BOGOVI SOTRUDN1 V i t o m i I Z u p an Dobil sem petnajst dni zapora nepogojno, nisem se pritožil, pač pa sem prosil, naj me prevzamejo čimprej. Potem ho poletje. Zdelo se mi je — po naključju, ki spremlja človeška pota, in po usodnosti našega čustvovanja — da je ta zapor nujen slučaj in slučajna nujnost. Mislim, da ho jutri prišlo po moji poti še veliko ljudi v to hišo. Pričakoval jih bom. Dva dni sem bil v zaporu razkrojen in živčen. Tretji dan sem občutil blagodejnost enoličnega reda in čiste enakosti ljudi. Pomislite, po dolgih letih nisem imel nobene skrbi, in zahotelo se mi je dela. Tistega navadnega, rednega, dnevnega dela. In ker mi dela ne dajo. sem se odločil, da zapišem dogodke zadnjih mesecev in neka svoja opazovanja. Zase. Da se uredim. To pisanje bom vzel kot pravo delo. Sam sebi se zaklinjam. da bom skušal biti pri tem čimbolj opisen. Da boni skušal podati dogodke, stvari in ljudi, kakor so bili. Da se ne bom pustil preveč zanesti jezi, razočaranju, domišljiji, žalosti in razmišljanju. Na kratko moram najprej poizkusiti sebi orisati sebe. Pišem se Mihael Berk. Rojen sem v eni izmed hišic na robu Ljubljane, ob cesti proti Vrhniki. Oče je delal v opekarni, mati doma, ker nas je bilo pet otrok. Oba sla umrla v tisti vroči pomladi leta 194o. Oba od kapi. Tudi jaz imam slabo srce. Študiral sem germanistiko, preživljal sem se z inštrukeijamii in kartami, ki sem jih redno igral v nekdanji kavarni ¦»Prešeren« za Prešernovim spomenikom. Zmeraj sem bil zmes 1080 stvarnosti in umišljenosti. Zaradi vojne in nedoslednosti v sebi nisem dokončal fakultete, postal sem vse od kulturnega urednika preko korektorja do prevajalca. Nekdaj sem vzdigoval uteži in bil ponosen na svojo telesno moč in krepko postavo. Pil nisem veliko, kadar pa sem, sem bil sprva veseljaški, potem pa sem se nagibal k nasilnosti. To ljudem ni bilo prijetno pri mojih petindevetdesetih kilah in višini meter in oseminsedemdeset. Bil sem znan kot nekakšen medved. Moje slabo srce, ki sem ga podedoval po starših, mi v partizanih ni prišlo prav. V hosto sem šel po kapitulaciji Italije, dva moja brata sta že bila tam. eden je padel, drugi preživel, ta je živel po vojni pri meni kot podnajemnik. Leta oseminštirideset ga je pobrala srčna kap in to bo verjetno tudi moja usoda. Po njem sem podedoval nekaj obleke, ki mi je bila premajhna, partizansko pištolo tipa FN in denar, ki ga je zbiral za nakup pohištva. Nameraval se je namreč oženiti. Nekaj mesecev zatem, ko sem prišel v partizane, me je v ofenzivi izdalo srce. zajeli so me beli, pri katerih je bil tudi neki moj nekdanji sošolec — in to mi je rešilo življenje. Ne bom sicer opisoval — vsaj zdaj ne — kako so ravnali z menoj, predali so me Nemcem in po nekaj zanimivih mesecih različnih zaporov in masaž sem v nihanju med življenjem in smrtjo prispel v Dachau. od koder sem se vrnil v začetku junija 1945. Bolj na kratko teh reči menda ni mogoče povedati. Oženil sem se kmalu po vojni. Moja žena je lansko leto umrla za prezgodnjim rakom. Zapustila mi je hčer. ki sva jo krstila po meni za Mihaelo. rekla pa sva ji Ela, Elica. Zdaj je stara petnajst let; čedno, vitko dekle. Sprva je bila zelo dobra dijakinja, zadnje čase pa je v šoli nerazumljivo popustila. Stanujeva v trisobnem stanovanju s kabinetom. Ena soba je moja. Ela spi v kabinetu ob kuhinji, dve sobi pa oddajam. V bivši bratovi sobi stanuje že dolgo glasbenik, ki hodi domov po polnoči, zjutraj pa sploh ne vemo, kdaj odhaja, vidimo se večidel samo okoli prvega. Ženino sobo pa sem oddal priletnemu trgovskemu zastopniku, ki je več na potovanju kakor v Ljubljani. Z Elo> se že vse od ženine smrti hraniva v isti gostilni, samo zajtrk in včasih večerjo si napraviva doma. Torej miren dom brez presenečenj. Pred Milenino smrtjo smo bili pač rodbina, kakršnih je veliko. Ona je imela bolečine v trebuhu, jaz sem delal pozno v noč, Ela se je šolala. Oba z ženo sva skrbela za našo Elico. medsebojne težave pa sva izpuščala iz pogovora, kolikor sva mogla. Vsak mesec sem se dvakrat ali trikrat zakrokal. potem sem imel hudega mačka, naposled sem se zagrizel v delo. Tisti del mene, ki se je kot študent preživljal z inštrukcijami. je bil dober mož in oče. Tisti del mene, ki je nekdaj igral hazardne igre, pa je tu pa tam predrl oklep urejenosti. Ta del je namreč nekdaj 1081 preti), da l>o napravil iz mene pustolovca. Pred tem me je reševala srčna napaka. Kot germanist sem se naučil nemško in angleško. Bral sem napete romane. In to zmeraj pusti kakšno sled v značaju človeka. Resničnost je terjala eno, umišljenost je koprnela za nečim drugim. Milena je bilo zelo lepo dekle in najin zakon je vzklil iz ljubezni in strasti. Ko so se pa pri njej začele pojavljati bolečine v želodcu in drobu. je strast upadala, ljubezen pa je prehajala v tovarištvo. Ona je vedela, da včasih, v njej tako tujih nočeh, skočim čez zakonski plot — a nikoli mi ni rekla besede. Ko je tiho — a v hudih mukah umrla, se je nekaj preklalo v meni. kakor da je umrl tudi kos mene. Padel sem v mrtvilo. Kar sedel sem in gledal predse. Tisti čas me je zelo zbližal s hčerjo. Znala me je pravi čas pobožati po laseh, me s tihim, obzirnim glasom -- a polnim razumevanja in pripadnosti -vprašati kakšno majhno, pomembno stvar. Prosila me je, naj ji pomagam pri kakem prostem spisu. Hranila me je. Spravila me je na sprehod. Nenadoma me je na Gradu, ko sem se nasmehnil neki njeni opazki, objela in poljubila na lice. Ona. ki ni bila nikdar vneta za domača dela. je pospravljala, snažila čevlje in mrmraje prepevala predse. Dala mi je brati revijo, me opozorila na članek o mladinski problematiki. Moral sem brati in se potem pogovarjati z njo. Zakaj ima mladina na vseh petih zemljinah temne vzore. Kakšne temne vzore? Smehljal sem se. Samo da naša Ela nima temnih vzorov. Peljala me je v kino. Biiniki in nonkonformistična dekleta. Vsaka mladina ima v nekem obdobju temne vzore. Zato so Amerikanci prepovedali filme o gangsterjih kot junakih. Tudi mi smo brali Sanina. pa Junaka našega časa. kasneje kavbojke Maxa Branda in Baxterja Owena. Pa Tarzana. A to niso temni vzori. To so morda nonkonformistični vzori. Od kod' Ela vse to ve? Tudi mi smo popivali, se pretepali, zasledovali dekleta, se izražali omalovažujoče o vseh rečeh v oltarjih. Že. A zdaj je doba blue-jeans. beatnikov. huliganov, blousons noirs. tunojadccv. črnih mačk. rdečih psov. zelenih psov. eksistencialistov. angelov z umazanimi obrazi. Doba prevrednotenj, sem pripomnil. Spominjal sem se svojih medvedjih junačenj. Naših krokarskih domislekov. Objestnih šal. Sicer pa Ela ne ve. da sem še zdaj prav čuden, kadar me \ pijani noči obide umišljenost. Klicala me je v življenje nazaj. Klicala in priklicala. Tudi čas je storil svoje. Bilo je prav smešno. Ela mi je pripovedovala o sošolcih, ki že kradejo avtomobile, rcpetenti. To me je presenetilo, a vesel sem bil. da mi zaupa. Smešno je bilo. da je ona govorila kot zrel. moder človek, jaz pa kot vse razumevajoč, hladnokrven bitnik. Skoraj šaljivo