ZOO. ttevllko. V UiMmn * soboto. L septembra 1906. mi?«, 2901:5 xxxix. leto. •=iaja rifik dan zvečer, i*imSi nedelje tn praanike* t*r ?eUa po pošti prejemen u evetro-ogrefce došolo sa m loto *5 K, uiotiita a i, *» eetrt leta 6 K 60 h, sa on o«m i K »o h. Za Ljubljano « posipanjem ua don m .m lot« M K, aa pa) leta lg K, sa Četrt leta 6 K, aa en bimm 2 K. Kdor hodi tam ponj, plača sa vee leto SI K, aa pol lota 11 K, aa četrt lota 6 K 60 h, aa on mosee 1 K nO h. — Za tuje deiele toliko vod, kolikor anaSa poStnina. — Na aarocb* fts jatodobno vpošujatre naročnine io no eaira. — Za omenile m pladnje od peteroetopne potit-Trnto po 18 h, ce ea eananUo tiska enkrat, po 10 h, eo te dvakrat in po 8 h, eo to tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj so isvole frankovatt — *fcepisl it ne vračajo. - Uredništvo in uprevnlštvo je v Knaflevih alioah it 6, in aieer arodniitro t I. nadatr., apravntftro pa ▼ pritličja. — UpraTniltm naj so blagovolijo polUJati naročnino. 'aklamaoUo, oznanila, t j. administrativno stvari Đrednifttva telefon it 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 k. Upravnifttva telelon it 85. Urnebesna hlnavščina dr. Susteršiča. Poznamo ga dr. Susteršiča, ki je bil že vse to na svetu, kar danes kot velik spokornik globoko zaničuje. Poznamo moža kot zabavljača in hujskača, poznamo moža kot spretnega politika „takticnih potez/ poznamo ga kot pristnega Slovenca. Na katoliškem shodu v nedeljo se nam je pa pokazal mož v novem elementu kot cerkveni govornik. Slovenci imamo mnogo „dobrih" cerkvenih govornikov, ki nedeljo za nedeljo razvijajo s prižnice svoje krasne govorniške talente, ki se po-vspenjajo visoko nad nas navadne zemljane in zavržene svobodomislece. Dr. Šusteršič se je povzdignil v nedeljo v deveto nebo. Telo je bilo sicer v fraku in klaku med katoliškimi backi, duh njegov pa je vzplaval v nebne višave in iz neomadeževanih ust je vrel studenec nebeških besedij, ki jih je navdihal tisti duh, kakor svojčas v Ribnici. Mi navadni zemljani smo bili zbrani v štiritisočem številu v ^Narodnemu domu," on pa je govoril velikim množicam revnim na duhu in potrpežljivim na telesu. Sami tedaj nismo bili osrečeni slišati čistega in neskaljenega vira božanskega cerkvenega govora, pač pa nam ga je ponedeljkov „Slovenec" v svoji nezmotljivosti prinesel doslovno. Posnamemo pa iz tega najkrepkejše tak-tično-verske besede: „Prevzvišeni vladike! Slavni zbor! Koroških Slovencev ni na našem zborovanju, ker trdijo, da je to shod S. L. S. Ta sklep kaže konfuznost voditeljev koroških Slovencev. Jaz imam pravico govoriti tukaj in povsod v imenu „S. L. S.", kajti 2000 zaupnikov me je iz svojega svobodnega prepričanja (backi kimajo!) volilo za načelnika S. L. S., protestujem pa proti temu, da bi današnji shod bil shod S. L. S., kajti shoda ne bi smel nihče drugi sklicati, nago vodstvo S. L. S., kojega načelnik sem jaz. Jaz tudi nisem prišel sem in ne govorim tukaj kot načel- nik S. L. S., tudi nisem prišel sem in ne govorim kot član S. L. S., tudi nisem prišel sem in ne govorim tukaj kot državni in deželni poslanec, prišel sem iz tistega nagiba in po tisti pravici, kakor vsakdo izmed vas in samo radi tega govorim tukaj (pri teh besedah se je duh ločil od telesa in dalje se je slišalo iz ofrakanega telesa): Prišel sem in govorim e d i n o ko t ponižen vernik sv. in edinozveličavne katoliške cerkve (Gromoviti živio klici); tukaj nisem član S. L. S. in nobene druge stranke (!), ne tukaj smo le katoličani (1.!) in Slovenci (2.!). Tukaj je le vprašanje, ali smo prav storili slovenski katoličani, da smo se zbrali na shod. (Klici: da prav!)a. Dalje je govoril o shodu v „Narodnem domu" in koroških Slovencih. Trdil je, da so se v skupnem protestu združili liberalci in socijalni demokrati, koroških Slovencev pa ni, da bi se bratili s klerikalci. In zakaj ne? Dr. Suster-šičev duh je govoril dalje: „Vprašam Vas, ali ni ljubezen močnejša nego sovraštvo? (Eni kličejo: ljubezen, drugi: sovraštvo). Ah' bi ne mogla, ako združi na eni strani sovraštvo, na drugi strani združiti ljubezen, bratske ljubezen, vseh tistih, ki priznavajo enega Boga, eno vero, enega Krista? In vendar danes žalibog ne vidimo v obilnem številu zastopanih koroških Slovencev, ki so s tem napravili le veselje sovražnikom katoliške cekve. Kaj porečem, če je eden (duhovnik) teh gospodov še celo imel žalostni pogum pisati, da bi se ponižal, če bi prišel na katoliški shod ? Ponižal!! Kdo se poniža, če pride tja, kjer je zbran cvet (!) vernega naroda in njegovi prevzvišeni vladike. V o-lilna reforma ni verska stvar! Dober katolik je lahko za splošno in enako volilno pravico, ali za sedanjo volilno pravico, ali če je proti vsaki volilni pravici in za absolutno gospodstvo vladanja (To dobro vemo!) Ali so ljudje, o katerih sv. Pavel pravi, da do njih nikdar resnica ne pride, in katere kakor nepremagljiv magnet vleče zmota in laž (Sv. Pavel je gotovo s tem mislil klerikalce!) Njim ne moremo drugače pomagati, kakor s tem, da jih vklepamo v svojo molitev. (SusterŠič je pri tem pogledal pro ti nebu, in se vseknil in za njim vsi backi.) Tu slavni zbor, bi vendarle nekoliko omenjal, kako napačno je to, da vi bratje izven Kranjske, na katere se sedaj posebno obračam, vedno tako z neko zaničljivostjo govorite o našem boju s sovražnikom sv. vere in ga imenujete „kranjski prepir". Ali ne citate časopisov nase liberalne stranke (saj jih ne smejo!) ali ne poznate njenih izjav v javnem življenju ? Boj je to za najvišje ideale (denar in gospostvo!) za časni in večni blagor (o jej !) slovenskega ljudstva! Ali mislijo, da bomo ini pustili silo delati sveti katoliški cerkvi? Ali mislijo, da bodemo silo pustili delati svojemu verskemu prepričanju? Ali mislijo , da bomo pustili blatiti našo" katoliško duhovščino, naše vladike? Ne. Nobena sila nas ne odtrga od katoliške cerkve in vere, to vero nosimo mi v naših srcih in ta vera, ki živi v naših dušah, ne umre nikdar, če se grob zapre nad nami, potem bo šele še bolj živela. (Gromovito odobravanje.) če pravijo nasprotniki naši*. „vera ne spada v javno življenje", potem pa naj v javnem življenju vero v miru puste, naj spoštujejo naše versko prepričanje. Mi slovenski katoliki ne zahtevamo nič dru-gegfa, kakor svobodo za ljudstvo, svobodo za naše versko prepričanje, za našo vest, (oj, vest Susteršiča je že 1ovolj svobodna!) svobodo za sveto katoliško cerkev. To pa ni nobena svoboda, da bi se mi morali skrivati; svoboda je to, da mi kot svoboden narod, odvisni le od Boga in od tistih, ki jih je On postavil za nafte gospode, molimo svojega Boga in častimo brezmadežno Devico. Vera ne sme iz šole, cerkev mora imeti svoboden dostop v šolo. Slavni zbor! Poleg žive vere v naših srcih imamo Slovenci še poseben razlog oklepati se svete katoliške cerkve. Kdo pa je ohranil narodnost našo v preteklih stoletjih? Povsod je bila zatrta, le v cerkvi je živela naša narodnost, je živel naš slovenski jezik. To je bilo mogoče, ker je cerkev imela pravice, ki nikdar ne