen Feo-dor Golo vin.
PRVA SEJA.
Petrograd. 5. marca. Dames o polu-dne so v Tavričeskej palači otvorili zasedanje druge dume, in sicer v prisotnosti vseh članov kabineta in dru-zih dostojanstvenikov. Carja in članov carske obitelji k otvoritvi ni bilo, le liberalni ve'.iki knez Nikolaj Mi-hajlovič, sin velikega kmeza Mihajla, je prišel k otvoritvi dume. Na dvoru on ni priljubljen, ker je preveč naprednega tmišljeuja.
Pred Tavričesko palačo se je zbrala velika množica ljudi, ktero je moralo vojaštvo držati v redu.
Povodom otvoritve dume je metro-polit Antonij opravil božjo službo. Podpredsednik državnega zbora (gorenje zbornice) Golubov je po religi-joznej ceremoniji v spremstvu tajnika Uexkhulla odšel v dvoramo in pozval poslance, naj polože prisego udanosti carju in naj jo podpišejo. Konservativci so ploskali pri imenovanju carja, dočim so opozicijona.ci molčali. Soči j al ni demokrat je so prišli v dvorano še le po otvoritvenem govoru Golu-bova.
Po priseganju so se pričele volitve predsedniška in tem je bil izvoljen Feodor Golo vin, predsednik moskovskega zemstva, ki je član ustavno-de-inokratične stranke. Dobil je 331 glasov. Njegov protikandidat Komja-kov je dobil 91 glasov; profesor Kuz min Karavajev iz T vera je dobil 3, Mihajl Stakovič 2 in Veslinko tudi 2 glasa. Golovin ima na dvoru mnogo prijateljev in je liberalec, toda ne radikalen.
Vlada bode že te dni predložila du mi svoj program in proračun.
London, 5. marca. Iz Petrograda se brzojavlja, da je bivši ruski moraa rični častnik Batjanov pridobil carja za to, da si omisli na Daljnem Iztoku 'kakor hitTo mogoče veliko mornarico. Batjanov priporočaj da se ladije za ta oddelek ruske mornarice zgrade v Zjediujenih državah, ne pa v Evropi, kajti v ameriških ladjedelnicah se lahko zgradi v dveh letih toliko vojnih ladij, kakor v evropskih v petih letih.
Ruski program gradnje novih voj nih ladij je zelo obsežen, kajti samo letos izda Rusija za mornarico 52 milijonov.
Petrograd, G. marca. Povodom včerajšnje otvoritve dume je tukajšnji proletariat zajedno z dijaki priredil ve-lilko demonstracijo, pri kterej je pri šlo do raznih spopadov s po.ieijo. Ko-nečno so vojaške patru-lje napravile zopet red na ulicah.
Po končanej prvej seji dume je velika množica z rudečimi zastavami in godbami korakala proti zimskej car-skej palači. Do prolivainja krvi bi gotovo prišlo, toda sedanji prefekt Dročevskij je demonstrante pravočasno razkropil v orožniško konjico.
Policij, ki je čuvala Tavričeški dvorec, je bila z množico zelo vljudna in tudi vsakovrstni kači jo niso vznemirjali.
Ko so prišli poslanci iz palače, so socijalni revolucijonarci govorili navdušene govore .a u.icah. Dvanajst poslancev je šlo na pleča svojih pristašev in slednjim priporočalo, naj se organizujejo, da podpirajo dumo proti vladi. 'Kznalo nato je priče.a množica mahati z rudečimi robci nad glavami in istočasno so se med njo pojavile živorudeče zastave. Množica je navdušeno prepevala marzeljizo in odšla počasi po Sadovski ulici. Potem
, je orožmištvo napadlo, in sicer na x^itojskem prospektu.
Druga demonstracija se je vršiia pred vseučiliščem. Nasip ob Nevi in vse sosednje ulice so bile polne ljudi, ne da bi jih vojaštvo motilo.
Desnica v dumi je tako majhna, da ne -pride v poštev, in vrhu tega se bodo še Poljaki pridružili levici in podpirali ustavne demokrata
Prvej seji dume so na galeriji«, ktero ao sedaj trikrat povečali, prisostvovali itndi general K]uro(>atkni, Gurko in rasni inozemski diplotnsije. Po bož-jej atafci oo poelamd dvsfcrat zapeli himno "Bode eona fazani".

Gorenjo zbornico so otvorili zvečer ob 5:30 tudi s petjem carjeve himne. Pri prvej seji je bil sprejet sklep, se izreče vdovi dne 22. decembra umorjenega generala Aleksij P. Igna-tjeva sožalje. To se je zgodilo vsled predloga grofa Gorčakova.
Iz Avstro-Ogrske. Proč od Avstrije!
VELEVAŽEN SKLEP KOŠUT O VE STRANKE. — PROTI NAGODBI.
Resen položaj v Lvovu v avst. Poljski. Malo ruši in Poljaki.
OGLEDUŠTVO.
Do 19. marca
je še čas za naročbo knjig dražbe sv. Mohorja. Kdor rojakov še ni naročen, naj do tja nam pošlj« fl.tD in v jeseni dobi 6 ličnih knjig.
Upravništvo "Glasa Naroda'".
Razne novosti
iz inozemstva.
NEMČIJA PROTI PERZIJI; ZAPLENILA BODE RAZNA PREMOGOVA ZEM-L J I Š C A.
Potniki razbitega parnika Dakota rešeni.
JAPONSKO POSOJILO.
Dunaj, 6. marca. Do poravnave med Avstrijo in Ogrsko najbrže nikdar več ne pride, kajti radi ogrskih zahtev glede avtonomne carine je nastalo nasprotstvo med obema državnima polovicama še večje, nego je bilo dosedaj. Tamkaj je ISO poslancev Košutove stranlke sklenilo, da bodo z vso odločnostjo nastopii proti na-godibi in poravnavi. Oni zahtevajo, da Ogrska dobi popolno neodvisno carino.
ILvov, avstr. Poljska, 6. marca. Tukaj postaja položaj vedno res ne j i radi konflikta, ki je nastal med Poljaki in Malorusi. Sedaj je ta konflikt že tako napredoval, da so vseučilišče zaprli.
Dunaj, 6. marca. Tukaj so zaprli tehnika Baridowskegiu kteri je obdol-žen ogleduštva. Vsled tega je neiko inozemsko poslaništvo zelo kompromitirano.
Iz Zemuna je izgnan urednik 'Sem-liner Volksblatta' Val. Kurz, ker je v svojem listu grdil Hrvate in Ma-djare.
Za ogrske državne železnice zahteva ministerstvo 60 milijonov kron, da nabavi nove vozove in lokomotive.
Namestnik na Moravdkem postane dvorni svetnik grof Coudenhove.
Umrl je v Pečuhu upokojeni major Rud. Deutsch. ki se je udeležil vojne v Italiji kot podčastnik ter si pridobil srebrno in zlato svetinjo za hrabrost. Ko je ležal ranjen v goriški bolnici, Obiskal ga je cesar ter ga imenoval za poroč tiika.
ROPARSKI NAPAD NA VLAK.
Maskirani roparji so sreljali in oropali potnike v Kansasu.
Pittsburg, Kans., 5. marca. Roparji so včeraj zvečer napadli in ustavili potniški vlak Missouri Pacific železnice, kteri je ostavil tukajšnje mesto zvečer ob 7:20.
Zamorski premogar Losi Jeff, ki dela na campu 31 od Central Coal & Coke Co. je pri tem na roparje ustrelil, toda slednji so tudi streljali in ga usmrtili, kar se je zgodilo tudi z W. L. Westlakem iz Toleda, O. Roparji so potnikom odvzeli $100 gotovine in par ur ter revolverjev.
Roparji, ki so imeli ponarejene brke, so prišli na vlak v Pittsburgu. S poslovanjem so pričeli v vagonu za kadilce. Jeden ropar, ki je držal v vsakej roki velik revolver, je vstopil v vagon in ukazal potnikom, naj iz-roče roparju za njim vrednostne predmete, kar so potniki mirno storili. Iz vagona za kadilce so roparji odšli v druge vagone. Zamoree Jeff je za njimi vzel iz žepa svoj revolver in ustrelil na jednega roparja, ne da bi ga pogodil. Ropar je na to dvakrat ustrelil in zamorca usmrtil. Roparji so potem mirno nadaljevali z "delom", dali znak strojevodji, da vlak ustavil, na kar so bežali v bližnje gozde.
Teheran, Perzija, 6. marca. Ker Perzija Nemčiji ni dala zadostila za umorite v nekega nepotrebnega nemškega misijonarja, namerava si sedaj prilastiti premogova zemljišča ob perzijski meji nedaleč od Bagdada,
Yokohama, 6. marca. Potniki in mornarji parnika Dakota, ki so se rešili na japonski pamik Hakuai, so se srečno izkrcali. Vsi so počutijo dobro in hvalijo mornarje, ki so storili vse v njih prid. Dakota ja popolnoma zgubljen.