sem ji razčlenjeval tisto na videz uničevalno v mladem človeku, tisto, kar se v neki dobi preobrne v ustvarjalno. Preobi- 1082 lica moči in življenjskega zanosa — in potem eksplozija. Včasih me je gledala prav začudeno. Kakor da se sam prištevam k vsem tem mladini ljudem vsega sveta ali kakor da sem njihov odvetnik. A mislil sem si: moja Ela tako ne bo nikoli kradla avtomobilov. Mi pa smo nosili klopi v parku v ribnik, delali smo škodo — pa smo vendar postali ljudje. Bolj me je zaskrbelo, ko mi je povedala, da se ji posmehujejo. ker še nima fanta. A rekel sem si: njena zaupljivost do mene kaže njeno irdnost. Zmeraj mi je pripovedovala samo o sošolkah in prijateljicah, ali pa o šalah, ki jih zbijajo njeni sošolci, ki že pijejo in kadijo. Zgodaj res — a spregovoril sem samo o zdravju. Ela se je razvijala, da jo je bilo veselje gledati. Nenadoma sem se ujel. da spadam med očete, ki so ponosni na rast svojih hčera. Z rastjo pa je seveda prišlo zanimanje za modo. Naenkrat ni mogla več »v teh čevljih« v šolo. Zakaj ne, za boga? Saj so čedni, trdni čevlji! Že, a predpotopne oblike, lakih čevljev nihče več ne nosi. Vsi bi se mi smejali. Smejali? Kako to -smejali? In vsi v šoli imajo že zapestne ure. samo Ela ne. Smejejo se ji. Spet se smejejo? Sicer so pa ure po štiri, pet tisoč. S tako ne sme priti v šolo. Smejali bi se ji. S kakšno pa? Z dobro uro. Ivoliko stane taka ura? A. osemnajst, dvajset, petindvajset tisoč. A vsi imajo tako ure? Imajo. Hm. to so pa bogati starši. Pa mamine nogavice imajo črto. Zdaj črte ne sme bili. Smejali bi se. Pa mamin plašč ni dober. Ta moda je mimo. Vsi bi rekli: a si mamo slekla? In bi se smejali. Kaj? Po revoluciji se bogatejši smejejo revnejšim? Tega še nekdaj ni bilo. Ja. zdaj pa je. Zdaj se smejejo. Godrnjal sem in popuščal, kaj sem pa hotel. Zaklel sem se pa, da dani v časopise članek z naslovom: Po revoluciji se bogatejši smejejo revnejšim. Neka njena sošolka ima po dvesto din na dan za drobne potrebe. Neki sošolec ima po dve škatli cigaret od mame in po tristo din od očeta na dan. Drugi ima vespo. Dekleta imajo kožuhe. Plesne toalete. Pa vse priprave za make up. Dva že vozita očetov avtomobil. Ta gre v Italijo na počitnice. Oni vodi svojo družbo v očetov vikend in zadnjič so štirje popili petnajst litrov vina. Glej no. Kaj pa so njihovi starši? Obrtnik, funkcionar, inženir. Kipar. Nekaj višjega v trgovini. Solatarica. In se smejejo. Ja. Špela je imela pet tisoč s seboj na izletu, jaz pa tistih par kovačev. Sem jedla sendvič, pa so se mi smejali. Večinoma imajo uvožene reči. A uvožene? Ce ni uvoženo' — se pa smejejo? Vsak vpraša: po čem je bilo pa tole blago? In vedo za vse cene. Ni jih mogoče preslepiti. Potem pa se smejejo. Oblekel sem jo. kolikor sem mogel. Za na izlet sem jii dal dva tisoč. Poljubila me je na lice. Vest me je pekla, ker sem prejšnji teden zalumpal skoraj štiri tisoč. Dal sem ji za frizerja. Pa za lepotila. Kaj 1083 hočem, sprijazniti se je treba s tem, da dorašča. Oziroma, saj je videti, kakor da bi imela že sedemnajst ali osemnajst let. Vzporedno z njeno rastjo in razevetanjem sem opazil, da se čedalje manj pogovarja z mano. Da izostaja. Seveda mi je povedala, da je bila pri prijateljici, pa v kinu. Moral sem ji kupiti plesno obleko. Stala me je še enkrat več od vsote, ki sem se jo bil odločil plačati. A bila je tako srečna. In res nenavadno lepa. A tudii tuja, naenkrat tuja. Ko je odhajala, me je nekaj prizadelo. Ljubosumni oče. sem se zbodel. Ob konferenci je prinesla dva čveka. Prvič v življenju. Kaj pa to? Prav dobro mi je znala razložiti usodno zapovrstje naključij, ki so pripeljala do obeh slabih ocen. Matematika, seveda, in fizika. Tudi sam nisem bil nikoli dober matematik. Pa dovolj o tem. Ko premišljam, kje se je začela grozota, se moram ustaviti pri nekem dnevu v deževni jeseni. Tista deževna, meglena, pusta ljubljanska jesen. Ela je imela pri Speli čaj ob petih. Oblekla je plesno obleko, nalepotičila se je, me poljubila mimogrede, in šla. Prevajal sem sodoben ameriški roman, v katerem mrgroli Ločljivosti. Zagledal sem se v okno. Dežni pršič. Tihota sobe. Razbičana domišljija od dogodkov v romanu — privid nekega surovega posilstva. lihota sivega popoldneva v hiši. ki je kakor izumrla. In podoba Ele, ki vsa žareča odhaja skozi vrata. Kam? Čuden strah me je prevzel. Nekaj se vendar dogaja — in jaz ne vem. kaj. Vstal sem, moral sem vstati. Oblekel sem se in odšel iz hiše. Ustavil sem se na pločniku pred veznimi vrati. Ljudje so hiteli mimo. Avtomobil s skoraj neslišnim strojem. Šel sem ob hišah. Tisti roman je hodil za mano — tega sem se zavedal, ko sem v neki veži ošvrknil s pogledom žensko, ki je dvignila krilo in si popravljala nogavico. Tisti blesk napetega mesa nad nogavico. Samo hip. A hip. ki je zadrgetal v meni. Torej nisem še pozabil vsega tega. Torej taki dnevi še niso umrli. Oklep je počil. Zavil sem v točilnico in si naročil encijan. Nekaj grenkega, hudega, odvratnega. Hudo na hudo. Pil sem in gledal v vrata. Vstopali so moški in ženske, same sence iz dežja. Zdaj bi morala vstopiti neka čudna ženska, tista Ann iz romana, tista dolgolaska, ki je šofirala v plašču iz leopardovega krzna, oblečenem na golo. Kič. Priprl sem oči. Zdaj vstopa, prihaja proti meni ... Tedaj mi je nekdo položil roko na ramo. Režiser Amon, nekdanji prijatelj, s katerim se že dolgo nisva videla. Sam? Kaj piješ? Encijan. Dva enci-jana. Potem sva šla v kavarno, od tod v restavracijo. Pečenice z zeljem. Pila sva črno vino. Po encijanu nama je stopalo v glavo. Govorila sva čedalje več. čedalje bolj razvneto. Kako dobro, da sem ga srečal. Sprostil sem se, se razgovori!, pripovedoval sem mu zgodbo romana, ki ga prevajam. Opisal sem mu razvratnico Ann. Zamolklo se je smejal, na 1084 oči pa mu je legla rahla meglica. S hripavim glasom mi je na pol šepeta je pripovedoval o svoji ljubezenski dogodivščini pred nekaj dnevi. Kič. Lica so mu rdela od razvnetosti. Kakšno telo. kakšne noge, posebno noge. Tista ženska, ki si popravlja nogavico v veži. Med naju je legla plast gostega zraka, z nekakimi vznemirljivimi vonji, šumi. podobami. Prijela me je rahla slabost. Srce. Slabost v želodcu. Vesel sem bil, da je imel vajo v gledališču. Ostal sem sam. Potem sem odšel na cesto. Hodil sem ob hišah, v ušesih mi je brnela enolična melodija klavirja. Stopil sem v gostilno in ob točilni mizi zvrnil slivovko. Od tega pa mi ni bilo bolje. Prav pravijo, da je treba pri alkoholizmu odkriti vzroke. Da ni bilo nekih preganjavnih prikazni, bi lahko popil kavo. prebral tuje časopise in se odpravil domov na delo. s katerim sem tako in tako v zaostanku. Šel sem po ulici in vse luči so imele čedalje večje obsvite v vseh mavričnih barvah. Klavir v mojih ušesih pa je igral hitreje in hitreje. Nekaj bi bilo treba storiti. Nekam bi bilo treba oditi. Za nekaj bi se bilo treba odločiti. A nič ne boni mogel storiti, nikamor ne bom odšel, nič se ne bom odločil. Nekoga bi bilo treba srečata. Ali celo poiskati. Že sem nameril korak čez