zastarajo, ki so starejše in bolj vzvišene, kakor celo pravice države, ki so višje še celo, kakor vladat ja Samega, kar naš presvetli vladar hvala Bogu javno priznava, ko tolikokrat pobožno in ponižno gre za Najsvetejšim. Cerkev mora imeti svobodo, svobodna katoliška cerkev, to je sigurno zavetje za našo narodnost, za milo našo materino besedo. (Čujte koroški Slovenci!) Zgodovinar bo pisal in danes že lahko zapiše, da je katoliška cerkev med Slovenci tisti faktor, ki je ohranil našo narodnost; in kateremu se imamo zahvaliti, (v prvi vrsti koroški Slovenci; da dandanes živimo kot slovenski narod, in sicer kot spoštovan (!) narod, in da napredujemo hvala Bogu v boju za svoje pravice (koroški Slovenci!), za svoj blagor. Bojevati se moramo za svobodo svete cerkve, braniti moramo to svobodo, kjer pa je ni, jo moramo privojevati. Ali ni tO sramotno, kar se je nedavno zgodilo v Bosni, kjer Avstrija gospodari, da se je tam državna Oblast drznila (Schwarz in Chorin-sky čujta!) kaznovati škofa, ker je krstil Mohamedanca, ne da bi prej vlado prosil dovoljenja. (Backi so klicali: Sramota! Za odrom je stal kip cesarja!) Ako branimo čast svojih duhovnikov (Borovnica in Ra-buza). kadar so po krivici napadeni — in to je navadno tako — (gola istina) potem branimo čast svete cerkve. (Burno pritrjevanje^. Kajti Kristus , naš gospod, je rekel, da kdor njih ne posluša, je kakor pa-gan. Liberalci pravijo, svobodna cerkev, v resnici pa delajo največjo silo katobški cerkvi (če kakšnega prešest-nega popa primejo), celo cerkve hočejo vzeti, da bi katoliški narod niti v svojih cerkvah, katere je on zidal in vzdrževal s svojimi žrtvami, s svojimi žulji, ne mogel več moliti svojega Boga. (ŠusteršiČu in vsem backom so pritekle debele, grenko-slane solze). To svobodo mi zahtevamo za cerkev in izvojevaii jo bomo. Se ve, slavni zbor, mi smo verni, drtigi so neverni. (Oj ti farizej!) Vsled tega popolnoma drugače razumevamo življenje mi, popolnoma drugače razumevajo življenje oni. (To je resnica!) ... za nas se onkraj groba pravo življenje šele prične. Tam , kjer se dviga grob , nadgrobni griček, tam šele dosežemo svojo pravo, večno domovino. Zaradi tega nas prepad loči med onimi, ki nimajo te vere, zato se ne strašimo nobenih težav (tudi najtežje obložene mize ne !). Vedno in vedno kličemo, kakor smo danes molili po sv. maši in kakor vsak dan po tihi sv. maši molimo in kličemo: O, Gospod, milostno glej na svoje ljudstvo, ki k Tebi kliče! O, Gospod, milostno glej na svoje ljudstvo, na svoje slo* ensko ljudstvo, ki Ti je vdano zvesto v vseh veselih in žalostnih dneh, na svoje ljudstvo, ki k Tebi kliče na pomoč! (Nekateri backi so že kolena pripogibali, misleč, da bo dr. Šusteršič dal blagoslov.) Dalje. Ne bodimo nejevoljni, ako nam Bog pošlje hude dneve (v tem je prišlo 3000 demonstrantov pred zborovanje, umevno, da je Šusteršič smatral to za hud dan), vsaj vemo, da moramo trpeti na tem svetu, (posebno tisti, ki se hinavščijo!), da moramo marsikaj prenašati (tudi besedo „žlindra" in „izdajalec"), če drugega ne, laži, obrekovanja svojih nasprotnikov. (Potrjujemo s kolekom za 2 h [vinarja] resničnost, da klerikalci prenašajo in prinašajo laži in obrekovanja! In koliko jih je izmed nas tukaj, izmed vas tukaj, možje in žene slovenske, ki v potu svojega obraza delate za vsakdanji kruh, koliko izmed vas, ki včasih ne vedo, kakšen kruh bodo mogli drugi dan dati svojim otrokom. (Menj naj letajo po katoliških shodih, božjih potih, otrih itd., pa bodo imeli več kruha za otroke.) In kaj vas drugega drži kvišku, kakor sveta vera, živa vera, (tudi dr. Susteršiča? !) uverjenje in prepričanje, da boste za vse to, kar pre- LISTEK. Povodni mož. „Samo da se nam ne pokvari zabava!" je dejal gospod Damijan, ko smo šli lepega poletnega dne proti ribniku blizu Ljubljane streč klinom, Črnookam, jelšnicam in ostrižem po življenju. Gospod Damijan, mož v tako-imenovanih najlepših letih, bi se glede telesne moči lahko brez skrbi meril z Goliatom in glede svoje blagoduš-nosti in krotkosti z vsakim boljšim angelom. Previdna mati priroda je dobro vedela, da se bo Damijan odlikoval s posebno zdravim apetitom, zato ga je obdarovala z izredno razvitimi Čeljustmi. Ko ga je nekoč raz-žalil siten hujskač, mu je pokazal gospod Damijan svoje zobe, ugriznil pa ni nasprotnika, ampak je odgriznil kakor gorila lep kos zidu in tako precej močno poškodoval enega izmed najlepših krajev stolnega mesta ljubljanskega; izzivalec pa se je tako prestrašil, da je prosil gospoda Damijana odpuščanja na obeh kolenih. Navzlic temu, da je gospod Damijan jedel mnogo in dobro, je vendar puhtelo od njegovega bitja vedno nekaj, kakor kitajska lakota. Sam je trdil mož, da je bil svoje žive dni pravzaprav samo enkrat sit, in to po birmi. Pa tudi tisto da je trajalo komaj debelo uro, ker mu je sveti Urh pomagal do prvotnega teka, kakršnega je bil imel pred birmo. Svoj čas je služil v legiji tujcev v Alžiru in nosil največje škornje; tam sta ga aretirala dva razuzdana roparja. Vendar se mu je posrečilo, da je odnesel pete in svoje prihranke domov; odslej je užival prijetno življenje umir ovij enega junaka. „Preveč smo govorili o svoji zabavi," je nadaljeval gospod Damijan, „zato se nam lahko izjalovi vse skupaj!" „Ne bodi no siten," ga je zavrnil poredni gospod Nalim, navdušen ribič z zlatimi naočali. Ali ne nese Uzmovič za nami pet velikih steklenic vina, krače, klobas, sardin, kruha i. t. d. ?" „A, potem pa že!" je pokimal gospod Damijan in se obliznil. Ko smo dospeli k ribniku, smo se takoj lotili dela s trnki in z vršo, na kopnem in na vodi. Le gospod Damijan se ni zmenil za lov. Ni se ganil od mizice, kamor je bil prinesel Uzmovič vino in jestvine. „Damijan, pojdi pomagat!" ga je vabil navihani Nalim iz čolna. „Hvala lepa!" seje odzval gosp. Damijan mirno in ponosno. ^Drugega ne lovim, kakor same some in sulce!" „Ojej, ali ste slišali, gospoda!" se je smejal Nalim in spustil sak v motne valove. „Čakajte, naj vam pa povem, kakšne žlahtne ribe je lovil Damijan v Ljubljanici, haha! Najprvo je ujel kos šote, potem svitek in potem raztrgan škorenj, ki ga je menda star berač iz sramežljivosti vrgel ponoči skrivaj v vodo!" Damijan je potrpežljivo prenašal zlobno riganje ribičev in ni hotel v čoln. „Pomislite," je dejal, „da mora vendar kdo stražiti naša živila !" „No, imeli bi lepega varuha!" se je norčeval Nalim. „Saj ga poznamo Damijan se le boji, da ne bi poginil od lakote!" Naposled so ga vendar s slad- kimi besedami zvabili v čoln. Toda visoko vzrasli Damijan se je z vir-žinko v ustih zaletel preveč in ko je hotel poceniti konec naše gondole, ni sedel na klop, temveč najprvo v zrak in potem v kalno vodo. Komaj se je prekucnil, že je bil, ves moker, zopet na vrhu in se oprijemal Čolno-vega roba. Modro, prav modro se je držal mož in mirno, zinil pa ni nobene besedice, ker je imel v levem ustnem kotu viržinko, iz desnega pa brizgal vodo, kakor morski kit. „Ej Damijan," se je veselil Nalim", že trideset let nisi pil vode, danes