London, 6. marca. Prispevki sa japonsko posojilo se prično vknjiševati dne 9. t. m. Japonci dobe 115,060,000 dolarjev posojila in sicer polovico v \ Londonu, polovico v Parizu.
RAZSTRELBA DINAMITA.
Dinamit nekega premogovefa rova v Pennsylvaniji se je arzletel.
Pottsville, Pa., 5. marca. V skladišču streljiva za Riehardov rov od Susquehanna Coal Co. pri Mount Carmel, razletelo se je danes 1000 funtov dinamita. Poslopje in več družili koč v okolici je razdejanih in 20 osob je ranjenih. Materijelxa škoda znaša $150.000.
Odklonili zahtevo unije.
Omaha, Nebr., 5. marca. Omaha & Council Bluffs St. Railway Co. naznanja. da odklanja zahteve Svojih uslužbencev, ki žele, da bi družba priznala njihovo unijo. Delavci bodo v četrtek sklepali, naj li prično s štrajkom ali ne.
Dnevna nesreča na železnici.
Tivoli, N. Y., 5. marca. Na progi New York Central železnice se je zopet pripetila nesreča, ktera se je pa v toliko za vršila srečno, da ni bil pri tem nihče ubit in da je bilo le malo ljudi rsaijenih. Poštni brzovlak je na potu iz Chieaga v New York zjutraj ob 6. uri pri Tivoli, N. Y., skočil raz tir. Pri tem je bilo deset osob ranjenih, toda ne težko. Promet na omenjenem tira je bil valed tega par ur o
^^^••^..•V'- -..v •
KR TANJE PARNIKOV.
Dospeli m:
Potsdam 5. marca iz Rotterdama. Romanic 5. marca iz Genove p BL638 potniki.
Kroonland 5. marca iz Ajstwerpena s 1455 potniki
Dospeti imajo:
j Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena Pretoria iz Hamburga. I Brandenburg iz Bremena. | Pannonia iz Reke. : Baltic iz Liverpoola-I Arcadia iz Hamburga. ! Smolensk iz Libave. La Savoie iz Havre. Carmania iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Vaderland iz Antwerpena. Trave iz Bremena. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Furnessia iz Glasgowa. Victorian iz Liverpoola.
Odpluli m:
Teutonic 6. marca v Liverpool. Ryndam 6. marca v Rotterdam.
"OdphiR bedo:
La Bretagne 7. marea v Havre. Rhein 7. marca v Bremen. Luconia 9. marca v Liverpool. Kaiserin Augaste Jietoria ft. marea
v Hamburg. Kroonland 9. marea v Antwerpen. Princess Irene 9. marea v Genovo. Columbia 9. marea v Glasgow. Giulia 9. marea v Trst.
"GLAS NARODA"
U»t afeveultih delavcev v Ameriki. Izdaja tloveniko tiskovno društvo
FRANK SAK-EF^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New Vork, dne 11. julija l!H)f>.
£a lrW velja list ra Ameriko . . . KJ.00
*' pol leta............. 1.50
Za Ewirop>, 2a vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
-GLAS NARODA" izhaja vsak dan i>-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
(ssue* •Terr day, except Sundays and Holidays. Subscription ve-arly $3.00.
Published by the SLOVlffIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
og'ase do deset vrstic se plača 30 -.en tov.
Do r»ici brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo.
!>• nar naj se blagovoli pošiljati po Money i^rfer.
Pm sp-t m-mbi kraja naročnikov rr^simo. da se nam tudi prejšnje bivališč-- nazrMr.j. da hitreje najdemo i aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
»Olns Narodn"
»09 Gum-, ich Street, New York City.
Telefon 1279 Rector.
59. kongres,
Devetinpetdeseti kongres spada v našo zgodovino in da .smo iskreni, o njem se moramo zajedno s predsednikom Hooseveltom izraziti, da je delo, koje je izvršil ta kongres, bilo ogromno.
V mesnici in prav resno: glede Lz-danja denarja je bi o delo minolega kongresa ogromno, k a ji i dve milijardi dolarjev je ve ikanska svota denarja in evropske državice nam prav gotovo zavidajo, da sploh zamoremo izdati toliko denarja.
Nas pa-li zamorejo zavidati tudi radi ljudskega zastopstva, je seveda drago vprašanje. Nas zavidajo v inozemstvu radi onega, kar bi preklinjali, ako bi se pri njih ikaj tacega zgodilo. Vendar pa z ozirom na posta voda jo naš kongres zasluži več pohvale nego graje, posebno pa več pohvale, nego njegovi predniki. Cela vrsta predlogov je posta'a zakon in vsi ti zakoni pomenjajo napredek na polju reforme.
Najvažnejši izmed teh zakonov so: oni, ki prei»>veduje bankam in kor-poraeijam denarno prispevati strankam povodom a-dtaeije za predsedniške vo it ve; zakon za uravnavo tovornih ee.n na železnicah; zakon, ki dovoljuje vladi ovreči razne obs«kdbe v kriminalnih slučajih, kakor tudi zakon, ki urejuje dnevni delavni čas železniških delavcev. Daje bilo treba včasih velieega pritiska pri glasovanju za tozadevne predloge, je samoumevno. toda za vse to ima le republikanska stranka največje zasluge in radi tega nam ni treba žalovati po J izdanih dveh milijardah dolarjev. <
Prošnja rešena po 53. letih.
V Ptrizu živi mož, ki je pred 53. leti -nekaj izumil ter ta svoj izum v prošnji ponudil ministerstvu vojne mornarice, a rešitev na io prošnjo je jwejel še .e meseca septembra 1906. Možu je ime 1'itsrh, iziimil je pa neko vrsto plošč za vojne ladije. Menil je storiti s tem svojej domovini uslugo ter je svojo iznajdbo ponudil v nakup todainjemu ministru za vojno mornarico. Na Francoskem je vladal tedaj cesar Napoleon III. V o-uem času na Francoskem irradili ezniee, moderne vojne ladije, ustanovljali so razne banke, toda na iznajdbo gospoda Pit-sdha ni mislil ni kdo. Pri šla je krimska vojna, nato vojna leta 1H59. dogodki v Mehiki. Gospod PiLseh ni mogel že tedaj več misliti, da vspiej-mejo njegovo izna j<Hbo. T^eta 1854 je bil s ar !12 let lej <• vnanjosti in stav-ljal je veSke nade v bodočnost. Ko je pričela neniško-fraucoska vojna je
deloma /.e osivel, na lieili so se izjavile že gube, in v boju za vsakdanji j kruh je že popolnoma pozabil na svoj I izum. Danes je star S5 let. Oslepel1 je na pol, h«*li sključen okolo, a vodi j ira maii vnuk. Dne 2<i. septembra lfKMi je prejel po pošti pismo, ki je Lmelo v enem voglu napis '' min Ls t erst vo vojne mornarice". Povsem mu je 'bilo umljivo. kaj ima pač z m jim opraviti francosko ministerstvo vojne mornarice. V sanjah bi mu ne bilo •paW> na um, da mu bode kedaj ministerstvo odgovorilo na njegovo vlogo iz leta 1853. " Gospod Pitsch vendar ni hotel povedati, kako da se je glasila rešitev njegove prošnje. Ne zanima pač toliko vsebina pisma, kolikor dejstvo, da je francoski nradni "žime." rešil ulogo iz leta 1S54 še le — 1906.	»
Iz višjih krogov.
Obravnava proti milijonaiju Harry K. Thawu nam je odkrila marsikako
tajnost iz življenja "višjih desetih tisoč" naSe družbe. Obravnava nam je dokazala^ kako moralično in čisto je življenje onih, ki žive od dela družili ljudi, kteri jim omogočijo kar najlepše življenje.
Naravno, da milijonarji ne preži ve vseh 24 ur, ktere imajo vsaki dan na razpo ago, s stvarmi, kalkoršne so navedene v obravnavi proti Thawu. Da-siravno ne sprav.jajo baš koristnega dela, se zabavajo vendarle tudi na drugi način, nego so se zabavali H. Thaw, Evelyna in White. V krogih newyorsikih "štiristo" so udomačene tudi bolj nedolžne zabave, dasiravno niso baš lepe.
Ljudje imajo mnogo časa in mnogo denarja in ta denar rabijo v to, da provedo čas kolikor mogoče prijetno. Toda promeno morajo tudi imeti! Ves čas se vendar ne more provesti s pojedinami, prirejanimi psom, z zabavami z opicami, ktere so bile v teh krogih nekaj Časa "moderne". Treba je torej kaj druzega za zabavo.
Baltimorska "Sun" poroča, da se je newyorskim milijonarjem sedaj vendar posrečilo pronajti nekaj novega. da si krajšajo čas. Neka "najboljših" rodbin naše "society" je povabila svoje prijatelje k takozva-nom "reversed feast", ali "pojedino narobe". Pri tej pojedini je bilo vse narobe. Gostje so sedeli na mesto na stolih — na mizah in so jedli mesto raz mizo — raz stolov. Tudi jedilni list je bil narobe. Jedila so prihajala v sobo taiko. da so najpreje servirali črno kavo in nazadnje ostrige. So-li •jostje hodili tud' po rokah, ni znano, toda to bi se noralo zgoditi, da bi bila zabava popo.ua. Celo natakarji, ki so prinašali jedila in pijače, niso smeli imeti resnih obrazov in so se pri trni morali smejati.