cesto — šel bom tja. Morda je še voljna, da me vidi. Morda se še spomni tiste noči izpred let. Telefoniral ji bom. A ne vem številke. Ne spominjam se njenega priimka. Ne grem. Ni je doma. Ce pa je. je pri njej družba. Ali pa en sani moški. Ne grem. Stal sem sredi ulice. Tedaj sem zagledal elegantno dekle, ki mi je mahalo, se veselo smejalo in me klicalo. Očka. Očka. Prijela me je pod pazduho, odvedla me je na pločnik. Tam je bilo še neko dekle, ki se je ravnokar poslavljalo od dveh fantov. Fanta sta odšla, Ela pa me je predstavila svoji prijateljici. To je Senja, očka. Veš, da sva popili tri vermute. Cisto sva pijani. Tako sem vesela, da sem te srečala. Mislila sem iti domov, zdaj pa ne gremo. Kajne, da gremo še kam. očka? V tem me je Senja prijela pod drugo pazduho in rekla smeje se: Seveda gremo. V kavarno? Ne. tam je dolgčas. Raje k Turistu. Kako pa veš, kako je tam? Bila sem s Špclco. Tam je najbolj fina postrežba. I i ne veš. kako luštno je bilo danes prt Špelci. Plesali smo, da se je vse treslo. In kako smo kričali. Od spodaj so prišli dvakrat zvonit. Pa je zdaj hiša še cela? sem rekel. Cela, ampak najbrž malo razpokana. Nova stavba. V kopalnici imajo poplavo. Bosi smo hodili na stranišče. Potem pa prihodnjič vzemi bikini s sabo. sem pripomnil. Senja se je smejala. To sploh ni slaba ideja, je rekla. Ko smo vstopili pri Turistu, je vzkliknila: Madonca. Ela. je tvoj foter fejst. Jaz sem tako sita teh važičev. Gledala me je nepremično v oči. Take 1085 velike, zelenkaste oči, mačje. Ko sem ji pomagal sleči plašč, sem videl, da ima vitko, visoko postavo, le prsi in boke ima močnejše. Sedli smo. Ela je kar naprej čebljala. Senja pa se je nasmihala, tu pa tam kaj pripomnila in mi od časa do časa pogledala ostro, resno, naravnost v oči. Krilo je imela nad koleni. Opazila je, da sem to videl. Bilo jii je všeč. Ti. da mi ne boš zmešala očeta, je iznenada rekla Ela, in že smo se smejali. Začel sem se pogovarjati z Elo. prizadeval sem si. da bi Sen je skoraj ne pogledal. Spogledljiva je. Ali je to dobra družba za Elo? Natanko ve. kakšne oči ima. ve. da ima lepa kolena, ve. kako1 se je treba izprsiti. Lahko bi jo zasovražil. Ona pa je nalašč izzivala. Povedala je šalo z neko zelo kočljivo besedo. Pogledal sem jo z ua-iiiršeiiim obrazom. To vam pa ni pristajalo. Senja, sem rekel smrtno resno. Ona pa je izbočila prsi in mi odgovorila: Štos je pa le. Ela se je smejala. To šalo je povedala Špelca. Saj očka ni tako hud. kakor se zdaj dela. Senja. Vzgaja naju. je z narejeno žalostjo pripomnila Senja. Zaradi nemira, ki me je obhajal, sem neprestano kadil, in tudi pil sem hitreje kakor po navadi. Besede so šumele. Ela mi je ostajala \ daljni meglici. Senja pa je s svojim telesom poplesovala čedalje bliže. Plačal sem in šele tedaj sem se zavedel, da je Senja popila tri vermute. Čeprav sta ugovarjali, smo odšli. Pojdimo še k nam na kavo. očka. Od kdaj pa ti piješ kavo. Ela? O. že nekaj časa. Kaj pa češ naročiti \ slaščičarni? Delo imam še. sem se branil. Ela pa: bova pa med ve še malo poklepetali v kuhinji. Po poti sem opazil, da sem se ga kar lepo nalezel. Pa tudi Senja. Ela je bila kakor razposajen otrok. Senja me je enostavno začela tikati. Potegnila naju je v teku čez ulico in kazala neko obleko v izložbi. Veš. takole boš kupil Eli. Kajne, da boš? Ne bodi filister. za to je še čas. Nikar ne misli, da ne vem. kako krvav si pod kožo. Seveda, avtoriteta ne sme trpeti. Zmeraj sem si želela, da bi imela moža. ki bi bil veliko starejši od mene, velik in bogat. Malo siv in eleganten. Nikar ne filozofi raj. To ti ne paše. A imaš še kaj za piti doma? Kdo pa je rekel, da sem pijana? Pijan je tisti, ki obleži. Mene imajo povsod radi. ker nimam dlake na jeziku. Pa tudi zmerjam ne in blesava sem ravno prav. Eni jemljejo življenje tako resno, da splesnijo. preden pridejo k pameti. Jaz ga flegma biksam ravno toliko, kolikor je prav. A ni perfektna. je rekla Ela. Senja pa je poplesovala po pločniku pred nama. Za in proti se je bilo v meni, proti pa se je čedalje bolj utapljalo v valil večera. Jaz imam rada vse. kar je malo narobe. je vzkliknila Senja pred vhodom v hišo. kjer stanujem. Ne vem. s kakšno zvezo mi je pri tem snela klobuk in me zgrabila za lase. pa takoj popustila in me mehko pobožala. Čutil sem njene nohte, za tem pa mačjo mehkobo. Vstopili smo. Najprej sem odšel v sobo. 1086 Ko sem stopil v kuhinjo, je Ela kuhala kavo, Senja pa je z visoko dvignjenim krilom — kakor to delajo majhne dekLice — sedela na za-bojčku za kurivo, vendar to ni bila majhna deklica. Zaradi bolezni je v ljudski šoli izgubila dve leti. Zdaj je najstarejša v razredu. Ela je prinesla radio. Zaplesali sta. Z navidezno mirnostjo, za katero je bilo čutiti drget skrite življenjske strasti. Bili sta zelo lepi. Potem je bila kuhana kava. Potem sta mi skupaj pripravili posteljo in Senja je s šalo položila pižamo na odejo tako, da ji je prekrižala roke. Oče je na pol svetnik. Potem se je spustila v liste mojega prevoda. Priskočil sem. A že je imela list v rokah, odskočila je z njim. mimogrede prebrala stavek -se zasmejala. zbežala okoli mize. spet prebrala na ves glas. In to ravno tak stavek. A, tole je pa v redu. je vzkliknila. To je pa še bolj močno kakor tisti Špelin vic. Zaman sem jo lovil. Ko se mi je dala ujeti, je držala list daleč od sebe. tako da sem jo moral objeti, če sem. ji hotel list vzeti. Kričala je od razigranosti. A ti tega nikoli ne bereš. Ela? Sem mislila, da so same resne reči, ker se očka tako resn-o drži. ko jih prevaja. Jaz ne grem domov. Ela. Bom spala pri tebi. A veš. kako daleč je do mene. Ko smo se poslovili, sem se brž spravil v posteljo. Vzel sem revijo, bral sem. Prekleta puščoba nedorečenih polresnic. Pa tudi pol moje zavesti je bilo drugje. Cez čas sem ugasil luč. Čutil sem. da dolgo ne bom zaspal. Tedaj so se tiho odprla vrata. Koraki bosih nog. Luč na nočni omarici se je prižgala. Senja. V Elini spalni srajci je sedla na posteljo, resna, prežeča, zagledala se mi je v oči. Molčala sva. Roke sem držal nidrno na prsih. Sklonila se je počasi in ine ugriznila v noht na mezincu, počasi je stiskala zobe. do bolečine, čakala je. da se zganem, a zdržal sem. Popustila je. se zravnala. Telo se ji je jasno odražalo izpod srajce. Utrip srca sem čutil v grlu. Bedak, je rekla šepetaje. Poberi se. sem siknil — a ona je vedela, da ne bom zdržal. Čutila me je. Bila je izvedena. Počasi sem se dvigal na komolec. Gledala me je z nasmeškom, ki je bil mešanica posmeha in bolečine, čedalje bolj spačen je bil. Pustimo to za zdaj, kajti v čudnih okoliščinah se bom moral vrniti v ta trenutek. Že prehajam na dogodke, ki so me privedli v la zapor. Kakšen mesec zatem sem prišel domov okoli polnoči. Redkokdaj pogledam ponoči k Eli. To pot sem. Nii je bilo. Spravil sem se spat. Okrog devetih bom doma. je rekla. Ob sedmih grem s Špelco v kino. Nisem mogel zaspati. Bral sem in poslušal, kdaj se bodo odprla vrata stanovanja. Nič. Pri tem sem menda zadremal. Ugasil sem luč. Dremal sem in