si jo pa, pa še kakšno!" „Saj ni res!" se je branil Damijan, še zmeraj v vodi. „Vode pa nisem pil, tistega ne bo nihče govoril! Vode pa ne! Take sramote ne bi preživel niti dobre pol ure!" „Ali se nameravaš še kaj dolgo kopati v tej luži?" ga je dražil Nalim. „Takoj bom zunaj." „Pa res!" se je norčeval Nalim. „Ako si se hotel kopati, bi si bil slekel vsaj suknjo in sezul čevlje!" „To je povodni mož!" je dejal drug ribič. „Povodni mož se nič ne slači in ne sezuva, ampak vselej kar tak štrbunkne v vodo, kakršen je, kakor Kosmata vidra." Damijan je mirno požiral grenke oČitKe in premišljeval z nagubanim čelom, kako bi zlezel zopet v čoln. Škoda, da ni bilo nobenega slikarja blizu, ki bi ovekovečil ta redki in zanimivi prizor, škoda, da ni bilo poleg nobenega pesnika, ki bi v vzneseni odi vredno opeval diČnega umirovljenoga junaka. Naposled pa se je počasi in previdno skobacal v čoln, koder je vse lilo od njega. Prepeljali so mokrega trpina na breg, ga zavili v Nalimov havelok in mu čestitali, da se je otel smrti iz dober meter globokega jezera; ako bi bilo količkaj nevihte, so mu zatrjevali, bi bil ubogi Damijan že v svetem raju. Do solza ginjen, se jim je zahvalil Damijan, jecljaje in drgetaj e, vsem skupaj in se takoj zopet naselil pri vinu in jestivih. Izhlapeva-joča voda ga je tako hladila, da se je bal mrzlice in zato užival vince v dvojni meri. Pijača pa mu je zopet zbujala tek; zato je tudi jedel v dvojni meri. Impozantno je sedel pri svojega bližnjega — morala, ki jo je praktično pokazal dr. Šusteršič, in škofje so to odobrili. Poštenemu človeku se mora gnjusiti ta pojav, kakor se nam gnjusijo odprte gnojne rane. Zato kličemo vsem svobodomiselnim ljudem, katerega koli stanu in starosti: Skupno proti temu gnjus-nemu, lažnjivemu hinavstvu, v boj proti takim farizejem, kakor nastopajo na katoliških shodih! V življenje pa pravo bratovsko ljubezen in strpnost, kakor jo je učil nepokvarjeno sam Krist. Protestni shod v Črnem vrhu. Povodom katoliškega shoda v Ljubljani je sklicalo politično društvo „Jednakopravnost" v Idriji v nedeljo 26. t. m. javni ljudski shod s sporedom „Katoliški shod v Ljubljani in slovensko ljudstvo" pri „Hladniku" v Črnem vrhu. Na shodu je bilo med tem, ko je prišlo še kakih 50 klerikalcev, nad 150 ljudi. Da je bil shod preje razglašen in bi se bila razvila od napredne strani količkaj večja agitacija, bi bila udeležba gotovo mnogo večja. Omenjamo mimogrede, da se je poslalo našemu somišljeniku v Četrtek pismo, a ga je prejel šele v nedeljo — ker dvomimo, da bi bil klerikalni poštar svojevoljno zadržal pismo. No, pa naj je tako ali tako — shode na deželi je treba mnogo preje razglašati. Naj nam je to pouk za bodoče! Ob polu 4. uri popoldan otvori predsednik „Jednakopravnosti" Ivan Bonča zborovanje. Soglasna sta bila izvoljena vrla kmečka posestnika Blaž Zaje iz Predgriž za predsednika in Fran Zagoda iz Zadloga za zapisnikarja. Predsednik podeli nato besedo J. Novaku iz Idrije, da poroča o dnevnem redu. Ta predvsem predstavi politično društvo „Jednako-pravnost", ki se je ustanovilo pred nekaj leti v Idriji, da deluje za politični, gmotni in društveni, stanovski in narodni napredek sosebno delavskega in kmetskega stanu, da vzbuja narodno in stanovsko zavednost ter se zlasti poteza za ustavno zagotovljeno narodno enakopravnost. Prav z ozirom na društveni namen, je bilo društvo opravičeno sklicati današnji protestni shod proti katoliškemu shodu v Ljubi.ani. Takoj v drugo pa poudarja govornik, da shod nima protiverskega značaja, ravno nasprotno, namen mu je protestirati proti zlorabi vere v politične namene najbolj korumpirane stranke na Slovenskem — slovenske ljudske stranke. Ne protestirali bi danes, če bi se sklical v Ljubljani politični shod te stranke, ker kot svobodomisleci priznavamo vsakemu pravo združevanja, a da se odevajo politični nameni s katoliškim plaščem, in da se zganja na politične shode ljudi v Ljubljano s pomočjo vere — to je, proti čemur moramo najodločneje ugovarjati. Da je katoliški shod čisto navadna politična demonstracija klerikalne stranke, ni težko prevideti. Sklicuje se katoliški shod Slovencev, a na ta shod se povabijo samo pristaši slov. ljudske stranke, nikogar se ne bo pustilo na zborovališče, ki ni privrženec te stranke. Vse delovanje te slovenskemu narodu najbolj škodljive stranke pa je osredotočeno v edini namen, pripraviti in utrditi tla za rimski klerikalizem med slovenskim narodom. Govornik označuje namene klerikalizma, poda zglede iz zgodovine, kolika nesreča je bila narodom ravno stremljenje po duhovski nadoblasti, oriše v kratkih potezah reformačno in protireformačno dobo na Slovenskem, boje slovenskega kmeta za osvobojenje izpod oblasti graščinske in duhovske gosposke. Med t«m se je pritihotapil na shod domaČi kaplan Pravhar vulgo Masa v spremstvu nekega l^menatarja, usedel se najprvo pred govornika, a je kmalu vstal, si v svoji nadutosti ogledal one neodvisne Črnovrške posestnike, ki so prišli na shod. No vstrašilse ni nihče duhovnega gospoda! Poklical je nato kaplan nekega dečka in mu naročil, naj pove klerikalcem, ki so bili zbrani v gostilni pri Rudolfu, da pridejo na shod. Iz tega smo izpoznali, da je kaplan prišel najprvo pogledat teren, kjer se ima biti njegova zaslepljena armada. No res je prišel kmaln trop klerikalcev — par nezavednih kmetičev, nekaj vrednih Članov katoliških izobraževalnih društev, da tudi Marijinih hčera ni manjkalo v tej družbi je umevno, saj je bil med njimi tudi „večni ženina Filip Rudolf. Med tem je govornik prešel na propagiranje klerikalizma v sedanji dobi in ravno podal dokaz, kako malo je klerikalcem do slovenske narodnosti, ožigosal zlasti izdajsko početje dr. Susteršiča v zadevi volilne reforme, ko je primahala hrabra klerikalna dobro organizirana četa na zborovališče. Kaplan stopi pred njo, dvigne roki in iz vsega grla zavpije: živio dr. Šusteršič! Unisono sledi svojemu komandantu klerikalna Četica. Napredni zborovalci pa se oglase : „Proč ž njim ! Fej narodnemu izdajalcu!" Nastane precejšen hrup* a se končno pomirijo ^derikalni zdražbarji, ko se kaplanu Pravharju zagotovi, da dobi besedo. Govornik nadaljuje omenja, da se je pričelo s sistematičnim poklerika-lizovanjem na Slovenskem pravzaprav s škofom Misijem, ki je bil nalašč izbran od vlade, da razcepi slovenski narod na Kranjskem v dva tabora. Skof Misia je bil sicer dober duhovnik, a slab Slovenec, dasi slovenske matere sin. Ta je pričel s premišljeno organizacijo klerikalne stranke, vernega in odkritosrčnega propovednika klerikalizma pa je imel na Goriškem v osebi dr. Mahniča, ki je učil, da je narodnost poganstvo, naprednost in svobodomiselnost pa framazonstvo. Tla so bila med slovenskim narodom, ki skoraj od priseljenja v sedanje pokrajine ni bil nikdar svoboden, pač pa vedno rob drugih, kakor nalašč za klerikalno seme, in res so širom slovenske domovine, malone čez noč, trpite z dobro voljo na tem svetu, tisočkrat in tisočkrat na onem svetu plačani. Vodno bomo