Niti malo ne dvomimo, da se bode sedaj ta moda razširila iz New Yorka po vseh drugih ameriških mestih.
Ljudje, ki žive kot Thaw, White in drugi, ki se zabavajo z "reversed feasts", so ljudje, za ktere se morajo delavci mučiti vse življenje. In to nam da povoda, da razmišljamo.
Delo Iatitisko=nemške inteligence!
Dopis duhovnika.
Dan za dnem je delo ia$insko-nem-ške inteligence bolj Odkrit in sovražnosti poln boj proti Slovanom. Nam ni treba jrledati šele na daljno Pru-sijo. kjer stavka nad 100,0W0 šolskih otrok katoliških. Rimu doslej tako udanih Poljakov. A.i to opravičeno stavko poljskih otrok obsojajo baje — tako je bilo čitati po časopisih — tudi v Rimu in se baje iStrinjajo s protestantskim nemškim cesarjem Vi-jemom pod ikterega roko se vodita proti Poljakom nečuvena tiranja in uasiLstvo, da bi se jih narodno uni-čilo kakor vpoštevanja nevreden mrčes ! —
Take pruske razmere imamo tudi na slovenski zemlji; ulogo nemškega Viljema igrajo n. pr. graški škof Schuster in drugi. Ti cerkveni dostojanstveniki skrbe, da se naš narod tem-bo.j ubija narodno in politično; saj je priznano, da naš narod tudi v cerkvi ne uživa svojih pravic! Ti dostojanstveniki, M vedno govore o krščanski ljubezni, iste sami ne pojmijo, kajti drugače bi ne avračali slovanskih prosi ice v-duhovnikov ter ne bi na obmejne kraje pošiljali navlašč duhov-nikov-tujincev, nepoznajočih slovenskega jezika. Seveda je namen tu povsem jasen: ljudstvo, ki zna tudi še tuji jezilk, se bode končno moralo ndati, če pride tujeroden duhovnik med nje in kraj pade v tuje roke. Tako zatira Rim slovenski jezik in iz istih vzrokov sovražno preganja tudi staroslovaiisiki jezik l Zakaj se na tolikih krajih, kjer se je vršila nekdaj služba božja v staroslovanskem jeziku, vrši danes "e v latinskem ?! Naj-j
go tvorno bi vplival glas staroslovam-skega jezika pri službi božji na naš narod: ta bi postajal ponosen na svoj jezik, na-se in na krasno svojo zemljo. Ojekleni.a bi se mu volja do dela z umom in dlanjo! Prav tega se izvestni krogi boje in zato ustvarjajo rajše take krivične razmere. Tako prihajamo vedno do enega: posvetna in cerkvena oblast nam nudita žalosten prizor, kako se tujcem žrtvujejo slovanske pravice...!
S takim zatiranjem našega jezika hoče Ri mnašemu ljudstvu ubiti naroden ponos in jekleno voljo, a to wse na ljubo posvetnim oblastim! Brez narodnega ponosa in brez jeklene volje ob nad: na boljše dni pa bi bili mi že politični in narodni mrtveci... V škofiji tržaški ee našemu ljudstvu izdajajo česito latinski krstni listi. To je nesmisel, kajti krstne matice so javne knjige in izvadki iz njih so namenjeni v praktično uporabo. Taki dokumenti ne odgovarjajo vsalkdanjim življenskim potrebam ljudstva, ki nima niti pojma o latinščini f!
Svoboda in pravičnost zahtevata svoje. Duhovom se je začelo svetliti in spoznavati so začeli, od kodi jim — nepravda!
Iz Hrvatske.
Obstrnkcija v saboru — prenehala.
Po vsem, kar se je godilo v hrvatskem saboru dva meseca sem, zveni ta vest kaikor senzacija. Prišlo je — po posredovanju vlade — do kompromisa. Iz komunikeja, izdanega o tem dogodku, doznajemoj. da se so razumljen je med ikoalieijo in " čistimi" o-meja le na zaustavo obstrukcije in v ta namen na neke spremembe v načrtu adrese. Na mesto besed "hrvatski in srbski narod" so stopile besede: "ee.okupni narod toliko Hrvati kolikor Srbi'1; a namesto "hrvatski in srbski narod" so prišle besede: "narod treh kraljevin", k
To je vse, kar so dosegli "čisti", da adresa označa le hrvatski narod ikakor politični narod, doeim se priznava srbski narod v narodopisnem pogledu.	P
To je igra z besedami in stvarno niso frankovei nič dosegli. In radi takih formalnosti je besnilo "čistih" zahtevalo, da se je adresna debata vlekla skozi dva meseca, da se je tako krvavo kompromitiral parlamentarni princip In pohujšavala. vsa hrvatska javnost. Da so "čisti" za tako ceno odjenjaJi od obstrukcije, to nam dokazuje dvojno, da je bila ta ob štrukelj a skrajno frivolna in brezvestna ter da so si "čisti" — ostrašeni po javnem ogorčenju — sami želeli iz zagate, v iktero so zašli. Hrvatski naprednjaki in Srbi so glasovali proti gori označenim spremembam, ali zastopnik Srbov, poslanec Pribičevič, je izrekel uverjenje, da radi tega glasovanja ne prenehajo prisrčni odnosa j i med hrvatskimi in srbskimi strankami, to je: hrvatsko-srbsika koalicija ostane.
Srbi so doprinesli veliko žrtev in so pokazali s tem, da stavljajo interes Hrvatske -nad vse. S tem pa so tudi najsijajneje ovrgli Obrekovanja in sumničenja od stvarni "čistih ". Čast Srbom!
lepše je pa še, da Rim tam starosjo-varuske službe božje sploh neče vee | dovoliti, če se ne dobi dokazov, da je.
Vstal od smrti.
■V Hrušovanih na Moravskem so našli na potu občana Genšova v nezavesti. Zdravnik je konštatiral, da je nesrečnež zmrznil ter ga je ukazal odnesti v mrtvašnico; hkrati je naznanil, da se bode drugi dan vršilo raz-telesenje. Grohniik je v mrtvašnici zakuril, da mrtvo truplo razmrzne. Vsled toplote pa je mrtvo truplo tako razmarznilo, da je popolnoma izginilo. Drugi H An so iskali mrliča, a Gensov je bil že doma za pečjo in se je izrazil, dia ni hotel potrpežljivo čakati, kdaj ga bodo raztelesili. V Hrušovanih so šele zdaj spoznali, da med vpijanjenjean in zmrznjenjem je velik razloček. Tamoenjemu zdravnika se je bojda prvikrat v življenju prisne-i rilo, da mu je mrlič ubežal.
Moralist.
Rojaki, naročajte m na "O?ta TTa-roda", največji in najcenej« dnevnik.
Ženski koč jazi v Parizu.
tam obstajala v tem in tem času. A j Ženski kočjaži v Parizu nimajo sre-stoji dejstvq da se je ljudstvu odvze-j če. Kakor poroča list "Eclair", je mala staroslovanska služba božja ter i nedavno zopet zahtevalo 9 žensk,, da se polagouna nadomestila z latinsko! bi jih pripustili h kočijaškemiu ob rtu, Rim pravi, da dobe nektere cerkve toda na praktičnem izpitu so vse prole privilegije. Le nektere cerikve, ne' padle. Izpitni pogoji so zelo strogi [>a narod, da smejo imeti staroslovan-! m zahtevajo zlasti povsem natančno sko s.užbo božjo. Vprašam: ali so te znanje "zemljepisja" mesta Pariza, cerkve bolj iz svetega kamenja nego
Viktor Emanuel na Grško.
Italijanski kralj obišče, kakor poroča rimska "Tribuna", kancem meseca a pri. a grškega kralja v Atenah.
Admiral Bimakij -Korsakov.
•V Petrogradu je te dni v starosti 55 let umrl pomočnik vojne mornarice admiral Rianskij-Korsakov. Pokojnik je pripadal rufefci mornarici od leta 1872. Y mino9ecn leta je bil imenovan pomočnikom ministra vojne mor nariee.
druge t! Ali niso baš privilegiji največje krivice f! Ali niso prebivalci v naših krajih ene in iste vere in ene in iste narodnosti? V državi so — ali bi vsaj morali biti — zaikoni za vseh enaki. Istotako morajo pripadniki kakega naroda uživati enake pravice. Ali ne kliče že ljudstvo posvetni oblasti, da proč s privilegiji T! — Enako bode klicalo čez nedolgo tudi cerkveni oblasti, kajti ves jugoslovanski narod ima do tega popolno pravico, da ima in ouje v svojih cerkvah mili slovanski jezilk 1 Kako bla-
Spisal Janko Bratina.