se prebujal, nič ne vem, koliko časa. Nenadoma me je nekaj \zdig- 1087 nilo. Vstal sem, šel tiho skozi predsobo* in kuhinjo — pa odprl vrata Eline sobe. Prižgal sem luč. Zazdelo se mi je, da se je odeja zganila. Elin obrazek. Spala je. A kako da je odeja tako napihnjena? Odgrnil sem. Kuštrava glava, z obrazom navzdol, gol fant ob Eli. Elin obraz z razprtimi očmi brez sence zaspanosti. Tudi Ela gola. Samodejno sem zgrabil fanta za lase in nadlalit, s sunkom sem ga potegnil s postelje in vrgel po tleh, da je zaropotalo. Ela je zamolklo kriknila in se do oči pokrila z ,odejo. Fant se je vzdignil, mlad obraz s temnimi očmi, z vso močjo sem udaril proti njemu, a spretno se mi je izmaknil, jaz pa sem se opotekel in skoraj padel od zaleta. Oprijel sem se mize. na kateri se je prevrnila vaza s cveticami, ki sem jih prinesel Eli za petnajsti rojstni dan. Fant pa je segel v žep hlač. vrženih čez stol in pokritih z Elino obleko, izvlekel je nekaj — vame je iz njegove roke pogledal — tenek nož na zaskok. Fantove oči so se priprle, ustnice so se mu stisnile, da jih ni bilo videti. Zgrabil sem drug stol in ga treščil vanj, zakril se je z rokami in se sesedel — šele zdaj sem zatulil. Vse, kar se mi je v teh hipih nagnetlo v grlu, je udarilo iz mene. Planil sem nadenj, a izmuznil se mi je pod nogami, smuknil pod mizo — in že je bil pri vratih. Skočil sem za njim. a v kuhinji mi je potegnil mizo na pot, da sem se zaletel vanjo in jo prevrnil — še sem videl blesk njegovega golega telesa v predsobi, nekaj temnega je šlo z njim — kasneje sem ugotovil, da je vzel mojo suknjo — in ni ga bilo več. Drvel sem po stopnicah navzdol, a vrata v veži so bila odprta. Njega nikjer, jaz pa v pižami. Šele zdaj sem začutil srce. Sladke sline so se mi zbirale v ustih. Utripalo mi je v prsih, v grlu. podrgetavalo je. se skušalo ustaviti, pa se spet pognalo. Tako sem prisopihal navzgor. Za vsak primer sem se vzpel po stopnicah do zaklenjene podstrehe. Vrnil sem se v stanovanje. Ela je stala — na brž oblečena, bela ko zid. drgetajoča — v kuhinji. Molče je strmela vame — in čudno, zdelo se mi je, da ji v obrazu ne igra strah, pač pa sovraštvo. Prvič v življenju. Gledal sem jo. Stal sem med podboji, stopil sem korak proti njej. se spet ustavil. Srce mi je klopotalo. Tako sva se molče gledala nekaj trenutkov. Dokler se mi v spominu ni zablisnila podoba njega. Sunkoma sem se obrnil. Šel sem v sobo. Oblekel sem se in poiskal bratovo pištolo, pregledal sem jo. Ob škljoku orožja, ki sem ga odprl, sem zaslišal drsenje v predsobi. Ela, gledala je. kaj bom storil. Porinil sem nabojnik v pištolo in se odpravah Ela je spet stala v kuhinji. Seveda sem se kmalu naveličal iskati fanta po nočnem mestu. Vrnil sem se domov. Ela je sedela na svoji postelji. Ko sem se ji počasi bližal, je rekla tiho in mirno: Ne z roko, oče, izbil mi boš zobe. Na mizi je ležal iztepalnik za preproge. Bil sem jo, bil. dokler me ni 1088 premagal jok. zatulil sem kakor volk in pobegnil. V sobi sem zakopal obraz v odejo. Proti jutru je bilo. ko sem se vzdignil in šel k Eli. Ležala je oblečena na postlani postelji, s prekrižaninii rokami, odprtiih oči, brez solze. Videl sem. da ima roke, s katerimi se je skušala braniti udarcev. vse zatekle in rdeče. Ni me pogledala. Vedela pa je, da bom spet prišel. Stopil sem po sobi. odprl sem omaro. Kje je njegova obleka? sem vprašal. Prišel je ponjo. je odgovorila. Kdaj? Medtem ko si bil zunaj. To ni res. Povej, kam si skrila njegovo obleko? Prišel je ponjo. Zakaj se nisem spomnil prej. Imel bi njegovo legitimacijo. Povej, kam si skrila njegovo obleko? Prišel je ponjo. Kako se piše? Kdo je? Ne vem. Ne veš? V posteljo jemlješ človeka, ki ga ne poznaš? Da. Zaman .sem po stanovanju in po vsej hišii iskal njegovo obleko. Tri dni zaradi udarcev ni šla v šolo. Ležala je oblečena brez jedi in strmela v strop. Ni me pogledala, sovražila me je. Sovraštvo ji je bilo v hrano. Jaz pa sem blodil po mestu, bežal od ljudi, pil in spal. Ko je začela spet hoditi v šolo in jesti, je na videz najino življenje steklo kakor prej. A samo na videz. Govorila sva samo najnujnejše. Kratko in jasno. Zakopal sem se v delo. njej pa prepovedal izhod po deveti uri zvečer. Tudi kavo mi je skuhala, a ni me pogledala, ko mi jo je prinesla. Sramu na njej nisem opazil. Samo nekako ledeno gotovost, mir pravičnika, ki zaničuje svojega trinoga, in celo - kakor se čudno sliši dostojanstvenost. Vzpela se je nadme -- in namesto da bi me to ujezilo, je začelo izpodkopavati mojo vero v upravičenost silovitega posega. Kadar pa sem se spomnil tiste vitke postave z nožem v rokah, me je zgrabil bes. Z zadoščenjem sem si priklical v spomin udarec njegovih kostii ob tla. Najbolj čudno je bilo to. da se nikakor nisem mogel domisliti njegovega obraza. Silila se mi je njegova nagota a kakor telo brez obraza. In strahotno — Elina nagota. Naniučil sem se do bljuvanja. Kri moje krvi. Meso mojega mesa. Ali bom lahko še kdaj imel žensko? Ubil bi se. Preklel sem vse strasti svojega življenja. Preklel sem ustroj človeškega telesa. Z največjo grozo sem se spominjal tiste reči s Senjo. Valjal sem se v znoju in srce je pretilo, da me zaduši. Potem sem v mori zaspal -- in prišle so svinjske sanje. Telo je delovalo po svoje. Prebudil sem se in gnus me je preklal do korenin. ^ rgel sem se s postelje na tla. ležal sem tam. trd od mraza, želel sem si. da bi zbolel. A želje se človeku ne izpolnjujejo. Ubil bi se. Pobegnil bi. A nič takega ne bom storil. Nič. nič. Tudi Ela ne bo nič storila. Ob semestru mi ni dala spričevala. Poiskal sem ga v njeni torbici sam. Popravila je oba čveka. Nekdaj bi mi to prihitela povedat v službo. Zdaj mi ni niti pokazala spričevala. Pač pa mi je osnažila čevlje, zli- 64 Sodobnost 1089 kala hlače, pripravila zajtrk. A pogovora ni sprejela. Poiskal sem tvoje spričevalo, Ela. Ona nič. Popravila si oba čveka. Ona nič. Niti prikimala ni. Zato sem ti kupil zapestno uro. Osemnajst tisoč. Da se ti v šoli ne bodo smejali. Ona pa samo: hvala. Pri tem sem jo v trenutku udaril po licu. Pogledala meje. kakor bi bila lahno presenečena, potem pa — na mojo osuplost — hipoma planila v jok, tako da so se ji solze kar utrnile po licih, obrnila se je in pobegnila v svojo sobo. Šel sem za njo. Hotel sem govoriti z njo. Ona pa: pusti me. samo pusti me pri miru. pojdi, prosim te, samo pojdi. Odšel sem. Če bi bila njena mama še živa. bi izvedel v petih minutah, za kaj gre. Tako pa.. . Eno — to sem čutil — je dobro: da je lahko zajokala... seveda, 6e ni jokala brez moje vednosti že prej? Kako naj živiva? Ura pa je ležala na tleh. Jaz je nisem vrgel — Ela ne — kako je ura prišla na tla? Pobral sem jo in jo položil na mizo. Ali se tudi ure od obupa mečejo po tleh? Istega večera sem sedel v kavarni »Evropa«:. Spominjam se. da se mi je nekaj kratov zazdelo, kakor da me opazujejo neki mladeniči od bližnje mize. A ko sem jih pogledal, so držali čisto brezbrižne obraze. Plačal sem in odšel. Počasi čez križišče. Po pločniku. Nekdo je prišel