obračali svoje oko kviško na sinje višave, ki za naše človeško oko tvorijo nebo, nad sinje višave, koder oko naše (!) vere vidi znamenje sigurne zmage in sigurne sreče: sveti križ in ob vznožju svetega križa brezmadežno Devico Marijo. Naj vam usoda prinese kar hoče (denar ali žlindro!) vesele ali žalostne dni, vedno in vedno bo iz našega srca se dvigal klic proti nebu: Hvaljen bodi Jezus Kristus! (Dolgotrajno odobravanje in burni živio klici.) Svojim somišljenikom smo za dokaz popolne brezvestnosti in pro-palosti klerikalne stranke sestavili ta popolnoma po „Slovencu" narejen izpisek dr. Šusteršičevega govora. Veseli nas, da nismo gledali in poslušali tega nastopa. Prepričani smo, da bi ljubljanski zdravniki ne zmogli vseh pacientov ^sproti ozdraviti, ako bi na katoliškem shodu bil kakšen dostojen Človek navzoč. V roko nam je prihajal krč, ko smo pisali citate iz Šusteršičevega govora. Ako bi hoteli vzeti v kritiko ta farizejski govor, napolnili bi lahko celo knjigo uničujočih dokazov, da je cel Šusterši-čev govor ena sama dolga laž, ki se nam studi, kakor znani božjepotni berači, ki svoje rane očitno kažejo, da zbude napačno usmiljenje ter potem dobe kaj za svojo bisago. Ravno tak božjepoten berač se nam vidi dr. Šusteršič v njegovom govoru. Kakor smo mnenja, da spadajo berači z ranami na božjih potih v bolnišnico, ravnotako spada politični berač iz OvijaČeve hiše v pokorišČe. Gorje slovenskemu narodu, ako pade v absolutno oblast takih ljudi. Po drugi strani se nam zdi čudno, da katoliška duhovščina pusti, da ta dr. Šusteršič s tako blasfemijo nastopa pred tolikimi ljudmi. Res so to navadni backi, pa vendar imajo nekaj možganov, da vidijo, da se vera profa-nira s tako osebo, kakor je Šusteršič. Vsaj ljudje po veČini vedo, da je to navaden Človek, ki govori le za profit. Njegovo pravo prepričanje je ljudstvu deloma znano. In če ljudstvo vidi, kako navaden lajik, z vsemi človeškimi slabostmi, nastopa kakor na pol Bog, in brezmadežno ustvarjen penat klerikalne stranke, ki se kar očitno hinavšci, kako mora to vplivati na ljudstvo. Pa vsaj je tisto katoliško ljudstvo, ki se slepo zbira na take shode že tudi na poti dr. Šusteršičevega hinavščenja. Vsaj so gnani mnogi slučaji, ko plačujejo maše za slabe namene. Fantje se stepo in zazvoni Ave Marijo, prenehajo s tepežem in molijo. Po molitvi zgrabijo za nože in se zopet vsekajo. Čitali smo v slučaju sester Zeller na Dunaju, ki je ena molila pred križem za srečen izid umora. V našem modernem času duhovnik blagoslovi orožje in vojake, da potem z blagoslovom more in streljajo nedolžne sovražnike. Na shodu javno moliti, oči zavijati proti nebu, potem pa na življenje in smrt preganjati polni mizi, natakal drugim, zlasti pa sebi, pridno mašil božje dari, držal pa se je modro in dostojanstveno, kakor pravkar potrjen patriarh. Marljivi ribiči so nalovili preko osemdeset ribic in dva klina. Dobrosrčni gospod Nalim je ves ta plen podaril Damijanu za večerjo. Ko je bila poslednja steklenica prazna in je ostalo le nekaj žalostnih ostankov ribiške pojedine, je Damijan vesel nesel ribe domov. — „Kje si se ga pa zopet nalezel ?" ga je sprejela malenkostno misleča žena. rRib sem ti prinesel!" je ukal Damijan. „Dvainosemdeset samih žlahtnih rib! Samih klinov, črnook, ostrižev, ješlnic in karpov!" „Pa pokaži!" In Damijan je pokazal svoj zavoj. Ko sta ga pa razvila, sta našla v njem le nekaj trsak in polenčkov. Damijan trdi še danes, da* se je zgodil Čudež, velik Čudež! Žlahtne ribe so se izpremenile v trske! Tega pa noče in noče verjeti, da mu je medpotoma zavitek z ribami zamenjal poredni Nalim. Rado Murnik. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) xn. Iz temne noči so se kakor žareče oči svetili okrog Mengša ognji, ob katerih je bilo zbrano moštvo kamniške vojske, dočim je dal Nikolaj Kolovški pogasniti vse luči, tako da ni mogel nihče videti, kaj se godi v gradu in v taboru. Že je vladal nočni pokoj, ko je mladi Bertonja z malo četo izbranih vojščakov previdno zapustil grad in odšel plezaje po tleh proti sovražnemu taboru. Kmalu mu je sledil Engelbert Rain, tudi samo z malo četo. Marko Pirin je bil oba natančno podučil, kaj jima je storiti, a ni nikomur, niti Nikolaju povedal, kam in čemu je odposlal ti dve četi iz tabora. Začudenje, ki ga je vzbudilo to skrivnostno postopanje, se je še povečalo, ko je Pirin ukazal, naj se da vojaštvu hrane kolikor je želi, dasi je bila zaloga prav majhna. Vojaki so iz tega sklepali, da pride že naslednji dan do bitke in da je Nikolaj opustil misel, vstrajati v svojem taboru in se omejiti samo na obrambo. To mnenje je še potrdil Nikolajev ukaz, naj bo vojaštvo na vse zgodaj zjutraj pripravljeno na vse slučaje. Napočil je dan in vojaštvo je nestrpno čakalo, kako povelje izda vojskovodja. Toda Nikolaj Kološki je samo pregledoval orožje svojega moštva, razdeljeval nove meče in bodala ter dal popravljati oklepe in šljeme, sicer pa ni z nobeno besedico povedal, kaj namerava in kaj se zgodi. „Najbrž poskusi ponoči s celo vojsko pobegniti" je menilo vojaštvo in dasi je bil položaj vojske v men-giškem gradu naravnost obupen, je bilo vojaštvo vendar nezadovoljno, da naj brez boja, nekako tihotapsko pobegne. Nevolja vojaštva pa se ni obračala proti Nikolaju Kolovškemu, nego proti Pirinu, ki so ga vojaki če že ne sovražili, pa ga vsaj neradi in z največjo nezaupnostjo gledali zlasti sedaj, ko je bilo očividno, da je duševni vodja poveljnika Nikolaja. To nevoljo vojaštva je z vednim podpi-hovanjem povečeval župnik Lavrencij, ki ni mogel in ni hotel pozabiti, da ga je Pirin objestno razžalil. vzrastla klerikalna bojevna društva. S početka je nastopal klerikalizem tihotapsko, prikrito, danes pa nastopa agresivno, ne poznaVajoČ v boju poštenosti, ne strašeč se najzadnejŠih sredstev. Gorje danes svobodomiselnemu človeku, gorje neodvisnemu kmetskomu posestniku, kakor lačne hijene pade po njem klerikalno Časopisje. Ni je besede, s katero bi se moglo primerno označiti nadvse grdo in brezstidno delovanje slovenskega klerikalnega časopisja in najgrša sra-motenja, najbolj hujskajoČe vesti pišejo ravno blagoslovljeni božji namestniki pod patronanco škofa Jegliča. (Klerikalci ugovarjajo in hrupno protestirajo). V tem ostudnem časnikarskem boju gredo tako daleč, da niti svojim lastnim pristašem ne prizanašajo. Omenja slučaj dr. Brejca in Čita njegovo „Poslano" v „Miru". (Klerikalci vpijejo na povelje kaplana Pravharja: „Ta je odpadnik!" „Ta ni več naš!") Govornik pa jim odgovarja, da se je Brejc Še pred kratkim na shodu v Mariboru priznal za pristnega klerikalca. Koroški duhovniki, kojih glasilo je celovški „Mir", so gotovo boljši duhovniki, ko uredniki „Slovenca" in „Domoljuba" in prvi so zadnje odločno obsodili. A klerikalci se poleg časopisja poslužujejo še polno drugih sredstev ža utrjenje klerikalizma med slovenskim ljudstvom. Klerikalna vsestranska delavnost pa mora vzbuditi tudi samostojno misleče in zavedno slovensko ljudstvo, da se združi v skupnem odporu proti prodiraj