Sedeli smo kaikor navadno .vsaki dan v gostilni "Pri fakulteti". Imeli smo svojo mizo v kotu za vrati, kjer smo včasih govorili po cele ure. Prvi je prihajal navadno dr. Janez, za njim sva prilezla jaz in tovariš Korošec, navadno bolj pozno je prišel prijatelj Gorenjec, vsaik dan zadnji pa tovariš Vipavec.
Mi smo bili bolj navadni ljudje, le zadnji je bil včasih zelo originalen. Študiral je jedilni list, gladii si ku-štraste lase, pa mrmral: "falot", "hudič" itd.; nikdo ni vedel, zakaj. Nazadnje je zagodrnjal natakarju: "Bringen Sie mir ein Bier!" — Dr. Janez je ibil že po svojem naslovu najmodernejši med nami; bil je do groze nervozen in navadno so ga boleli zobje. Zinil je le včasih kako modro. Tovariš Gorenjec se ni dosti brigal za doktorjevo nervozsnost, pil je pivo in pulil staroslovenske koreninice na veliko zadovoljnost pokojnega Miklošiča. Naj omenim še, da je imel tovariš Korošec strahovit glas.
Sedaj pa prehajam takoj k stvari.
Sedeli smo nekega dne, govorili o tem in onem, prišli smo tudi na moralo in njene priveske. Natakarica je šla parkrat tam mimo, a v tako resnih pogovorih se nisem niti upal ozreti se za njo, čeravno bi bil rad kljub morali.
—	Kaj morala^ je siknil doktor. — Doživel sem par slučajev, ki so mi vzeli dosti, no, skoro vso vero v to problematično stvar.
Jaz sem takoj nategnil ušesa, kajti vedel sem, da doktor govori o takih stvareh v edino premišljeno.
—	Moralno, je povzel zopet, —*je večini to, ker nilkdo ne vidi. Vsaka podlost je moralna, samo da je skrita. Seveda očitno — tu ni moralno nič.
Poznal sem pred leti dečka, ki je bil pravi vzor za to trditev. Vzgojen v takozvani "dobri hiši", je prišel na vseučilišče v rokovicah in imel nov svršnik. Ko je delal zadnji rigoroz, je stanoval nekaj časa pri meni; videl sem marsikaj, omeniti hočem le glavne stvari.
Imel je takrat nevesto nekje doli v domovini: hči visokega uradnika je bila. To mi je povedal, če se ne motim, ravno pri tej mizi. Natakarica tu je (bila nelka Slovenka, čedna in bujna ptaniea. ki je znala pogledati
tako sanjavo, mehko---
Pogledal sem na doktorja in zdelo se mi je, da tudi on ni bil ravno ne-prisfcopen tej le mehki sanjavosti brhkega dekleta.
—	Tudi jaz sem se včasih malo pošalil z njo: govoril sem z njo kaj malega, a že to mojemu tovarišu ni bilo prav.
—	Pojdi, pojdi, dejal mi je, — kaj te ni sram? Hm, jaz bi kaj tacega tne storil, pod mojo čast je. Pomisli, če se človek pozneje oženi, pride v boljšo družino, a — to ne gre!
—	In pravim vam, fantje, !ta hudič je znal Tes lepo maralizirati. Skoro sem ga imel za poštenega človeka — no, poufči Ime je sam drugače.
Gospodinja najina je imela mlado hčer, nedolžno in nekako plaho de-k'e. Jaz sem Ibil tam že par let, a še nikdar mi ni prišla slaba misel na . Kaj pa naj začnem z njo? Vzeti jo pozneje ? Pustil sem jo rajši in se brigal za svoje stvari. In prišel je ta pseudo-moralist, zagledal dekle ter mi pokimal, češ, dober okus imaš.
—	No, ker sem. mu preveč verjel, nisem mislil, da bode storil kaj tacega. Na mizi je imel sliko svoje neveste; zalkaj, res ne vem. Govoril je vedno o neki morali, zabavljal čez mene, če sem se spustil s točajko v navaden razgovor — sam pa je bil čisto navaden falot v rokovicah in fraku. Ej. da bi človek vedel vedno, kaj je vse v rokovicah, kaj pod svetlim ci-linjdrom! Pravim vam: zasmrdelo bi po vsem svetu, če bi se te cilindre pometalo z gotovih glav! Toda fant je imel prihodnost, sedaj je advokat, in morda postane še poslanec. Dandanes se gode čudne reči
—	PV>vetdal sem, da je gospodinja imela hčerko in to hčerko je dečko uničil. Vse se je zgodilo tako tiho, tako rafiniraino, da nismo opazili ničesar. Kedo pa bode vedel za to? Nikdo, seveda, tudi njegovi blago-rodini ne pride na ušesa. Torej lahko delaš, kar hočeš, le videti ne sme nikdo, le javnost ne sme vedeti za to, posebno še, če si iz "bo j še družine in tvoj tast višji uradnik. To je morala, fantje! Ha, ha, tega se držite: le javno ne delajte škandalov in takih stvari! Kedo se briga, če je kedo ubil na tihem mlado življenje, če je zastrupil dekletu dušo in srce?! Za to se ne Ibriga nikdo. Vidite, tako v moralist je bil moj. znanec, a trudi danes bi de pokazal marsikoga, ki dela kruh v skrivni uri, a ob -dnevu trka na svoja prsa, češ: jaz pa nisem tak, kakor-šni so drugi! O, Farizeji, Farizeji!
Doktor Janez je dovršil. Tovariš Vipavec je zamnmral po svoji navadi: "fcadie", "falot"! A sedaj se je vi-. deio, da gre to.ua račun pseudo-mora-listov. Natfi&ftrica je prišla doktor jo je prijel sa roko ter j«j
pogladil lice, Saš, jas aisam moralist in ne iz takozvane "boljše družine".
— Tudi tvoj tast ne bode višji u-radnik! pritaknil je Gorenjec in tovariš Korošec je zagrmel: "Bene dixisti!"
Javna dela v Bolgariji.
Iz Sofije poročajo, da je minister za javna dela predložil sobranju zakonski •načrt, v kterem zahteva 35 milijonov levov (frankov) za dela v raznih pri-staniekih in za gradnjo novih železnic.
Zmrznil
Pri "Wymps Gap, blizo Uniontowna, Pa.. so našli 661etnega farmerja Jakoba Bowmana v snežnem zametu zmrznenega. Nesrečnik je najbrže v nedeljo, ko je zelo snežilo, zgrešil svojo pot v gorovju in zmrznil. Bowman ostavlja 15 otrok.
Kap je zadela
poljskega prošta Andesza, ker ga je draždansko sodišče zaradi štrajka poljskih otrok obsodilo v jednomeseč-no ječo.
POZOR!
Kdor izmed rojakov ima štev. 122 za uro, naj se zglasi pri: Anthony Kikel, P. O. Box 327,	Monessen, Pa.
Slovensko katoiišk
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po najem posredovanja. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Dolnthn tndi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK 8AKSER 00.
■	* ■ r i "i VYWWIAAAAAJU.
Samo
lOO iztlsov
je še na razpolago AMERIKANSKO-SLOVENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga še nima, naj seže po njem, dokler ga je kaj v zalogi.
Upravništvo "Glasa Naroda*'.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drago nedeljo v mesecu.
Družtvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno do naš ali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nefcterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Prededniik Josip Čeknta, 34 Villa St., Allegheny; podpiedsednik Ivan Boštnar 57 ViJa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše, 28 Tell St„ Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurič, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šček, S53 Perry St., Allegheny. —
NAZNANILO. Rojakom ▼ Calumetn, Mick., is okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich.,
pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
podp. društvo

svete Barbara

njeno države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
1 3*. januarja J903 -v drtavl rium.it
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 2S, Forest City. Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAR0L ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Zdravju
najprimernejša pijača je
^»LEISY PIVO^.
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O,
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI m NAJCENBJSl DNEVNIKI
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna DOMAČA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 40c galona s posodo vred in pri naročili izpod 50 galon ra-čnnam za posodo $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu Tina. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Prank Stefanich*
posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Presno, CaL
GLAVNA SLOVENSKA
HMIjHLilCjl II POSOJILIH!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg št. IS,
n spr ti ti:iu*ke e r!;v i sprejema ia izplačuje hranilne vlog;© ter jih o' r-^tne •
NAZNANILO. Rojakom v John sto wnu. Pa., in okolici priporočamo naSega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje je bival na 519y2 Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino sa list in knjige ter je s še več let v knpčijskej svesL Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom Slovencem In bratom Hrvatom v Kansas City. Mo., nasna-njamo, da je sa tamoinji okraj in okolico naš zastopnik
lir. jonr kovačič, 16S0 W. 9th at, Kansas City, Mb. " ** fan toplo.
Prank flakaer Co.
to je od vsacih 100 kron 4 K TiO vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da v! bodisi dii dvigne začetkom, v sredi ali koncem mesecu, ne iz-gulu n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja v lož e kujižiie priporočeno poStnine prosto. Hranilnica šteje 300 žLinov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zaveda, s c -lim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni I ati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misU povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v t-lo-vensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se ob. aru je nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob j* (ne.n to dobro, da mu ta takoj obresti i ese.