za menoj: Anion. Ista smer. Pod lučmi in mimo razsvetljenih izložb. Slepeče neonske cevi. Boleče utripajo pokvarjene modrikaste svetlobne črte reklamnega napisa. Anion prihaja od skušnje v gledališču. Komedija. Ljudje si tako žele veselih iger. Zdaj gre domov. Sin ima rojstni dan. Majhna proslava v rodbinskem krogu. Ali so še rodbinski krogi? Seveda so. zakaj pa hi jih ne bilo? Anion ima dva sina. Petnajst in sedemnajst let. Za manjšega se kar boji. Samo v knjigah tiči. ne zanima se za nič drugega, bled je in vase zaprt. Oči ima vnete, ker bere pozno v noč. Za šport mu ni. V šoli imajo plesne vaje. pa ga ni mogoče prepričati, da je tudi ples potreben v življenju. V šoli je samo srednje dober. Profesorji pravijo, da je čudak. Večji — ta. ki ima rojstni dan. pa je športnik. Samo narava in šport. Čudna — dva otroka istih staršev, pa tako različna. Večji je tudi bolj praktičen. Poletje prebije na bencinski črpalki in si prisluži kar lepo vsoto denarja. Pivi topli dih skozi mesto. Kupi snega se topijo. Luže so čedalje večje, brozga. Včasih so ulice čistili. So pa tudi drugačni fantje v teh letih. Seveda so. Zmeraj so bili tudi drugačni fantje. laki. ki namerijo nož na očeta mladoletne hčere — če jih oče preseneti v hčerini postelji. Eh. to je pa redkost, pravi Anion. Ne. ne. to se je zgodilo nekemu mojemu znancu. Nož. da. Ponočujejo. preden jim zraste prva dlaka na bradi. Moj večji, pravi Anion, še nikoli ni prišel po enajsti domov. Zvečer ga ni doma samo takrat, kadar ima gledališče. Športnik. Ne 1090 kadi. ne pije. Dobro si ju vzgojil. Vzgojil? Kje pa. Onadva vzgajata mene. Saj veš, jaz včasih pogledam v kozarec. Potem se mi pa nasmihata, in zadnjič je rekel večji: oče, oče. kdaj boš ti prišel k pameti. Res, taki smo kakor trije bratje. Samo mali me skrbi. Tiste večne knjige. Dostojevski, Obdobja ljubezni. Weininger. VVells, Mathiez. Fulkner, Sla po življenju. Sartre. življenjepisi — kar jih dobi v moji knjižnici. Stendhal, Herodot — pa petnaj let, pa zadostno v slovenščini: ali ti to razumeš? Vsake tri dni se prebudi za kakšne pol ure in postane spet otrok - takrat se igramo rihtarja ali fucamo. potem se pa zakoplje v časopise in revije. Prekleto: res sva zagazila v brozgo čez členke. Hudič, zdaj vse avtomatiziramo, elektrificiramo. industrializiramo. — na lopato smo pa pozabili. Plesala sva smešno pantomimo po tisti ledeno mrzli luži, voda je pronicala v čevlje, skočila sva skoraj hkrati — v novo lužo. skrbno zakamuflirano s plavajočo plastjo na pol stopljenega snega. Voda je zdaj dokončno vdrla v čevlje — bilo je vseeno, vdano sva prehodila tisto brozgo, počasi sva vlekla noge iz nje. spogledala sva se. Nobenega domoljubja ni bilo v najinih očeh. Tedaj sem zaslišal od nekod smeh. smeli zdravih, mladih pljuč. Dva fanta sta stala nedaleč stran. Morda je vse skupaj res smešno. Odvisno je od tega. kdo pade v vodo in kdo gleda. Na vogalu sva se z Antonom poslovila in razšla. Čimprej domov, v suhe nogavice. Brozga me ni več motila. To je značilno za človeka: dokler ima samo vlažne noge. hodi kakor po jajcih -- ko mu pa žveka voda v čevljih, koraka, ko da ni nič. Mimo mene je privozil avtomobil, prehitel me je. zavozil k pločniku in v hipu zavrl. Dve postavi sta izskočili. vsaka na svoji strani voza. Hotel sem mimo. Ena postava mi je zastavila pot: mladenič v puloverju. Ali niste vi gospod Berk? Berk. ja. Kaj pa je? Vaša hči Ela vas prosi, da pridite takoj. Ela? Kaj pa je? Prosim. kar stopite v avto. Ela? Kam? Prosim, kar vstopite, spotoma vam povem. Ela? Prosim. Ce se zdaj spomnim tistega glasu, se mi zdi čudno. da nisem obstal ob kovinskem zvoku tega »prosim«, ki sploh ni bil vljuden, ne proseč, pač pa nestrpen in ukazujoč. Stlačil sem se v folks-vagen. Obe postavi sta vskočili. \ avtu je bil šen en fant. zraven mene na zadnjem sedežu. Kaj je z Elo? Voz je sunkoma potegnil. Mladenič pred mano in tisti zraven mene sta se oba obrnila k meni. nekaj sta držala v rokah, steklenici? Kaj je? /delo se mi je. da se je šofer pritisnil nizko nad krmilo, avtomobil je cvileč rezal ovinek z veliko brzino. ;Bodite čisto mirni. Berk.« je rekel fant zraven mene. tole je odprta steklenica solne kisline. Ce samo ganete, dobite pljusk v obraz. Kaj pa to pomeni, vam j p dobro znano iz romana, ki ga prevajate doma.« Kaj hočete? Kdo ste? Kaj je z Elo? Vse se vam bo pojasnilo. 7. nami 69- 1091 greste. Če boste pametni, se vam ne bo nič zgodilo. Če pa ne .. .« Hri-pavo je zaklel in se vzpel do stropa voza, steklenico pa nameril vame z odprtim grlom. Seveda sem natanko vedel, kaj pomeni solna kislina. Nekaj hujšega od smrti. Če je v steklenici res solna kislina? Skoraj bi verjel, da je. »Vemo, da ste precej krepkih rok,« je nadaljeval fant. »in nikakor ne mislimo riskirati. Berk.« Kakor bi bil prebral moje misli. Po vsem, vedenju sem sklepal, da je ves napad dobro organiziran. Vse so predvideli. Odpor bi bil tvegan. Očitno jih je celo nekoliko strah, nervozni so. Ne vedo, kako bom vse skupaj sprejel. Kdo ste? »Vse boste izvedeli, Berk. Zdaj samo mirno sedite. Roke k sebi. Niti s prstom ne ganite. Spomnite se tistega odstavka o delovanju solne kisline. Ne silite nas v akcijo. Glavo obrnite navzdol. Glavo naravnost in pogled v kolena. Slišite, Berk.« Gledal sem tega poveljevalca. Mlad. čeden obraz, s široko čeljustjo. »Povesite glavo!« Nerad imam. če kdo takole govori z mano. Ganil so res nisem, a tudi ukaza nisem izpolnil. >Ne bodite smešni.« sem rekel. »Prepričali se boste, da nismo smešni. Obraz v tla. Berk. zadnjič vam pravim. Ne igrajte se.« Obrnil sem samo pogled od njega in gledal mdnio fanta pred menoj na cesto. Kdaj smo prišli iz mesta? Kam? Voz je drvel po makadamski cesti, imel je prižgane samo kratke luči. Snežna brozga je pljuskala izpod koles. Molčali smo. Tisti pred menoj me je nepremično gledal in držal v rokah steklenico, namerjeno name. »Ali pa veste, da smo zelo blizu skupaj, sem rekel. »tako. da, če pljusnete v primeru, da je v steklenici res solna kislina — pa vas pri tem udarim po rokah — se polije tudi po vas. Vam je to jasno?« sem dejal glasno in z jeznim mirom. »Dobro, da ste nas opozorili.« je pripomnil fant zraven mene, »pazili bomo. Čeprav smo to že predvideli.« V tem je avtomobil s sunkom zavil ostro na levo in obstal pred pritlično stavbo. Prednja dva sta naglo izstopila: počasi in previdno obrnjen proii meni je izstopil moj sosed. »Ven!« Ko sem se stlačil iz avtomobila, so me vsi trije obstopili v varni razdalji. Dva sta bila velika, krepka fanta. Dobro so predvideli, da se mi lahko vname bojevitost, ko se z obema nogama postavim na trdna tla. Noter!« Pritlična, pol razpadla stavba, nekak nekdanji hlev ali kaj. Lotevala se me je celo radovednost. Počasi sem stopal v tihoti proti vhodu s prislonjenimi vrati. Vrata avtomobila so se zaloputnila za mano: delo tretjega, manjšega. Šli so za mano. Temen prostor. »Desno!« Večji prostor. Od nekod je prihajala svetloba, iz prostora tam zadaj. »Naprej!