oČemu klerikalizmu. K temu se nudi prav danes prilika, ko zboruje katoliški shod v Ljubljani. Govornik predlaga nato resolucijo, ki je bila predložena vsem protestnim shodom. Klerikalci sprva hrupno ugovarjajo proti čitanju resolucije, a ko se jim od naših pojasni, da bodo lahko z glasovanjem odločili za ali proti resoluciji, utihnejo in govornik more prečitati resolucijo. Predsednik da na glasovanje resolucijo in nad 80 mož glasuje za resolucijo, proti glasuje le kaplanova četa, ki pa je v znatni manjšini. Somišljeniki resolucije pozdravijo zmago z burnimi Živio-klici, klerikalci pa kričijo, da se ni prav glasovalo in zahtevajo še enkratnega glasovanja, Čemur pa predsedstvo ni ustreglo, ker je bilo pri prvem glasovanju znatna veČina za resolucijo. Ko nastane zopet mir, poda predsednik besedo socialnemu demokratu Iv. Kokalju iz Idrije, ki v daljšem govoru označuje stališče socialne demokracije napram kat. shodu. Tudi med tem govorom klerikalci ne dajo miru, sosebno se prično odlikovati klerikalne devičarice, ki na kaplanovo povelje „ženske tih!" hipoma utihnejo, na njegov mig pa začno zopet gobezdati. Ko je govornik končal, ponudi predsednik besedo kaplanu Pravharju, ki pa ni posebno ra 1 stopil na oder, dasi ga je preje toliko skrbelo, dobi li besedo ali ne. Res lepo je pričel govoriti okrogloliČni gospod kaplan Masa. „Zdaj pa tih', zdaj bom jaz Po opoldanskem obedu je bilo zbrano vse vojaštvo na grajskem dvorišču in mrmraje, z mrkimi pogledi opazovalo Pirina, ki je z Nikolajem in z drugimi plemenitaši stal sredi dvorišča in se ž njimi živahno posvetoval. Mrmranje vojaštva je počasi naraščalo in postajalo čedalje glasneje. Čuli so se porogljivi klici na Pirina in glasovi ogorčenja. „Ta tujec nas ne bo vodil" — „Ta nam ne bo zapovedoval" — „Ta nam je prinesel nesrečo." Kmalu so se čuli tudi klici „Pirin je izdajalec" — „Pirin je v satanovi službi" — „Najbolje bi bilo, da ga ubijemo". Nikolaj je postal nemiren, zlasti ko je videl, da so začeli vojaki vstajati s tal in prijemati za orožje. Spoznal je, da je župnika Lavrencij a večdnevno hujskanje rodilo skrajno nevaren sad. Ukazal je pač ostro in in z grozečim glasom mir, a vojaštvo ga že ni več poslušalo. Ožji in ožji je postajal krog, ki ga je sklepalo vojaštvo okoli Nikolaja in Pirina. Začeli so blesketati meči v zraku, vpitje se je razvilo v tulenje. „Smrt izdajalcu! ProČ s Pirinom, govoril", so bile prve njegove besede. Prava duhovska ošabnost! Seve so naši odgovorili s smehom na kaplanovo nadutost. Nadalje pa je rekel, da hoče kratko čas neje govoriti, kakor predgovornika. No, pa ni mnogo povedal g. kaplan. Prvemu govorniku je očital, da je plačan tajnik, da nadalje klerikalne hranilnice na-kupavajo graščine in jih v korist kmetom razprodajajo, da klerikalci niso sovražniki izobrazbe, saj ustanavljajo izobraževalna društva in da oni ne streme po duhovski nadoblasti. To je vse, kar je povedal g. kaplan; ni bilo veliko, pa tudi kratkoČasno ne. Katoliškega shoda v Ljubljani se niti dotaknil ni. Odgovarjal mu je tajnik Novak, ki je poudarjal, da je katoliški duhovnik prav zadnji, ki sme očitati komu njegovo plačo. Saj so prav duhovniki za svojo lenobo najbolje plačani. Naj bi bil raje povedal o milijonskih dohodkih visokih cerkvenih dostojanstvenikov, tu bi imel najhva-ležnejše polje. Klerikalni mogotci res, a ne klaverne klerikalne posojilnice na deželi, nakupa vaj o graščine, ne v korist kmeta, pač pa da spravijo v svojo malho ogromne dobičke. Kaka so pa klerikalna izobraževalna društva, je pa znano. Naj so to izobraževalna društva, v katerih se sme imeti le knjige in Časnike, ki jih župnik odobri. Klerikalci postajajo zopet nervozni in sosebno Marijine hčere skrbijo za šunder. Predrznost je velika, če si upa kaplan zatrjevati, da duhovniki ne streme po nadvladi v vsakem oziru. Prav zategadelj se vodi ves boj klerikalne stranke po duhovščini, ki hoče imeti ves vpliv pri javnih zastopih, v šoli in vsepovsod. Za besedo se priglasi še „večni ženin" Filip Rudolf, ki pripoveduje naučeni primer o nevesti in snubačih, tako so tudi danes prišli liberalci, socijalni demokrati in klerikalci, da zasnubijo črnovršce za svoje stranke. Kakor pa se nevesta odloČi le za najboljšega snubača (To pozna „večni ženin" najboljše! kličejo naši-, tako se bodo tudi Črnovršci odloČili za slovensko ljudsko stranko, ki je največ dobrega storila (pozabil pa je povedati, kaj.). „Večni ženin" gospod Filip pa je hotel tudi nekaj hujskati s propalo mlekarno, a klici napred-njakov, ^saj ste bili nadzornik!" so mu vzeli veselje, govoriti kaj več 0 mlekarni, je sklenil hitro z vabilom svojih pristašev na pol litra vina (!) in pozivom, naj zakličejo stranki ljudskih sleparjev živio. Kaplan je intoniral in zaupili so klerikalci kar so mogli. Napredujaki jim niso kratili tega veselja „ Večnemu ženinu" odgovarja tajnik Novak, ki za/raca njegovo trditev, da se je prišlo snubit za kako stranko. Namen shoda je bil, edino pojasniti ljudstvu pogubnost klerikalnih stremljenj zA slovenski narod. Za božjo stvar preveč vneta Marijina hči vrže proti govorniku jajce, ki pa BC Dalje v prilogi. ""38*1 ki nas popelje v nesrečo! Ubijte ga". Pirin je potegnil meč. Isto so storili Nikolaj in Adam in Bosio, dasi so vedeli, da so izgubljeni, Če bi se le enega vojaka dotaknili. Nikolaj Kolovški bil bi v drugih razmerah brez pomisleka žrtvoval Pirina razljuČenosti svoje vojske, kajti vedel je, da ni druge pomoči, časih je s klanjem nedolžnih ljudi nasitil krvoločnost divjih tolp, ki jih je vodil, Časih s plenom in opustošenjem. Zdaj so te Čete zahtevale eno samo žrtev, a Nikolaj jo je moral rešiti za vsako eno, če je hotel rešiti samega sebe, svojo družino, svoje imetje in svojo vojsko. V tem strašnem trenotku, ko je Nikolaj že obupaval in je le z največjim naporom zadrževal vojaštvo, da ni planilo na Pirina in ga pobilo, se je na grajskem oknu prikazal župnik Lavrencij. Vojaštvo ga je pozdravilo z veselimi klici, iz Česar je Nikolaj Kolovški po pravici sklepal, da je Lavrencij iz osebne maščevalnosti naščuval vojaštvo na upor in na uboj Pirina in obšla ga je neskončna jeza, misleč, da se je La- 1. Priloga „Slovenakemn Narodu" fit. 200, dne 1 septembra 1906. zgreši cilj m odleti nazaj. Nastane velik bruse in kaplanu postaja prevroče, zato.poziva navzoče pristade, la odidejo, ker so opravili svojo stvar. No pa le malo klerikalcev sledi kaplanovemu pozivu, dasi skuša ta s svojo duhovniško avtoriteto vplivati na manj odločne. Ostane tudi leme-uatar Kl a v žar, ki je bil tudi med shodom mnogo mirnejši, kot njegov kolega kaplan Masa. S tem pa gosp. lemenatarju nikakor nočemo škodovati na karijeri. Pri odhodu klerikalcev je nekaj nadebudnih članov in članic izobraževalnega društva metalo pesek proti govorniku, kar ga pa ni nimalo motilo, pač pa je pokt^zal to dejanje kot sad kaplanovega dela in uspeh katoliških izobraževalnih društev. Ko je kaplan. Pravhar odšel, je zavladal najlepši mir na zborovališču. Tajnik Novak je še v daljšem