Naslov je to:
GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik. $	..	o
I Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canada posreduje jj C* PRANK SAKSER, i Of Greenwich St., New York,
==
S3



Jugoslovanska
Inkorpoorana diw 24. jatiu-nr>a 1901 v državi Minnesota. Sedež V ELY, MINNESOTA.
tJHADNiKT:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 Ttt St., Calumet, Mica., P. Ipr«" Iseilnik: IVAN GERM, P. O. K- 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JTTBIJ L. BROŽIČ, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: AKTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
■ >47H Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn, i VAN KERŽISN1K, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4Š24 Blackherrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mieh.
JOSIP PEZDIRC. III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Oiicago Street, Joliet, El.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne po^iljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN ( iOrŽL, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4821 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILL
K
Peter
društvu sv. Frančiška 54 v Hibbingu, Minn., 25. febr.: Šterk l^i>7 cert. fi."»14 I. razred. Društvo Šteje 04 udov.
K društvu sv Pinra >t. G!) v Thomasir, W. Va.. 25. febr.: Ignacij Golob 1^77 <-ri t. 051.") L razred. Društvo šieje IS udov.
K tiru-: vn sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 25. febr.: Kar i Hn :i cert. 651*J II. razred. Josip Debeljak 1372 cert. 6517 I. razred. Ljudevit Perhavec 1S71) cert. 6518 I. razred. Društvo šteje 133 Čianov. j K društvu sv. Petra in Pavla št. štev. 35 v Lloydelhi, Pa., 25. febr.: 1"'ran Prudič 1^77 cert 6519. Matija Kostelič 1864 cert. 6520, Jurij Drobni«* 1S7« cert. 6521. Ivan Debeljak 1S82 cert. 6522, Peter Tsoha 1878 cert. 6523. Josip Svelc 18S1 cert. 6524,. Ivan Skranjar 1887 cert. 6525, Anton Baraga 1SS5 cert. 6526. Matija Čimer man 1876 cert. 6527. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 122 udov.	-v----~ i
K tlru.štvu sv. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., 25. febr.: Josip Suk-Ije 1SS7 cert. 6528 I. razred. Društvo šteje 108 udov.
K društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 25. febr.: Anton G ae 1S81 cert. <>529, Ivan Boštančič 1S79 eert. 6530.. Fran Tomič 1S8S <•< rt. 0531. Alojzij Zabukovec 188S cert. 6532. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 53 udov.	, , ." ^r* ~ ^^mffitiC
K društvu sv. Florjana št. 64 v South Ransre, Mioh., 25. febr.: Miliar T ud i us 1S71 cert. 6533 II. razred. Društvo šteje 44 udov.
K društvu sv. Barbaie št. 33 v Trestle. Pa., 25. febr.: Ivan Šuštarji«'-	<>«>rt. 6534 1. razred. Društvo šteje 150 udov.
K tlru.štvu sv. Alojzija št. 36 v Cmiemaugh, Pa., 25. febr.: Ivan Metlie 1S.HJ <ert. &535< Anton Modic 1S74 eert. 6536. Fran Erjavec 1SS7 cert.	Ivan Turk 1885 cert. 6533, Alojzij Žitnik 1887 cert. 6539, Josip
Zupančič 1^73 eert. 6540, Fran Koni-ar 1886 eert. 6541, Andrej Golob 1875 cert. 6542, Josip Aslak 1879 ce t. 6543. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 175 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 29 v Imperialu. Pa., 30. jan.: Marija Kavčič
1381 eert. 5107. Društvo šteje 40 ČL
K društvu Jezus Prijatelj Malenih št. 68 v Monessen, Pa., 30. jan.: Roža Zoretič 1878 eert. 6149, Eleoa Zoretič 1876 cert. 5776, E:izabeta Mi-zler 1800 cert. 5<91. Društvo šteje 3 članice.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
UMiSOSTI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 18. febr. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 25 Hrvatov, 4 Ogri, 114 Macedoncev in 18 Slovencev.
B: je viti gostje. Dne 17. febr. zvečer se je v neki gostilni v Vodmatu 6prlo več hlapcev, kteri so si slednjič skočili v lase. Med prepirom je začel Jožef J. segati v žep kar je opazil tam posredujoči stražnik, ki mu je nafflo segel v žep in potegnil iz njega nabit samokres, kterega mu je zaplenil. Bi li bil J. ž njim faktično streljal, ali pa je hotel svoje nasprotnike samo prestrašiti, se seveda ne more dognati. Zagovarjal se bode pri sodišču.
Hud žganjar. Dne 17. febr. je prišel hlapec Martin 2. na Sv. Petra oe-sti v Ljubljani v neki lokal in tam
popil za 10 vin. žganja. Ker je hotel oditi, ne da bi bil jeruš plačal, ga je 1 gospodinja na to opozorila, kar ga je pa tako ujezilo, da je zgrabil za škaf; in ji ga zabrusil v glavo.
Umrl je v Mostah pri Komendi ju-bilarni župnik Andrej Stritar, star j 81 let. Bil je brat pesnika Jos. Stri- : tarja.
Sarov sin. 18ktni železniški dela-! vec Franc Kržmanec z Gline je v do- , maei hiši skušal poho to zanetiti prepir. Ker jo 12. febr. v pijanosti razbil šest stolov, 6 krožnikov, ogledalo in šipo v oknu in zagrozil očetu, da ga ubije in da mu prereže z britvijo vrat in ker je pretepal pogosto svoja dva brata, izselila se je vsa družina k soc-edu. Dne 16. febr. je pa Kržanec spet grozil svojim domačim, da jih bo pobil, zato je bil na njih prošnjo aretiran od viške žandarmerije in oddan sodišču.
Ponarejalca kovanega denarja prijeta. O tem se poroča: V Medvodah je še ne dolgo aretovalo orožništvo Franceta Žlebnike, klju*arskeg» po-
močnika, stanu jo čega v Šiški, ker je hotel oddati ponarejeni petkronski tolar. Ker se Žlebniku ni moglo dokazati, je bil oproščen. Dne 15. febr. <ta prišla v Šiški ljubljanski orožni-ski stražmojster Fink in šišenski posta jevodja Kopi t z na sled Francetu Oeepeku, ključarskemu pomočniku in že zgoraj imenovanemu Žlebniku, v kterega stanovanju sta delala denar. Žlebnik je bil takoj aretovan. Pri hišni preiskavi so dobili pod neko omaro skrit model, pod streho pa različno orodje in odpadke od kovanega denarja. Pri Oeepeku, kteri je bil pozneje aretovan, se je dobilo še pet falzifikatov po 5 K in več komadov po 20 vin. Ocepek je že pred časom, ko je delal pri nekem mojstru v Vodmatu, 'koval novce po 20 vinarjev. Falzifikati so sami na sebi še dosti dobro ponarejeni, a jim manjka pravih snovi in pravita aretovanca, da bi jih sčasom delala zmirom bolje, da jima je pa bilo le še treba imeti zraven malo pravega srebra.
Položaj kmetovalcev. Z Dolenjskega se piše: Splošna tožba med kmetovalci je. da imajo letos debeli prašiči prenizko ceno. Ivani so se prodajali j>o kroni in še čez 1 kg na živo težo.
l etos plačujejo kupci 1 kg saamo po 92 do 94 vinarjev. Vsaka stvarica je sedaj dražja: železnina ima silno visoko ceno, ker so se tovarnarji domenili, da ne sme nihče ceneje prodati, kaokr so eeno določili in tako je skoraj pri vsakem blagu, samo kmetovalec mora prodajati za tisto ceno, ktera se mu ponudi. Odlični kmetovalci so že preračunali, da ima kmetovalec pri sedanjih visokih stroških za posle, orodje, očividno zgubo pri živinoreji. Zato se ni čuditi, če kmetovalci ne morejo obstati, da vedno bolj v dolgove lezejo in radi tega t išče v Ameriko. Samo vknjtženega dolga je v Avstriji 4300 milijonov, Se jedenkrat toliko je pa druzih dolgov, vse zemljišče se pa ceni na 14,000 milijonov.
Volkovi raztrgali dekle. Pn Čraom-
Iju so volkovi raztrgali neko dekle in
nekaj psov.
Nesreča. Dne 16. febr. je prišla 18-
letna posestnikova hči Frančiška Medvedova v Cerknici na Šerkovi žagi z levo roko med turbine, kteri so ji roko, glavo in ostali život močno poškodovale in so jo pripeljali v silnih mukah do južnega kolodvora z vlakom, od tukaj pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
PRIMORSKE NOVICE.
Krvav dogodek. Ljubeek 491etne Roze Jerala v Trstu je prelomil dimnikarjev štrajk. Ko je bil dne 16. febr. s svojo ljubico v neki tolerančni hiši in je prišlo tja več dimnikarjev, ustrašil se jih je zaljubljenec in ustreli v zrak proti njim. Eden izmed teh je odgovoril z dvema streloma; zadeta je bila Roza v jako delikaten kraj telesa. Ranjenko so prenesli v bolnišnico, dimnikarji so pa pobegnili, vendar so jih nekaj že spravili pod ključ.