« Roka me je porinila od zadaj. Ko sem se pri tem na pol obrnil, se je nekaj zaletelo vame od strani, prestopil sem se od sunka, zadel z nogami na nekaj mehkega — sključen človek, ki ga prej nisem opazil, padel sem čezenj in vsi so planili po meni. Zamahnil sem z 1092 obema rokama okrog sebe. zadel sem kuštravo glavo, veliko rok je grabilo po mejii, me prijemalo za roke, za noge, sopihaje in tiho pre-klinjaje, skušal sem se odgnati od tal. zavalili smo se po tleh. težko telo se je vrglo name, zvili so mi roko pod hrbet, nisem mogel ugotoviti, koliko jih je, kakor deseterorok polip, začutil sem vrv čez roke, dobil sem udarec po glavi, da so se mi utrnile iskre pred očmi, čez glavo se mi je poveznila nekaka vreča, dvigali so me, vrv mi je legala čez roke. vlekli so me po tleh, me vmes povijali z vrvjo, čedalje teže sem premikal roke. vzdignili so me, posadili na nekak sedež, trd, težak, in me privezovali na naslonjalo, potem mi je legla vrv na noge. povijala me je. in nekdo je siknil: »Hudičevo trd je. lopov.? Sneli so mi vrečo z glave. Vse se je godilo po nekem uačriu — zato tudi nisem bil presenečen nad podobo, ki sem jo zagledal v luči dveh ali treh na pol zastrtih svetilk: velika miza, surova in umazana, na mizi so sedeli trije mladeniči v puloverjih, kadili so cigarete, ravnokar prižgane, in me gledali, zraven nekaj steklenic in velikih kozarcev, na moji desni velik, močan fant v temni usnjeni bluzi, naslonjen kar se da malomarno na veliko lestev, kateri so manjkali spodnji klini, na moji levi pa mali dečko, ki je vozil avtomobil, sedeč na zaboju, v prevelikem vetrnem jopiču s kožuhovino za vratom. Po tleh razmetana opeka in smeti. Duh po plesnivosti. Molčeča petorica. Privezali so me na velik, težak naslanjač. »Kaj pomeni vse to?« sem vprašal in občutil, da me boli vrat. Nihče mi nd odgovoril. Neznani obrazi. Mračni, resni, a tako mladi. Obraza obeh na mizi prav čedna. Mali na zaboju ima nekam prevelik nos. Ta ob lestvi je pa pravi atlet — in se tudi zaveda svoje moči. Lepo režiran polkrog. Ta mali je pa bil v kavarni, pri tisti mizi. Torej so me zasledovali. In ko sva hodila z Anionom, je večkrai peljal mimo avtomobil. Skrbno izdelan, načrt. Levi od treh na mizi je otresel cigareto na tla, globoko potegnil in počasi izdiliovaje dim z besedami, spregovoril: »Ali poznaš koga od nas. Berk?« Tikal me je. »Mislim, da boni jaz postavljal vprašanja,« sem odvrnil. »Misliš. Pa boš videl, da bo vse drugače, kakor ti misliš, Berk. Poznaš koga?« Posvetili so mi torej prav lepo pozornost. »Predvsem ne vem. od kdaj se likava?« Prostor presekan s prameni luči. ki je uhajala izza deska. >Ne bodi formalist. Poznaš koga?« Zdaj jih ne sinem razočarati. ;>Osebno ne. Ampak ta tip barab mi je od nekod znan.« Kratek krohot malega. Premolk. »Sedi. nezadostno, Berk. Tereza. zasviraj mu eno havajsko.« Tisti na moji desni se mi je počasi približal. Videl sem šop isker. Krepka roka. Gledal sem tistega, ki so mu rekli Tereza. Držal se je skoraj drobno* na smeh. Toi je pa res junaštvo, sem mn pokimal. Zdelo se mi je. da je v vsem neka pravljična usodnost. Junaštvo se je 1093 preživelo, je rekel tisti levi od treh na mizi. Junaštvo je za sentiš mindervertlerje. Potegnil je dim. Poznaš koga od nas, Berk? Dobro poglej. Pa na zdravje pazi, kadar iztegneš jezik. Srednji me je nepremično gledal, nervozno je kadil. Desni pa si je natočil iz vSteklenice v kozarec, a kako: steklenico je skoraj zvrnil, jo porinil globoko v visoki kozarec in točil tako, da je steklenico počasi vlekel iz njega. Pijača se je klokotaj«lj žal ti bo. Berk.e »Kriminalci!« sem rekel, kar se da zaničljivo. Srednji je zaklical Tereziji: Prišvasaj ga! A tisti na njegova desni je odkimal — in Tereza je obstal. Ne ga prehitro uspavati. Toni. je pripomnil desni. Toni je zaklel po srbsko. Mater, Šerif, ali je danes moj večer ali tvoj? Tri sem tako spoznal po imenih: Tereza. Toni. Šerif. Kasneje sem izvedel, da je malemu ime Pedro, levemu pa Mirč. Mednarodna družba torej. Zakaj smo se takole lepo zbrali, kaj misliš. Berk? — Ker hodite v kino in berete romane po sto dinarjev. Toni. -Ki jih prevajaš — ti. -- Tisti niso po slo dinarjev. — Kurba je torba. za sto dinarjev kakor za sto somov. Veš, Berk. zanima me. zakaj si bil takrat tako besen? To te pa vprašam prekleto resno. Zakaj hudiča si tako poblesavil? Vse po načrtu. Koliko je pa stara Ela? sem vprašal. Pramen luči me je slepil. Če je bil zamorec zadosti dober zanjo, sem tudi jaz. Kakšen zamorec? Tak črn fržolar. Zamorec, no. Tisti, ki jo je lani obdelal. I.ažeš. smrkavec. No. pa lažem. — Si slišal. Mirč: lažem. Kratko so se zasinejali. No. res, povej. Berk. zakaj si se takrat tako nakuhal? Barabe. Ali si predstavljate, koliko vas bo tole stalo? Ugrabitev. Nevarna grožnja. Napad. Omejevanje osebne svobode. Nasilje. Tale cirkus bo drag. fantički. Ko boš šel od tod. Berk. boš čisto drugačnih misli. Pil si. Čakaj, da se ti izkadi. Boš videl, kako boš lepo prihaja] k pameti. Desni je natočil kozarec, ga pomolil levemu, namignil z glavo nekam za hrbet. »Pejd tankat.« Levi je vzel kozarec in odšel. Kdo je tam zadaj? Berk. imaš morda ti kaj z FTo? — Svinja! -Torej ne. A si zaljubljen oče? - A boste nehali ali ne? - Torej ne. Potem si pa strogo moralen oče? - Kaj pa ti veš o morali? — Jaz? Ne vem. Jaz nikoli ne govorim o morali. Ampak so eni poklicni lufterji. ki radi govore o tem. — Tu kaj je po tvojem to — morala? — Vidiš - 1094 ti veš, Berk. Ti to res veš. Ker si strogo moralen človek, vzoren oče, zaveden državljan. Xi povej. — Morala je vse tisto, po čemer vi gazite. Na kar vi pljujete. Čemur se vi posmehujete. Morala je tisto, kar vas bo zdrobilo, fantki. — Toni se je s smehljajem obrnil k sosedu: A vidiš. Šerif, sem ti rekel, da njemu ni morala kar tako za fazon. On to resno jemlje. On je v redu človek. Mi pa gazimo, pljujemo in take reči. On ne bi nikoli šel s punco v posteljo. — Koliko je stara Ela? sem vprašal ponovno. — A da je premlada za te reči? Seveda, to je pa hudič, ne? Tja nazaj nekam je zaklical: Mirč. sem jo pripelji. Stresel sem se. Moja Ela? Mirč je prišel in za njim neko dekle. SENJA! S praznim kozarcem v rokah. Počasi. Majaje se v bokih. S smehljajem. Mirč si je vzel cigareto — z dvema prstoma — iz prsnega žepa. V loku je potegnil vžigalnik iz žepa in ga spotoma prižgal, povlekel je — ko je cigareta zagorela, mu jo je Senja vzela iz ust — in ne da bi ga pogledala, sedla na mizo z lahkotnim skokom, posvetila se je cigareti, ki ni bila dobro prižgana. Noge je prekrižala, noge v temnih nogavicah, tako da se je videlo svetlo napeto meso nad njimi. — Bučka, koliko si stara? je vprašal Toni. Torej Senji pravijo Bučka. Mimogrede je odvrnila: Petnajst. Toni je obrnil obraz k meni. Petnajst. Petnajst? sem vprašal. Zdaj pa. Berk. spet takole malo za fazon spregovorimo o morali. A si za to? - Vsi so delali vtis trudnih ljudi, samo Toni se je tu pa tam nekoliko spozabil, pa takoj našel pot v skrajnost narejenega miru. Saj poznaš Bučko, ne? Čeprav je s tvojim spominom križ... Bučka, ti ga