zaključenem govoru poudarjal, da se je poznavajoč črni vrh, pričakovalo takega nastopa nasprotnikov napredne misli, a to ne sme motiti svobodo-miselcev, da bi količkaj odnehali v boju proti klerikalizmu. Nasprotno, združiti se morajo k skupnemu odporu, da se zajezi pot pogubonos-nemu delovanju brezvestne Črne garde. Zahvaljeval se je domačinom, ki se niso bali farovškega terorizma in prišli v tako lepem številu na shod. Vzpodbujal jih je k vztrajnemu boju za napredno misel, ker le njej velja bodočnost. Končal je z „živio"-klicem na slovenski narod, kateremu v pro-speh je posvečeno delo svobodomi-slecev. Burno odobravanje je sledilo govornikovim besedam. Predsednik je na to zaključil nad dve uri trajajoči shod. Ob sklepu poročila omenjamo, da so se shoda udeležili idrijski socijalni demokrati v večjem številu. Kot delavci so žrtvovali svojemu prepričanju popoldne, zato pa jim iskrena zahvala. Pismo iz Sofije. V Sofiji, 26. avgusta. ni. Kongres jugoslov. književnikov in časnikarjev. V soboto po sestanku so si ude-ženci kongresa ogledali Sofijo in njene znamenitosti: Novo gledališče, ki je izredno monumentalna stavba, narodno sobranje, spomenik carja-osvoboditelja Aleksandra II. in mestno šetališče. Sofija ima popolnoma relikomestni značaj s širokimi ulicami in buljvari. Na ulicah je živahno življenje, najpestrejši prizori se nudijo očesu. Bolgare, Turke, Armence, Cigane in Žide se srečava po mestu; vsi ti so oblečeni v pisane svoje narodne noše in dajejo mestu docela orientalski značaj. Kongres se je pričel v nedeljo 26. avgusta ob 10. dopoldne v dvorani „Slavjanske Besede." Raz hiš po mestu vihrajo številne bolgarske belo-zeleno-rdeče zastave, na poslopju vrencij prikazal na okno z namenom, da vzpodbode in podžge vojaštvo, naj izvrši svoj naklep in naj usmrti Pirina. „Vse je izgubljeno," je škripaj e z zobmi zaječal Nikolaj, „a prisegam Vam--" „Vse je dobljeno in rešeno," ga je naglo prekinil Pirin, ki je bil na oknu poleg župnika Lavrencij a zagledal svojega slugo Luko in za paža oblečeno Manfredo in bil v tem hipu prepričan, da Lavrencij ni prišel prostovoljno na okno, marveč da je bil v to prisiljen. Med tem ko je vojaštvo kričaje pošiljalo pozdrave proti oknu, je Luka s svojim dolgim bodalom šegetal župnika Lavrencij a po hrbtu in mu s pritajenim glasom govoril: „Glejte, duhovni oče, teh 250 vojakov, ki krožijo okrog mojega gospodarja, kakor lačni volki okrog svoje žrtve. Ali prisežem Vam, da vas tukaj na mestu denem iz kože, da skuham Vašo glavo in jo snem za telečjo glavo, iz Vašega mesa pa napravim klobase, ki jih podarim svetemu očetu, Če vi teh lačnih volkov ne prepodite in ne rešite mojega gospodarja". (Dalje prih.) „Slav. Besede" plapolajo zastava vseh Štirih jugoslovanskih plemen, . na prvem mestu naša slovenska zastava. Krasna dvorana je okusno dekorirana z zelenjem, ob kandelabrih pa vise naše Štiri jugoslovanske zastave. Udeležencev iz vseh štirih slovanskih ženi elj in drugih odličnih gostov je toliko, da je prostrana dvorana do zadnjega kotička polna. Kongres je otvoril predsednik „Društva na blgarskitje publicisti," vseuč. profesor S t. B o b Č e v. Pri otvoritvi so bili navzoči naučni minister dr. Šišmanov, zastopnik srbskega poslaništva Antonov i č, župan sofijski M. T o d o r o v, župan cetinjski iz črne gore Sava V ujeti 6, češki drž. poslanec KI o-f a č, rektor vseučilišča in drugi odlični predstavitelji. Predsednik Bobčevje v krasnih pesniško nav-dahnenih besedah pozdravil udeležence kongresa in druge goste. Najprvo je pozdravil Srbe kot najbližje brate, ki so z doblestno junaško borbo prvi med južnimi Slovani izvojevan" svojo svobodo in samostojnost, za njimi pa Hrvate, ki so bUi pr7i na našem jugu nositelji jugoslovanske ideje. Slovence je BobČev pozdravil doslovno tako-le : „D o b r o došli, i Vi, mili naši bratje s Slovenskega, domovine Kopitarja, Vodnika in Prešerna, sinovi malega a v i-sokokulturnega naroda. Ob bregovih Ljubljanice se že zdravna razlega glas o jugoslovanskem bratstvu". Nato je še pozdravil udeležence iz Bosne, ponosne in iz kršne Hercegovine, zastopnika Urnegore, domovine junaških orlov-borcev za balkansko svobodo, navzoče Cehe in Ruse. Vsem skupaj je zaklical: „No znajte gosti dorogie, Vi zdjes ne gos*ti — vi svoji, vi doma zdjes!" Na to je na kratko pojasnil cilj in namen rZveze jugoslovanskih književnikov in častnikarjev" ter v vznesenih besedah slavil jugoslovansko edinstvo. Svoj govor je sklenil z besedami bolgarskega pesnika: „Slavjanska solidarnost! Gorešta bratsk svjaz ! Toda da j naš"to zna-me i našata deviza! Tuj štit je, kojto ništo ne može go proniza". Nato se je oglasil, burno pozdravljen, za besedo naučni minister dr. Ivan Šišmanov, ki je v svojem govoru naglašal, da mu je bila že davna kot literatu na srcu jugoslovanska ideja, vendar pa ni mislil, da bi si ta ideja tako hitro pridobila tal med vsemi Jugoslovani. Danes je prepričan, da je ta ideja že nastopila zmagonosno pot po jugoslovanskih deželah. Ta kongres, konferenca jugoslov. dijaštva in H. jugoslov. razstava so etape na tem potu. Minister je končal svoj govor želeč kongresu največjega uspeha. Za ministrom je pozdravil udeležence sofijski župan M. T o d o r o v, kličoč jim: dobrodošli v bolgarski prestolnici ! Predsednik B o b č e v je na-to prečital došle pozdrave in brzojavke: od „Slavjanske Zveze" v Petrogradu, od češkega žurnalist. društva v Pragi, „Slov. Prehleda" v Pragi in prof. Zabolotskega v Toplicah. V imenu „Društva slov. književnikov in časnikarjev" v Ljubljani je brzoj a vil dr. Z b a š n i k to-le: „Z dušo in srcem pozdravljamo bratski kongres, kateremu želimo največjega uspeha z ozirom na slovansko idejo." Predsednik se je na to spominjal umrlega srbskega pisatelja S t. Sremca in hrv. književnika Jo s. Kozarca, katerima je skupščina zaklicala v spomin trikratni slava. Na to so pozdravili kongres: predsednik „Slavjanske Besede" S t. K o s t o v, rektor sofijske univerze dr. G e o r g o v, prof. B u ž e v, cetinjski župan Sava Vuletić, posl. Klofač, ki je v svojem govoru naglašal, da je, kamor Avstrija stopi, povsodi samo demoralizacija in korupcija, in urednik Kašiković iz Bosne. Največ pozornosti je zbudil govor Slovenca An t. Trstenj aka, ki je govoril kot zastopnik „Slov. Matice" in v vznesenih besedah slavil jugoslovansko vzajemnost. Ko je govornik končal, mu je vse navdušeno aplav diralo. Na to je predsednik B o b č e v predlagal za častne pred- sednike: sa Srbe prof. Ivanića, za Hrvate Š. G j a 1 s k e g a, za Slovence Iv. Hribarja, za Bolgare Iv. V a z o v a; aa tajnike so bili imenovani : za Srbe dr. S k e r 1 ic Afnj Kočio, za Hrvate dr. L i v a d i ć in MilČinović, za Slovence B. P u-stoslemšek in A. Trstenjak, sa Bolgare pa P j e j e v in N i k o-1 o v. Nato se je izvolila komisija sa končno redigiranje . pravil „Zvese". V to komisijo so bili izvoljeni: dr. S ker lić, Sava Vuletić, dr. Kumanadi (Srbi), R. Pusto-slemiek, .A. Trstenjak (Slovenca), G j a 1 s k i in dr. Dežman (Hrvata) in