Koncentracija vojaških sil proti italijanski meji. Polagoma pomika generalni štab vojaštvo proti laški meji in pomnožuje posadke na Goriškem. V Tolminu, Kanalu, Tržiču, Červinjanu itd. se je nastanilo vojaštvo. Sedaj dobita posadke v kratkem tudi Kobarid in Breginj. Tako bo zavarovana vsa soška dolina. Baje se utrjuje tudi strategično važne točke v Brdih — na Sv. Genderei, ki obvladuje vsa Brda.'
Ženo umoril in bil oproščen. Tržaški porotniki so oprostili 391etnega čevljarja Angela Grassija, ki je 11. decembra večkrat s čevljarskim krivcem zabodel svojo 331etno ženo Vin-ceneino, ker je ženo dobil v stanovanju brivca Monaco, s kterim je imela razmerja.
Pogreša se 181etni Anton Božič, sin Ivana, rodom iz Raspora, občina Bu-zet. kteri je še meseea maja leta 1905 odšel od svojih roditeljev na delo k zgradbi turške železnice in še ni od takrat o njem nobenega glasu.
Mrtvega so našli v mestnem vrtu v Gorici 591etnega bivšega pastirja Al. Sassi iz Gorice.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Obesil se je v Mariboru raznašalec prest Avgust Lah.
Huda ženska. V Ritoznoju je 54-letna viničarka Vitič s sekiro napadla svojega moža zaradi malenkostnega prepira ter ga tako obdelala, da bo najbrže umrl.
Ponarejene menice. V Mariboru so prijeli trgovca iz Št. Vida pri Ptuju, Fr. Petelinca, ker je ponaredil na menicah podpise dveh posestnikov iz mariborske okolice ter hotel dobiti zanje denar pri eskomptni banki.
Očeta je hotel ustreliti 311etni čevljar Ferdinand Krois iz Rožpoha pri Mariboru, ko se je spri z njim radi malenkosti. Dvakrat je ustrelil nanj in ga ranil na roki. Ker je nato zbežal, so ga dobili šele čez štiri dni in izročili sodišču.
Ustrelil se je v Mariboru mesarski mojster K. Kiffmann.
Smrten padec. V Lučah na Štajerskem je padla Marija Špruk tako nesrečno po stopnicah, da je na mestu mrtva obležala.
KOROŠKE NOVICE.
Vlak je povozil na Koroški Beli 18-letnega Jožefa Kristan, tovarniškega tesarja, po domače Bezlovega s Potokov. Fant je bil gluhonem in ni vsled tega pri prehodu čez tir slišal prihajajočega vlaka, ki ga je takoj do smrti poškodoval.
BALKANSKE NOVICE.
Reforme v Macedoniji. Solun, 18. februarja. Na ukaz vrhovnega nadzornika Hilmi paše je bil preiskovalni sodnik Sulejman Efendi odstavljen in degradiran, ker je imel predolgo zaprtega Bolgara Dimitrija Pastarova. Tudi drugi sodni uradniki, ki se jim je dokazala eanikrnost, se strogo kaznujejo. — Koncem meseca januarja je bilo v zaporih vseh treh maeedon-^kih vilajetov 2935 mohamedanov in 2385 kristjanov. — Dešifriranje lanskega leta zaplenjenih pisem bolgarskega ustaškega odbora je dokazalo, da so Bolgari povzročili umor devetih pa tri jar ho v iz Tekova.
RAZNOTEROSTI
Revščina v Budimpešti. Kdor vzame v roke zbornik statističnih podatkov, ki ga izdaja budimpeštanski magistrat, je prepričan, da na svetu ni bolj srečnega in bogatega mesta, nego je mažarska prestolnica. Nedavno pa je nabral resnične statistične podatke o denarnem stanju Budimpešte neodvisen ogrski časnikar, ki je na podlagi rasničnih dejstev iz-računil, da je Budimpešta mesto nepregledne vrste dolžnikov, pravi el-dorado eksekutorjev in kraj največje revščine. V svoji knjigi pod naslovom "Zadolžena Budtmp^šta" dokazuje, da od 800,000 prebivalcev v Budimpešti samo 100,000 ima premoženje. Da bi dokazal, kakšna revščina vlada med mestnim prebivalstvom, navaja Pasztor številke, ki povedo vso: blizu tri cetrtinke učiteljskih plač Zaplenijo ekeekutorji 1
Če se pomisli, kakšna nečuvena draginja vlada v mestu, ni mogoče poj-miti, kako more učitelj izhajati saimo s polovico plače. Nasproti temu "deluje" v Budimpešti 145 denarnih zavodov, kterih letni promet znaša 200 milijonov. Pasztor deli vse prebivalstvo v Budimpešti na štiri vrste: prva vrsta (ena desetina) je dobro si-tuirana, druga (dve desetini) živi precej dobro, a je zadolžena, k tretji vrsti (štiri desetine) spadajo tisti, ki so zadolženi za ušesa, in na vse zadnje pridejo taki (tri desetine), ki so tako revni, da niti kredita nimajo. — Tako izgledajo finančne razmere prebivalcev v lepi in krasno sezidani prestolnici, ki jih vsak tujec zavida radi velikega bogastva in razkošnega življenja.
Šolska mladež kot zaščitnica koristnih ptičev. V kantonu Luzern v Švici so dale oblasti na normalke in srednje šole ukaz, po k te rem naj u-čenci in dijaki skrbe po možnosti za varstvo koristnih ptic. Uničujejo naj zanjke in druge pasti, ki jin nastavljajo nekterniki ptičem, in ljudi, ki se bavijo s tem poslom, naznanijo oblasti.
Statistično. Leta 1903 je bilo v Nemčiji 122,184 učiteljev (84 odst.) in 22,389 učiteljic (16 odst.). Na vsa-kih sto učiteljev je bilo v Alzaciji 45, na Bavarskem 18, na Pruskem 16, na Virtemberškem in Badenskem 10, na Saksonskem 4 učiteljici.
Bolezni v Parizu. Zaradi velikega mraza zmrzne v Parizu na dan 8 do 12 oseb, navadno slabo oblečeni delavci. Zadnja dva tedna je zmrznilo v Parizu 115 oseb. Na influenci boleha- v Parizu več tisoč oseb. Poštna uprava je ustavila dostavljanje tiskovin, ker je obolelo 300 pismonoš. Tudi po državnih uradih in po zasebnih trgovinah morajo omejevati posle, ker je bolnih nenavadno veliko število uslužbencev. V znani trgovini Bon Marehe je izmed 8000 uslužbencev 1000 bolnih.
Skrivnostna pošiljatev. Iz Goer-litza je dospela nedavno v Loebau (Saksonsko) po pošti krsta, v kteri se je nahajal venec iz mirt, pajcolan, 'križ in objava smrti neke mlade dame, ki je baš zaročena v Loebau in se v kratkem omoži.
Uradno potrjena lepota je neka služabnica v Jastrovu. V neki v obli-žju se nahajajoči vasi je župan izdal poselsko knjižico ter je spopolnil znake deklice pod rubriko "posebna znamenja": Okrogel, lep obraz!
Napol zmrznjenega so dobili na prostem 601etnega dunajskega izvo-ščeka Rudelmaierja. V eni roki je držal palico, poleg njega je stal konj, ki se je tresel od mraza. Izvošeek je ranjen na g:avi. Sodijo, da ga je o-mamil mraz tako, da je padel z voza in obležal brez zavesti.
Stari ljudje. V madridski bolnišnici je umrla stara 125 let Marija Jožefina Meta. Rojena je bila leta 3781. Sploh ima sedaj Španska najstarejše ljudi. Na Malagi so pokopali nedavno neko 107 let staro ženo. Francoska najstarejša žena je stara samo 107 let. A prejšnje čase so dočakali ljudje še večjo starost. V XVI. stoletju sta dočakala Angleža Jerkins in John Robins celo 172 let. Robinsonova žena je bila stara 164 let. Ko je vladal angleški kralj Jakob I., je umrla Katarina Desmonds, stara 142 let. Stara 141 je šla peš iz Bristola v London. Old Parr v XVTI. stoletju je dočakal 152 let. Oženil se je, ko je bil star 120 let.
Kje je moj oče IVAN LAPAJNEf Svoječasno je biva? v Irwin No. 2, Westmoreland Co., Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga naznani njegovi hčeri Catiharine Lapajne, 31 Seeley St., Little Falls, N. Y.
Iščem brata ANTONA FRUSL Pred petimi leti bila sva skupaj v Penn-sylvaniji in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve-za njjegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Pros, Box 681, Aepen, Colo
Za vsebino inceratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravniabvo "Glasa Naroda".
ROJAKI SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE
Novih
! 50.00G0
i
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
katera je ravrio izšla od slavnegi in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža fn ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS fl. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. 1.