poznaš? Pokimala je. — Meni si rekla, Senja. da imaš sedemnajst let. In tudi Ela je rekla tako, sem rekel z zadržanim drgetom v glasu. Vrat me je nehal boleti. Rekla — kazala. Ti kot trgovec z belim blagom. Berk, natančno ločiš petnajst od šestnajst in od dvajset. Razen tega pa Bučka, a si res rekla, da imaš sedemnajst? — Kje pa. Meni je bila matematika zmeraj zoprna. Rekla si. sem skoraj zakričal, pa se obvladal, ker sem se v hipu zavedel, da nasedam neki vražji igri. -No. pa recimo, da ima Bučka petnajst let in tri mesece. Berk. Recimo. A si jo vprašal, Berk. preden si vrgel blinker — ali potem? — Ali ste vi kakšno sodišče? — To si dobro rekel. Berk. Zadnjič si bil sodišče -ti. danes smo — mi. Zadnjič sem bil obsojeni — jaz, danes boš — ti. Zadnjič si bil izvršna oblast — ti. Danes smo — mi. Vidiš, temu se reče izmena generacij, rotacija. Berk. Se maloprej si bil strogo moralen, vzoren, napreden človek, oče in državljan. Kaj si pa zdaj? Goba. Ali priznaš, da si navadna dvoživka z moralno ustno drisko, Berk? — Vsi so trudno gledali name. Tako trudno. Razen Senje. ki ji cigareta ni hotela goreti v redu. Nekaj čudne, grozljive resničnosti je bilo v vsem 1095 tem. In nekaj popolnoma nepristnega, režiranega. lak prizor je v tekstu, ki ga prevajam: huligani takole zaslišujejo pristaniškega delavca, ki je predal policiji njihovega pajdaša — tatu. Teater, sem rekel. Kako ste prišli do mojega prevoda? — lili je všeč. Meni se zdi konec blesav. Pa to ni važno. Povej. Berk. ali priznaš, da si dvolična svinja? -- Kako se pišete. Toni? — Tukaj sprašujemo mi. A vam to še ni jasno? —.Dojenčki, sem rekel. — Tereza, zasviraj mu eno tri-eetrtiuko. — Dobil sem natančno namerjen udarec na brado. In sem se ga celo — kakor je to težko razumeti — razveselil. Kajti — polaščala se me je že neka tež.kost. morda občutek krivde. Udarec me je dvignil. Zavedel sem se. da ne bom popustil. Da ne bodo videli nobene moje slabosti. Da se ne bom več, zamajal v svojih temeljih. A nisem vedel, da bo prišla še večja moč. V njihovi slabosti. Posmehljivo sem odgovoril na udarec: Dobra roka — a slaba tehnika. Vse skupaj vas je strah. Mislili ste. da bo kdo pogrnil pred vašim organiziranim kriminalnim nasiljem. Ampak dojenčki lahko ustrahujejo samo dojenčke. Bijte — odgovarjali boste za to. Umorite. Truplo se bo smehljalo. Vi pa stopate v življenje, ali ne? -- Prešinila me je moč. Lahko bi me oblile celo solze navdušenja nad življenjsko silo. hvaležnost neki brezimni naravi, ki nam je vlila odpor do nasilja. V hipu sem postal svetal. Mislim, da sem se celo zravnal. A to je bil samo hip. — Bučka. no. pa li povej, kaj je počel s tabo tale tip. — Kdaj? A takrat? — Ne serji. Začni. Preložila je noge. Krilo se ji je -- kakor samo od sebe — dvignilo še više. Cik je vrgla po tleh. — Meni je bil všeč. Ker se mi je zdel taka super flegiua. Ko je plačal v Turistu, sploh ni pogledal račune. Pa za štose je bil. Sploh sem rekla — cel frajer. Cel čas me je gledal v kolena. Je znal tako na fin način signalizirati. Pa hec se mi je zdelo, da Ela misli o njem čisto drugače, kakor je res. No, potem sem pa šla k njemu. Vzela je Toni ju pol dogorelo cigareto iz roke. V nastali tišini je bilo od nekod slišati zavijanje psa. Šerif je točil. Tu je prvič spregovoril mali Pedro. Z drgetavim glasom: Naprej! Mali Pedro je nestrpno poinel z nogo ob tla. Ozračje je s tem postalo gosto. I udi Scnja je to občutila. Začela je majati z nogo, prevrženo čez drugo. Šerif ji je podal kozarec. Izpraznila ga je na dušek. Tudi Tereza je šel pit. Samo Pedro in Toni ne. Tadva sta imela drugo pijačo. Toni je imel svoj večer — saj mu je Šerif predal oblast. Mali Pedro pa morda celo nekaj več. -- Torej potem sem šla k njemu. Glas ji je postal hripav. Ne od spomina. Od ozračja, ki ga je ustvarjala. Slekel me je do nagega. Oziroma ne čisto. Vzdignil mi je srajco do vratu, potem jo je spustil, pa spet vzdignil. — Lažeš, sem zakričal. Pedro pa se je skoraj zagnal vame. Ti lažeš! Drži gobec. Naj>rej! Šerif pa s trudno kretnjo: Mir daj. 1096 Pedro. Senja se je odsotno smehljala. »In je govoril: Napravil te boni najbogatejšo deklico v Ljubljani, kupil ti bom hlačke in kombinežo. kupil ti bom tak karirast tvid za kostim... kupil ti bom avto!...« Iz onemogle roke je spustila cigaretni ogorek. Lažeš, sem rekel komaj slišno, smešiš se. Pedro pa k njej: Pusti, kaj ti je govoril. Povej, kaj je delal s tabo! Naprej! Toni je pogledal Pedra. »Ti bodi pa tiho! Mimogrede, z višine. Hierarhija. Zdaj je Pedro vstal in molče odšel pil k mizi. prvič. Toni se je obrnil k Senji: Koza! Ona ga je pogledala izpod obrvi, se nakremžila in z enoličnim glasom zaključila na hitro, kakor bi bila naučena: Potem se je igral z mano. Me grizel. mečkal. In potem vse tisto. Bula eavknena! Tu je zaključila. Z mize je vzela cigareto in gledala, kje bi dobila ogenj. Mirč ji je pritaknil. Nehote je bila moj zaveznik. Izdala je pričakovanja. Lagala je. si izmišljala. Ustvarila je nemogoče vzdušje. Bila je pijana. Pozabila je na navodila, na režijo. Tudi mali Pe se mi je. da se je nekdo hrupno zakrohotal. Saj ni mogoče. Ne preveč plina. Dolgo že nisem sedel za volanom. Samo da pridem do hiš. Hiše so tu. Še naprej. Zagledal sem nekaj ljudi na cesti. Ljudje! V hipu sem bil kakor prerojen. Ljudje. Ljubi ljudje. Kar v mesto bom peljal. Nobenih luči za mano. Ni treba hiteti. Preizkušal sem voz. Z malim plinom. Potem z večjim. Za vsak primer. Krmila v redu. Brzino ima kar lepo. S polovičnim plinom osemdeset. Zdaj pa lepo počasi. Pa sled bo treba malo zmesti. Za vsak primer. Asfalt. Avto nasproti. Vse v redu. Kot namazano. Mislili so. da me bodo. Pa so prezeleni. Majhna luknjica v načrtu — in vse jim je propadlo. Kako se zdaj gledajo! Še stepli se bodo. Vojna med generacijami. Stareevska otročjost. Ha. Ali je Ela doma? Luči za mano. A tam gre par po pločniku. In za njim še eden. Prvi moški je oficir. 1101 Prima. Zavrl sem. vozil sem čisto počasi. Gledal sem v zrcalce pred sabo. Ali so to — oni? Mimo je zdrsnila limuzina. Vse v redu. Naprej. Najprej grem domov. Voz pustim nekje v bližini, skrijem ga na kakšno dvorišče. Tedaj je pripeljal nasproti avtomobil. Zmanjšal je brzino. Oho, mihca. A videl sem jih prepozno. Sicer pa — zakaj bi se prenaglil. Morda bi bilo najbolje, da vse popišem? Voz za menoj. Prehiteva. Spet milica. Desno predme — in rdeča luč: stoj. Ustavil sem. Izskočili so štirje miličniki. Eden je imel celo brzostrelko v rokah. Obkolili .so me. Dva pni vratih. Eden z brzostrelko, uprto vame. Kaj pa je to? V hipu me je prešinila strašna misel: tudi to so oni. preoblečeni. Vozniško dovoljenje. Nimam. Povedati vam moram... Prometno knjižico. Čakajte, morda je tukaj v predalčku. Roke k sebi! Izstopite. Izstopil sem. Poslušajte... Roke gor! Prosim! Kaj pa je? Roke gor. Kje imate orožje? Orožje? Kakšno orožje neki. Naglo so me preiskali. Iz žepa so mi potegnili - - revolver. Imate orožni list? To ... to sploh ni moje orožje... Ni vaše? Miličnik mi je pomolil revolver