Bolgara dr. Zlatarov in D. ŠtraŠimirov. Kongres se zaključi v ponedeljek. - Volilna reforma. j Dana j, 31. avgusta. Poslanec dr. Gessmann je izjavil na nekem shodu, ako bi nasprotniki volilne reforme hoteli isto zavleči, bi prijatelji volilne reforme ne pripustili nobene državne potrebščine, kar bi pomenilo konec Beckovega ministrstva. Srbski kralj na potovanju. Belgrad, 31. avgusta. V Klado vu je pozdravilo kralja Petra odposlanstvo romunskega kralja pod vodstvom generala Crainizeanuja. Odposlanstvo, ki ga je spremljalo mnogo odličnih Romunov, se je pripeljalo na dveh okrašenih ladjah. Kralj Peter je odposlanstvo prisrčno sprejel in pogostil na svoji ladji. Pri tej priliki je napil kralj romunskemu vladarju, romunski general pa kralju Petru in prijateljskemu sosedstvu s srbskim narodom. Bolgari proti Grkom. Carigrad, 31. avgusta. Iz Aten se poroča, da je zavladalo med narodom silno razburjenje zaradi preganjanja rojakov na Bolgarskem, čez noč so nabili po vseh ulicah pozive na kralja, naj se postavi na čelo pol-tretjemu milijonu svobodnih Grkov, da osvobodi 8 milijonov tlačenih. Narod bo kralju z veseljem sledil ter prenašal vse težave, ki so potrebne v dosego tega cilja. Sicer je policija pozive odstranila, toda prinesli so jih časopisi. Vladi dela to ljudsko razburjenje velike oskrbi, vsled česar se je garnizija v Atenah pomnožila. Tudi se je prestolonaslednik princ Kostantin v Benetkah ločil od kralja ter se vrnil v Atene, da prevzame za časa kraljeve odsotnosti vlado. Ljudstvo je prestolonaslednika navdušeno sprejelo, ker ga smatra za svojega somišljenika. — Da se ni knez Ferdinand takoj v začetku odločno uprl proti grškemu gibanju, izhaja baje od tod, ker se čuti žaljenega, ker se je dosedaj grški kralj, kakor nalašč izogibal sestanku ž njim, dasi so se opetovano vršila med obema dvoroma tozadevna pogajanja. Grško-romunski konflikt. Carigrad, 31. avgusta. Vsled protigrških izgredov na Bolgarskem si grška vlada prizadeva, da se vsaj z Romunijo izmiri. V ta namen je prišel v Bukarešt poseben grški odposlanec, da posreduje v tem smislu. Na obeh straneh je razpoloženje za sporazumijenje ugodno. Dogodki na Ruskem. Stolvpin v carski palači. Petro grad, 31. avgusta. Car je ponudil ministrskemu predsedniku in njegovi rodbini svojo zimsko palačo za stanovanje, kamor se Stolvpin tudi prihodnji teden že preseli. Nagla sodba. Petrograd, 31. avgusta. Ju-stično ministrstvo proglasi v najkrajšem času naglo sodbo po avstrijskem zgledu proti revolucijskim napadom. Atentati. Varšava, 31. avgusta. Na poveljnika trdnjave v Helsingforsu in njegovega adjutanta so neznani zločinci streljali ter oba hudo ranili. Petrograd, 31. avgusta. Proti policijskemu načelniku iz Samare, generalu Čerkatiju, so vrgli kmetje dve bombi, toda general ni bil zadet. General je takoj odposlal proti kmetom oddelek vojakov, ki so zažgali vas ter pobili več kmetov. Ofr#s*»a putaffev v Svtaterf n. Moskva, 31. avgusta. Včeraj se je izrekla obsodba nad zadnjim oddelkomvojaških puntarjev. 19 vojakov in 3 civilisti eo bili obsojeni na smrt, 83 vojakov so obsodili v prisilno delo, 1868 vojakov pa pride po 3 do 5 let v kazenski oddelek. Car sa kmete. Petrograd, 31. avgusta. Car je ukazal agrarni banki, naj proda kmetom tudi njegova privatna posestva, ki so takozvana državna domena, in sicer po tistih pogojih, kakor kronska posestva. Pomnoiitev varšavske garnizija. Varšava, 31. avgusta. Vsak trenotek je pričakovati, da se nad Varšavo proglasi obsedno stanje. Danes in včeraj se je garnizija pomnožila za 16 bataljonov pehote, 12 stot-nij kozakov in mnogo topničarstva. Španija in Vatikan. Rim, 31. avgusta. Nihče bi ne bil pričakoval, da bo Španija imela kdaj pogum, se postaviti po robu Vatikanu, kakor je storila sedaj glede civilnega zakona. Španija je dobila k temu koraku pogum vsled uspeha Francije. Iz tega pa se seveda še ne more sklepati, da se bo v Španiji spremenil sistem. Vsekakor pa je čudno, da se je staremu generalu Lopezu Dominguezu posrečilo, česar ni moglo izvesti liberalno ministrstvo. Ker ni misliti, da bi bil papež privolil v kraljevo naredbo glede civilnega zakona, nastal je v Španiji tudi majhen kulturni boj. Liberalno časopisje je polno najboljših nad. Vstaja na Kubi. London, 31. avgusta. Voditelji revolucije so izdali oklic: „Ako vlada ne razveljavi zadnjih volitev do 10. septembra, napademo lastnino ino-zemcev ter tako prisilimo posredovanje Zedinjenih držav." — Položaj je potemtakem v kljub vladne pomirjevalne izjave zelo kritičen. Obrtni uestnih. Izprememba določb, glede meroskusnih pristojbin od sodov. Državni zakonik prinaša ukaz trgovinskega ministrstva, ki določa, da stopijo s 1. januarjem 1907 iz veljave sedanje določbe o pobiranju meroskusnh pristojbin od sodov. Na njih mesto stopijo ob navedenem terminu nove meroskusne pristojbine. Pristojbine meroskusnih uradov za določevanje prostornine sodov ostanejo v splošnem neizpremenj ene. Meroskusne pristojbine se bodo pobirale od 1. januarja prihodnjega leta dalje v sledeči izmeri: za sode, ki ne drže nad 60 litrov, po 20 h; za sode, ki drže več nego 60 1 pa ne nad 150 1 30 h; pri večjih sodih za vsakih na-daljnih 10 litrov po 2 h več. Nanovo pa se uvede takozvana manipulacij ska pristojbina. Znana stvar je, da se je v zadnjem Času zatekla vlada k takozvanim manipulacijskim pristojbinam. Pod tem imenom se je pri raznih upravah naprtilo občinstvu novo breme. Začelo se je s tem pri carinskem poslovanju, pri nas v Ljubljani so osrečili kupčijske kroge s tako manipulacijsko pristojbino pred nekaj leti pri poštnih pošiljatvah z užitnini podvrženim blagom. Sploh se opaža, da vlada skuša pridobiti novih dohodkov z uvajanjem takih postranskih pristojbin, ki naj bodo odškodnina za opravljanje raznih, bolj ali manj zamudmh opravil. Spomnimo le na okolnost, da so se pri državnih železnicah uvedle takozvane pristojbine, ki niso v bistvu drugo kot povišanje tarifo v pod novim imenom. Sedaj pa dobimo to „moderno" davščino tudi pri meroskusnih uradih. Od onih sodov namreč, katerih prostornina se bode določala v meroskusnih uradih, bode plačevati poleg više navedene mernine, ki se računa od vsakega soda po njega prostornini, posebej še manipulacijsko pristojbino v znesku 3 h za vsakih 100 litrov po meroskusnem uradu ugotovljene prostornine. Če kaka stranka na primer pripelje 10 sodov in želi, da se določi njih prostornina, ter mero-skusni urad dožene, da drže ti sodi po 60 1, bode plačati poleg mernine po 20 h od soda, skupaj torej 2 K, še 18 h kot manipulacijsko pristojbino. Ako se meroskusna opravila opravijo izven meroskusnega urada, je plačati za 20% manjšo mernino, manipulacij ska pristojbina pa odpade docela. Do tega primera seveda le redkokedaj pride, .ker stranke navadno nimajo lastnih, v to potrebnih priprav. Meroskusni uradi imajo pravico, določiti dan, da odpeljejo sode iz prostorov meroskusnega orada. Ako dva dni po določenem dnevu stranka ne odpelje sodov, je plačati sklada-rino, ki znaša za vsak dan 5 