Vam naznanjam Ja sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. B. C. COLLINS Medical Institute

Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. 1.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljati. Sedaj ne čutim nobene bolečine več. za Var se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako ju hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes GaČnfk
R. F. D. 3 Johnstown.
Pa.
140 West 34th Street
New York, N. y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsak: dan od '10 dopoludan do 5 popoludan. V torek sredo, četrtek in petek tudi od 7~8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz-nikih od io—i popoludne.	H
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praikom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu tako] prašek pošljem. Za golobradc= in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu $500.
Jakob Wahčič,
229 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Florjana štev. 152 N. H. Z. v Willocku, Pa., se tem potom naznanja, da bode dne 17. suš-ca letošnje glavno zborovanje. Vsaki član je naprošem, da se gotovo udeleži, ker bodo jako važne Stvari na dnevnem redu. Postopalo se bode brezizjenmo po pravilih.
Jakob Mikl&včič, tajnik. (6-9—3)
......................i- i-, ru-ij-|_ru-i n_q
Iščem IVANA IVEC, kteri biva nekje v Mihiganu. Ker imam delo za njega, prosim rojatoe, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani: John Mustar, Box 53, Sparta, 'Mitih	(4-6--3)
Kje je PAVEL KRPAN T Doma je od Cix&nice pri Rakeka. Za njegov naslov bi rad zvedel Pangerc Markovič, 1219 Taylor St,. Pueblo. Colo.	(4-6—3)
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to se-
—---- _ _	veda najrajše v
gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj-voatneje in najceneje preskrbi
praisk: sakser co.
109 Greenwich Sireet, New York, N. Y. Podružnica s 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
• Poitnino vr»d.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARUACEUSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, elal>em prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zgi-nejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena	—
drnzma ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za (j stekl. §2.75, za 12stekl.
Čudodelno mazilo za lase.
IVI. REIVYI, Box 32, Sta. D.
ra/.jiošilja:
New York, N. Y.
i izpa $1.50,
MARKO KOFALTV
249|So. Front SL,-
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne Ustke :a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr- Marko ICofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
DH I A I! krijte se sami in pri K VAJIVI J tem si bodete nri-
hranili na denarju, kakor tudi času.
Naročite si vsled te^a britveni stroj "Patent Gem Junior" z 7 klinami, kater« so iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od brivca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. |Kdor pa pošlje znesek $2, v naprej, temu iljemo stroj po pošti, poštnine prosto.
Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo.
Piilto na
L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y.
' £1. &. -'i Vi«
SS5H8
"Winnetou, rdeči gentleman"
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Ko sem se vadil, som poskušal to vajo več stokrat, predno se mi je posrečil a. Sicer pa ni posebna umetnost. Mali pa me gleda tako, kot bi bilo to bogve kaj. Od začudenja je ves prepaden.
"Heavens, to je bil strel! Ali so vam vedno posrečit"
"Devetnajstkrat izmed dvajsetkrat."
*' So, potem ste vi človek, kakoržnegra se mora iskati! Kako pa je recimo vaše imet"
"Old Shatterhand."
"Ni mogoče! Old Shatterhand mora biti mnogo, mnogo starejši, drugače vendar ne more biti 'old* (star)"
"Vi pozabljate, da se beseda 'old' tudi drugače uporablja kot za starost."
"Res je. Toda, hm, ne zamerite mi, Sir; toda Old Shatterhand je premagal grizlija, kteri ga jo presenetil v spanju. Pri tem mu je zver potegnila meso s polovice života; meso se je sicer nekako zlepilo, toda zrastek se mora recimo še poznati!"
Odprem suknjo in srajco ter pravim: "Semkaj poglejte!"
"Vra^ in pol, kako vas je zdelala mrcina. Tukaj se je moralo videti oseminiestdeset reber!"
"Skoro da. To se je zgodilo doli pri Red Riverju. S to rano sem ležal dva tedna poleg mrciue; navezan sem bil popolnoma sam nase. Konečno me najde Wincetou, glavar apaski, kterega ime ste baš prej imenovali."
"Torej s>te vendarle Old Shatterhand! Hm, jaz vam hočem nekaj povedati. Ali vrjamete, da sem jaz, recimo, zelo bedasta glava?"
"Ne, tega ne vrjamem. Vi ste storili samo to napako, da ste me smatrali za greenhorna. Od novinca ne morete pričakovati napada; sploh sem pa Sans-eara premagal le, ker sem ga presenetil."
"Oho! Kot se vidi, ni pri vas nobeno presenečenje potrebno. Sicer je pa malo mož, kteri imajo bivolovo moč. Sicer pa ni sramotno, če me premaga tak človek kot ste vi. Moje pravo ime je Sam Hawerfield; če mi hočete storiti uslugo, imenujte me Sam!"
"Vi mene pa Charlie, kot me imenujejo vsi moji prijatelji. Tukaj je moja roka!"
"Prav, tako naj ostane, Sir! Sam ni človek, kteri bi vsakemu stiskal roke. Vam je pa moja roka vedno na razpolago. Toda prosim vas, da mi jo ne zmečkate popolnoma! Jaz jo namreč še rabim."
"Le brez strahu, Sam! Ta roka mi bode storila še marsiktero uslugo, pravtako kot moja vam. Zdaj že smem ponoviti prvo vprašanje: odkod in kam?"
"Jaz prihajam malo iz Canade, kjer sem se mudil pri stavkarjih. Zdaj pa nameravam iti recimo v Texas in Mehiko, kjer je baje toliko lopovov, da M človeku srce smej« pri misli na neštete sunke, ktere prejme."
"To je popolnoma moja pot! Tudi jaz nameravam iti v Texas in Ca-lifornijo; pri tem mi je vaejedno, če malo pogledam v Mehiko. Ali smem iti z vami?"
"Če smete? Pa še kako! Vi ste bili že na jugu in ste človek, kterega potrebujem. Toda povejte mi resno: ali res pišete knjige?"
"I>a."
"Hm! Če Old Shat-terLand tako dela, potem mora biti to popolnoma kaj družen, kot sem si jaz mislil. Toda jaz vam rečem, da se rajši prevrnem ▼ medvedov brlog, kot bi jaz prijel za držalo. Jaz bi do konca svojih dnij ne mogel zapisati niti besede. Zdaj mi pa povejte, odkod pridejo
Indijanci sem! Ogellallah so, kterih se je treba varovati."
Povem mu, kar vem.
"Hm!" pravi. "Potem je prav, da Človek ne primrzne tukaj. Včeraj sem prišel na neki sled, kterega se je treba varovati. Najmanj šestdeset konj sem naštel. Ti štirje lopovi so morali pripadati tisti četi; stikali so radi varnosti tod. Ali ste bili že kdaj tukaj?"
"Ne."
"Dvajset milj od tykaj je prerija ravna. Devet milj dalje teče voda, h klen »o jahali Indijanci, da napoje svoje konje. Midva se jim umakneva in jo udariva na jug, dasi prideva šele jutri popoldne do vode. Če kmalu odjahava, prideva še danes zvečer do železnice, ktero so speljali vseskozi do zapada. Če prideva pravočasno, si lahko privoščiva, da vidiva recimo vlak."
"Jaz sem pripravljen za odhod. Toda kaj storiva s trupli?"
"Kaj storiva? Ne preveč. Tukaj jih pustiva. Toda pred vsem jim moram pobrati ušesa."
"Trupla morava zakopati, ker bi nas sicer lahko izdala."
"Naj jih najdejo, Charlie, to baš hočem."
Mrtve Indijance znese na vršiček, položi jih-na tla, poreže jim ušesa in jih dene vsakemu v roke.
"Tako. rharlie. Našli jih bodo, a bodo tudi takoj vedeli, da je bil tukaj Sana-ear. Rečem vam, da ima človek brez ušes čisto posebne občutke. Pozimi si predstavljam, da me zebe vanje, dasi jih nimam. Nekdaj sem bil tako nespreten, da so me vjeli rdečniki. Več sem jih pobil, jednemu sem pa samo uho odsekal, mesto da bi mu bil razklal črepinjo. Izkazali so mi ur. e zasramovanjo s tem, da so mi porezali najprvo ušesa; potem bi morali priti še drujri deli na vrsto. Uštsa imajo, življenja pa ne; ušel sem jim ČLsto nepričakovano. Za moja ušesa — toda — štejte tukaj!"
Vzame puško 7. rame in mi pokaže vsepolno urez.
•• Vsaka ureza (»omeni jednega Indijanca. Zdaj pridejo še štiri poleg."
Napravi jih in nadaljuje:
"'i'o j. . - .mi rde. iiiki. Tukaj zgoraj imam osem drugih znamenj, ktera «»nj;i.j«» b. le ljudi. Zakaj te. vam bodem že povedal. Samo še dveh j To >ta o<. in sin, največja h.pova pod božjim solneem. Ko ta dva tu, je dokončana moja naloga."