pod nos. Vraga — saj to je bratov revolver. Ni vaše? Je... morda . .. čakajte . . . Ali je avto vaš? Ne. Čigav pa je? To je cela zgodba... Aha. Koliko ste popili? Pustite zdaj to... To je dolga zgodba... In kje ste pustili žensko? Tisto, ki ste jo vrgli iz avtomobila? Nobene ženske nisem vrgel iz avtomobila. Čakajte... Kaj pa je to? Pomolili so mi žensko torbico pod nos. Čigava pa je ta prazna torbica? Pojma nimam. Pojdite z nami. Poslušajte. Pomagati mi morate... Saj vam bomo pomagali. Kar z nami. Ne upirajte se. Molčite. Se bo že vse izkazalo. Ali veste, kaj so huligani? Podtaknili so mi... Ze prav. Že prav. Naprej. V avto. Na odvzem krvi. Strahovito nesrečno naravo imam. Kadar imam občutek, da se mi godi krivica, onemorem, zaprem se vase. celo na smeh mi gre. Vzeli so mi kri. Zaslišali so me. Dali so me v celico za iztreznitev pijancev. Čedna družba. Naslednje opoldne so me izpustili. Šel sem domov. Ela je sedela v kuhinji. Ko me je zagledala, me je sprva osuplo pogledala, rekla pa ni nič. Odmaknila se mi je z namršenim čelom. Nič se ne boj, Ela, sem rekel, nič ti ne bom storil. Včasih ni mogoče nič storiti. — Poglej se. kakšen si, je pripomnila mirno. Pogledal sem se v ogledalo. A tako. Črno oko. Strjena kri na ustnicah. Res sem lepo izgledal. In tak sem hodil po ulicah. Opoldne. Zato so me ljudje pogledovali tako čudno. V oknu je zdel siv, pust dan. Ela. ali si res imela nekaj z nekim črncem? Kakšnim črncem? — Ali poznaš kakšnega črnca? — Črnca? ... Ah, lani . .. Da. lani. — Lani sem spoznala dva iz Gane. Študirata. — Si hodila s katerim? — Hodila? Enkrat smo bili v družbi, v- slaščičarni. Pogovarjali smo se. 1102 Bilo nas je veliko. Zakaj? — Kaj pa moja pištola? — Kakšna pištola? Tvoja? A ni notri? — Ni. Si jo imela kdaj v rokah? — Pa kaj pomeni to izpraševanje? — Si jo imela kdaj v rokah? — Morda enkrat, dvakrat. Prijela, pogledala, položila nazaj. Zakaj? Oba sva gledala v sivi dan na oknu. Tu pa tam sva se ošinila s pogledi. Bila je resna, skoraj čemerna. V meni je drgetalo nekaj drobnega, otroško žalostnega. In vendar sem se smehljal. To ji je bilo posebno zoprno. Vedel sem, da imam popolnoma napačen izraz v obrazu. Čutil sem, da vse to ne vodi nikamor. Nesrečna narava. Kakršno je v precejšnji meri podedovala tudi Ela. Oba sva bila zaprta vase kakor dve školjki, ki se dasta razbiti, odpreti se pa ne dasta. Oba sva imela občutek, da se nama godi krivica, a vsakemu svoja, velika, nezaslišana, neodpustljiva. Kakor da trpiva, ker se morava pogovarjati. Kaj pa rokopis mojega prevoda? Kdo ga je bral razen tebe? Tu je pogledala v tla. Tiho je odgovorila: Enkrat je bil eden tukaj . . . ko te ni bilo.. . Pa sva malo brala. Zakaj? Kdaj si nazadnje videla Tonija? Tu se je le zdrznila. Roko si je položila na lice. Kako .. . kako pa veš . . . kako mu je ime? — Poznava se. On pravi, da si pred njim spala z nekim črncem. Samo — on. kot rasist mu pravi .črni fržolar". -- To pa ni rekel... — Rekel. Tebi pa pravi .frklja krompirjeva', če se ne motim. Molčala je. Mirno je potem vprašala: Kdo te je udaril? — Oh. bil sem v prijetni družbi. Toni. pa Šerif. Tereza. Mirč, Pedro. pa Senja . . . oziroma Bučka . . . Tako sem našteval z rahlo posmehl jivostjo. Zaradi tega posmeha je priprla oči. In... zakaj si me vprašal zaradi pištole? - Ukradli so jo. Kdaj si bila nazadnje s Toni j eni? - To vendar ni važno. Njej torej vse to ni bilo važno. Tudi jaz sem govoril, kakor da mi vse skupaj sploh ni važno. Zasmejal sem se. zavzdihnil in se naslonil nazaj. Zelo všeč mu je bila tista zgodba o solni kislini, tam... v tekstu, ki ga prevajam.« Zazdehal sem in pripomnil, kakor bi govoril sam zase: lepo si zabredla. Ela. Namignila je na moje oko. In — tole imaš od njih? Pokimal sem. Seveda, mi smo se včasih bili eden proti enemu, včasih sem se bil /. dvema, tudi s tremi. A zdaj gredo vsi na enega, in še s triki. Obnebje junakov je propadlo, prišlo je obnebje klovnov. Hočeš, da ti povem vso zgodbo? — Morala boni iti v trgovino. — Zdaj ne boš šla nikamor. Zdaj boš poslušala hecno zgodbo. - \ stala je. Sedi! Nejevoljno je sedla nazaj. Gledala je v okno. jaz pa njej naravnost v obraz. Počasi, mirno in celo s šaljivostjo sem ji pripovedoval vse po vrsti, kako je 1103 bilo. Zdaj zdaj bo sklonila glavo. Zdaj zdaj bo izbruhnila v jok. Zdaj zdaj si bo pokrila obraz z dlanmi. Nič takega se ni zgodilo. Nepremično je gledala v okno. Ali imaš Tonija rada? Brez odgovora. Vstal sem in sd umival obraz. Obtožil sem se zaradi Senje. Niti besede ni rekla. Skozi sivino se je začelo prebijati sonce. Vsak čas bo posijalo sonce skozi kuhinjsko okno. Zunaj je huda od-juga. Čedalje bolj kaplja od streh, žubori, zveni. Cez noč bo pomlad. Tisti čudni, nemirni čas. ko vse začenja živeti na novo. Vse. česar zima ni pobrala. Ela je vstala in šla v trgovino. Nakup. Ostal sem sam. Sedel sem ob mizi in s prsti rahlo bobna] po njej. Zalotil sem se, da mrmram predse. Živci. Bedasto. Skuhal sem si kavo. Čisto pravo sonce je sijalo v oknu. \ tem času se začno baje pretakati sokovi pod skorjo dreves. Tudi takih, ki so na njihovih vejah že viseli obešenci. Petnajst dni zapora nepogojno. Avtomobil je bil ukraden. Vendar so mi verjeli, da ga nisem ukradel jaz. Napravil sem pa vrsto prekrškov — in to v času. ko je toliko prometnih nesreč. O sporu s huligani sem govoril čisto pavšalno. Niti pravega opisa nisem podal. Nisem mogel mešati Ele \ vse to. S svojo redkobesednostjo sem ujezil sodnika. Ela živi svoje življenje, jaz svoje. Vse je na videz v lepem redu. Vsak ima svoje delo. svoja pota. Nekaj časa sem pričakoval, da bo proti večeru stopila v mojo sobo in začela pogovor, ki bo pripeljal do nekih pojasnilev. bil sem pripravljen, da se pošalim, da se raznežim. Zdaj vem, da tega ne bo. Zmeraj bo vse v redu — in zato nikoli večne bo nič v redu. Ker je življenje tako. ker sem jaz tak. ker je ona taka. Kakšna je razlika med optimistom in lopovom? vprašujejo Angleži. Še sem se videl s Tonijem. Šerifom in Pedrom. v točilnici, kamor zahajajo. Bili so presneto molčeči. Jaz pa sem se delal, ko da mi je vse skupaj smešno. »Premislite kdaj tisto stvar, fantički. Jaz se ne boni šel privatne vojne z vami. Milici vas nisem dal, ker nočem, da bi se v zaporu naučili še kaj lepšega. Vaš načrt je bil po svoje zanimiv. Dobil sem petnajst dni in jih bom odsedel. Pazite pa. da se ne srečate več z mano. Ker bi bili potem strašno trudni. Kadar pa prevzamete svet. se spomnite name.* Smehljal sem se jim. In to jim je bilo verjetno najmanj razumljivo. Na misel mi je prišlo celo. da bi jim kupil žganje. A zadržal sem se. Pretiravanje mi nikoli dobro. Tn nekak red mora vendar biti. 1104 Pomlad v zaporu. Naj končam. Kadar prevzamejo svet trudni bogovi, bo prišlo v to hišo še veliko ljudi. In takrat se bomo pogovarjali o naših zablodah, o neodgovorjenih vprašanjih, o svetu, ki smo ga hoteli ustvariti, o industrializaciji in pomanjkanju lopat za čiščenje naših cest. O odrešilnih idejah in pomanjkanju moralke za dnevno rabo. 1105