Njegove oči postanejo solzne; po razorauem obrazu se pokaže bol, gi-,,-t in ljubezen. Takoj slutim, da je srce starega lovca tudi čutilo ne-Mogoee je tudi njega prignala na divji zapad bol ali želja po ma-vanju, kot mnoge druge. Pravi prerijski lovec ne pozna več vzvišene zapovedi: "Ljubite svoje sovražnike!"
Zopet nabije svojo puško. Ta je jedna izmed tistih, kterih se dobi v preri ji dovolj. Kopito je zgubilo prvotno obliko. Zareza je pri zarezi, črta pri i-rti. Vs;ika pomenja smrt kakega sovražnika. Cev je pokrita z debelo rjo vir.,; tujec bi niti ne mogel ustreliti ž njo. Toda puška v rokah vajenega zapadnika ne zgreši nikdar. Vajen jo je; zato pozna vse njene prednosti in napake. Če jo nabije, zastavi lahko svojo glavo, da ne zgreši cilja.
"Tony!" pokliče mali.
Kobila se je do zdaj pa.-la. Na ta klic priteče takoj in se postavi tako pripravno, da sc jo lahko kr.r /ajalia.
\ i imate izvrstnega konja. Kdor ga prvič vidi, bi ne dal dolar zanj. <~"e ete ga pa malo opazuje, pa vidi kmalu, da je vreden tisoč dolarjev.'
*• Tis-o<"" ? Pshaw! Recite milijon! Jaz vem v Skalnem gorovju za žile, k,er se zlato lahko grala z lopato. Če dobim kdaj človeka, kterega bode I Sam Hawertield ljubil iz siva, mu hočem pokazati ta kraj. Moja Tony ni1 torej naprodaj za denar. Jaz vam samo toliko rečem, Charlie: ta, kterega imenujete zdaj Sans-ear, je bil nekdaj popolnoma drugi človek, poln veselja in srei-c, kot dan svetlobe in kot morje kaplic. On je bil mlad farmer. Imel je ženo, za ktero bi bil dal tisoč življenj. Ženo je prinesel na dom na •voji najboljši kobili, ktera se imenuje Tony. Kobila je imela žrebeta, mladega, zdravega in pametnega, kakoršnega se sploh ne dobi. Dal sem mu ime Tonv, kot kobili. Ali ni to prav, Ch*riie?"
"Da," odvrnem. Gme me, kako ta človek čuti. Pod tem razjoranim,
trdim obrazom tako veliko aree.	' ; >
"Well! Potem je prišlo tistih deset, kterih sem vam omenil. Bila je tolpa Bushheaderjev, kteri so ropali in morili po vsi okolici. Požgali so mojo farmo, ubili ženo in otroka in ustrelil mojo kobilo, ktera ni trpela nikogar druzega na sebi kot mene. Samo žrebe je slučajno ušlo. Ko se vrnem z lova, najdem žrebe kot edino pričo nekdanje sreče. Čemu bi vam pripovedoval. Osem lopovov je že padlo. Zadnja dva tudi prideta še v mojo oblast. Kogar zasleduje Sans-ear, ga najde, tudi če zfoeži v Mongolijo. Njemu gotovo ne uteče. Baš radi tega grem v Texas in Mehiko. Iz mladega, živahnega farmerja je postal tekač in lovec aapada, kteri hrepeni samo po krvi in maščevanju. Iz žrebeta je postala neke vrste žival, kter* je bolj podobna kozlu kot konju. Toda oba sta še čvrsta in bodeta še dosti vzdržala, dokler ne prifrči kaka krogla ali peica, da ko*ča jednega od Dragi_p* najsi bode konj ali jaz — umre vsled hrepenenja."
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeHerjem
, Dr. Goldstein, 134 Covington St. v New Yorku izjavlja: Dr. J£ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najbo JŠe sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-
hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62od Street, N. E„ Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM ON I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80.
n — ^ ^
v
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršlča,
301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
----- jn ——
obilni obisk.
m ** W HHMiflMuipi-uy^iiiJ«.

Rojaki, naročajte a« na "Glaa Naroda' največji in najcenejši dnevnik.
r

AVSTEO-AHEBICAN LINE
Regularni potrti parnlkl
"OIULIA** odpluje 12. mraca. ''Eugenia** odpluje 19. marca.
vozl)o med New Yorkom, Tr«*tom In Reko.
I
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
|i=S-

m1
CUNARD LS
PARNIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIK I IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT TRUSTOR NA KROVU ZA ŠETANJK POTNIKOV TRETJEGA RAZftEDA.
oJT
FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
o4NTON BOBEK, vodja.



Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje in najceneje. Penarne poš:!jatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstr-ijAsI-c© elentit-je po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestae hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranil ;c knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAROBRODNE LISTKE
za vse parobrodne '.!rui-be pj i.ii.li Ct.u«h.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v N-v? W;rk;i d.jniač i:sl c:.cc jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prt jurjo i:i ouvcvie i.a p«±ruik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednorti.
Dobi se v podružnici "Ciliiii I^ai-oclti'' t j 1
CCIll	T i i3L.


I
II
{

ROJAKI, AAftOCAJTE 8E Jnj Za vsebino inseratov ni odgo7orno <<GLAS NARODA", NAJVEČJI IN ne uredništvo niti upravništvo. NAJCEN&JŠI DNEVNIK!	Upravništvo "Glasa Naroda".
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne dražbe sv. Cirila in Metod* v LoaTsljani! Mal j>oloii dar domu na oltar!	(v d)
ULT0N1A
CARPATfllA
P4'
ii du
kdaj. iz
odp'nje Iz Nev Yorka (Lie 51 marca.
odplnje iz New •Yorka dne 12. marca.
odpluje iz New Torka dne 26. marca.
TTLTONIA. 8LAVONIA in PAN S O NI A so parni ki na dva vijaka. Ti paruiki so 11 prav »jeni po najnr»v<-jštjni kijoj 1 in zoU> prikladni e« tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom Irikrat na dan pri smizi post rež na.
Vo*n e listke predajajo jfooblaščtni a;entjfc in
The Ciari Steaisliip Co., Ltd,
BOSTON s	M1INN EAPOLIS:	CHICAGO«
State St. Guaranty Building. 67 Dearborn tt. 21-24 STATE ST., NEW YORK.
Sipgiiie Generale Tiansatlaotigue.
(Francoska parobrodna družba.)
o
R
0 S
1
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Naii po celem svetu slavni profesorji.
DIREKTNA ČRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
'	Poštni p&rniki so:
.....14,200 ton, 30,0« »0 konjskih moti'
"La Provence" na dva vijaka........
"La Savoie" „ ,, ,, ........
"La Lorraine" ,, ,, ,, ........
"La Touraine" „ „ ..........
"L'Aquitaine" ,t „ ..........
"La Bretagne".....................
"La Champagne" ..................
"La Gascogne" ..............T......
12,000	yy	25,f*00	yy
12,000	y,	25,000	y>
10,000	yy	12,000	>y
10,000	»	12,000	>»
8,000	»» t»	9,000	yy
8,000		9,000	yy
8,000	>»	9,000	yy
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parnik i odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. mri dopolndne iz prUtanIMa it 42 North River, ob Morton St., N. Y. U Bretagne	7. marea 1907. *LA LORRAINE 4. apr. 1007
•LA SAVOIE	14. marea 1007. La Bretagne	6. apr. 1007
•LA TOURAINE 31 marea 1007 *LA SAVOIE	1L ape. 1007.
L« Gaaoogne	23. mana 1007. *LA TOURAINE 1& ape. 1007.
•LA PROVENCE 2ft. marea, 1007. La Gaeeogoe	20. apr. 1007.
Pamika s srezdo zauunoTtnl iHajo po in Tfjakm.
M. W. Kozmlnski. generalni agent za zapad.
71 Oeaborn At, Chicago, lU.
Stem svaximo vse bolnike »kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim eavodom, kateri proBto lažejo da imajo „OItOSI" zdra\*ila in da zastopajo Orosi LuLoratorium v ^lilanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših
zdravnikov zdravila.	—
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! A* Orosi zdravila so pripravljena po propisili največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že*več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniiMaavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	_
Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ezdravi? =====
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
druri zdravnik Vam eemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mil Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko piSete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje m ne vidite da \as i bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Espressu plačano s dozvolbo pregledala m ako ! niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se »v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in nasi ifcospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da "bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični načm popol-,
noma ozdraviti morejo.	___
i ♦ • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * • •
Samo še kratek čaa in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdb vse mo-t goGe bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako daj se t Človeku razširi in kako da Človeško telo propade ako s pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen sdravniku povedati aH popisati. Še nobena Zdravniška knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga aahvalna piBma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v iavnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo o-dravili samo v mesecu Novembra S sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo v.Oi druzega stanu iz stare domovine In to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so pnspeh do največjega človeškega znanja. ^ ^	Sljenaslor dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
*Vaaki kateri nam
nfires NA
______»VENSKI ODDELEK:	£ »
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York.
■■ mTaUliatKnhL