h od vsakih 100 titrov. Uvedba zavarovanja za slučaj bolezni in nezgode na Ogrske m. DoČim imamo v Avstriji že od leta 1888 obvezno zavarovanje delavcev za primer bolezni in nezgode, d očim se pri nas pripravlja tudi že zakon o delavskem zavarovanju za starost in onemoglost ter starostno zavarovanje privatnih uslužbencev^ ne obstoji doslej na Ogrskem niti zavarovanje za bolezen niti za nezgode. Za industrijo, katera ne nosi na Ogrskem nikakih socijalnih bremen, je sicer ta položaj dokaj ugodnejši, ali sodeč raz stališča sploŠnosti se mora gotovo brez pridržka reči, da dandanes tak položaj ni vzdržljiv in da mora tudi translitvanska državna polovica doprinesti čimprej, kar je dolžna delavstvu. Izpolnitev te utemeljene zahteve socijalne pravičnosti in dolžnosti je s stališča avstrijskih produktivnih slojev želeti tembolj, ker se s tem zravna zevajoče nasprotje med našo in ogrsko industrijo, kajti ogrska industrija je v sedanjih razmerah v primeri z našo industrijo znatno na boljšem, ker je ne zadeva dolžnost, prispevati k zavarovalnim stroškom. Ogrska vlada ima kakor se poroča, že pripravljen osnutek zakona o delavskem zavarovanju, in sicer pred vsem o zavarovanju za slučaj bolezni in nezgod. Osnutek se predloži že meseca septembra anketi strokovnjakov. Po vladnem načrtu se razdele vzdrževalni stroški zavarovanja za bolezen med delojemalce in delodajalce na ta način, da prispevajo delodajalci in delojemalci vsak polovico. Po našem zakonu plačajo gospodarji eno tretjino, delojemalci pa dve tretjini premije. Stroške za nezgodno zavarovanje pa bode nositi po načrtu ogrske vlade samo delodajalcem. Pri nas so v tej zavarovalni stroki razmere v toliko različne, da odpada -\,lu premije v plačilo gospo-darj u, ostala desetina pa delojemalcu. Navzlic temu, da na Ogrskem delavci ne bodo obremenjeni s prispevki za nezgodno zavarovanje, je delojemalcem pridržano sodelovanje pri upravi zavarovalnih blagajnic v isti meri kakor delodajalcem, katerim bode nositi vse stroške. Zanimivo je, da se je ogrska vlada po vzgledu Nemčije glede porazdelitve stroškov za zavarovanje zoper nezgode odločila za takozvano dokladno postopanje, doČim imamo v Avstriji drug sistem, ki je znatno dražji in ki temelji na principu, da je zbrati potrebne glavnice. Razlika med obema sistemoma obstoji v naslednjem: Pri dokladnem postopanju se predpiše vsako leto obvezancem prispevke v znesku, ki se ga potrebuje za plačevanje v tistem letu nastalih odškodninskih rent. Pri tem postopanju se pobira vsako leto le toliko, kolikor se potrebuje za plačilo tekočih rent, dočim se glavnica, odgovarjajoča rentam, ki jih je plačevati, ne zbira. Ta zistem, ki je v veljavi v Nemčiji, sejeondod izkazal in se smatra za dognano, da je obremenitev zavezancev mnogo manj občutna, kakor pri drugem zistemu. Na vsak uačin je dejstvo, ki mora biti jasno tudi nestrokovnjaku, da ima ta način zavarovanje svoje prednosti saj za prva leta. Pri zistemu zbiranja glavnice se ravna na ta način, da se pobirajo letni prispevki v enaki izmeri, in sicer v toliki, da se zberejo glavnice, si so potrebne za plačevanje v tistem letu nastalih rent. NotoriČno dejstvo je, da nezgodno zavarovanje v Avstriji, ki je zgrajeno po zistemu zbiranja glavnice, nalaga težka bremena, dasi zavarovanci nimajo od zavarovanja tistih ugodnosti in koristi, ki bi odgovarjale občutnosti obremenitve. Ponovno se je zategadelj že stavila zahteva od strani udeleženih krogov, da se preide tudi pri nas k doklad-nemu postopanju. No, vlada se je v načrtu o delavskem zavarovanju za starost in onemoglost saj deloma odmaknila od sedanjega zistema. Sicer pa je gotovo, da zadene krivda pri nas v mnogem slabo in drago upraj vo, ki vrhutega postopa, kakor čutimo v naših slovenskih deželah, le prečesto, prav pogosto svojevoljno. Glasovi iz Idrije. Hudobni Oswald preti. Če se mladega paglavca, ki je lučal kamenje, prime za ušesa, pa kriči, da bo šel materi tožit. Ravno tak je tudi naš zlobni Oswald. Nekaj let že prinaša v „Slovencu" vse mogoče neresnice in stika po kotih, kje bi dobil kakega liberalca, da ga hitro napade v „Slovencu". Povsod ima svoj nos. Nobena stvar mu ni sveta. Vtika se v družinske razmere, izmišljuje si vsemogoče osebne napade in če liberalec kihne, že ni Oswaldu všeč, Že je v „Slovencu". Da tudi mrtvih ne pusti v miru, se razume. Menda misli ta zlobnež, da mu je vse dovoljeno. Ker smo bili tega poČe-njanja že do grla siti, smo mu posvetni v idrijskih glasovih nekaj kl eri- kalnih napak, Češ, pometaj najprej -pred svojim pragom. Zdaj pa preti, ; kakor oni paglavec, s tožbo. Misli si, da zdaj „Narod" ne bo upal več prinašati idrijskih glasov, a „Slovenec" bi še vedno lahko udrihal po idrijskih liberalcih in jih zopet napadal vsako soboto, saj ga ščiti „Nace častnabe-seda". Sicer ve Oswald, da „Slovencu" ljudje ne verujejo mnogo, toda misli si, v teku let se bode pa le vsacega nekaj prijelo, kogar napadem v „Slovencu". Toda motite se! Namen nam je znan, zlobni Oswald, in veseli nas, da ga niste dosegli. Vaše blatenje v „Slovencu" dotičnim osebam prav nič ne škoduje, ker je vobče znano, da piše to zlobni Oswald. Seveda vam . bomo počasi vračali vse te dobrote, ki ste jih nam delili toliko let. Razlika bo le v tem, da bodo naša poročila resnična. Svet, ki ste ga nam dali v „Slovencu", pa prav hvaležno vračamo in vam povemo, kadar bo-dete dostojneje pisali v „Slovencu", takrat bomo pustili vas in vaše ljudske zavode v miru, prej pa ne. Trn amo še marsikaj povedati, in sicer — čisto resnico. O jej, kaj bo pa z dej! Oswald nam grozi s tožbo, ker smo zadnjič bili mnenja, da tudi pri idrijski ljudski posojilnici ni vse zlato, kar se sveti. Naj danes konstatujemo, da smo napravili ono notico le vsled prehude Oswaldove samohvale. Če se sme on tako javno hvaliti, smemo tudi mi javno izreči svoje dvome. [Lastna hvala smrdi! Sicer pa ostanemo pri tem, da ta posojilnica ni vsega denarja varno naložila. Pa naj toži slavni odbor! Tudi grožnja, da boste na enak način nastopili proti „ Okrajni hranilnici in posojilnici" nas ne bo oplašila v izvrševanju časnikarskih dolžnosti. Ako veste kaj slabega, le na dan, da se bo iztrebilo in popravilo, bo vsaj zavodu v korist. Ali ste razumeli gospodine Oswald? Vsak far nas ne bo ugnal! Klerikalne visokošolce Oswald še vedno brani, Češ, da niso res rjoveli na Didičevem vrtu in da smo lagali, ko smo o tem poročali. Ko smo Čitali ta dementi, smo premišljevali, ali je Oswald tako drzen, da se nam upa očitati laž, ko vendar vsa soseska ni mogla spati od veli- i krnskega vpitja in so celo delavci po šahtovih bili mnenja, da tacega Šun-dra še ni bilo v Idriji, ali je b il pa tako navdušen in sladko ginjen, da ni več slišal. Sicer je pa tudi mogoče — to omenjamo samo resnici na ljubo — da Osvcalda že ni bilo več na veselici; kajti glavni rumel je bil šele po polnoči in njegovo stanovanje je oddaljeno, sicer je pa tudi gotovo takoj zaspal. Sicer pa, g. Os\vald, ti dijaki gotovo ne zaslužijo Vaše brambe. Ali niste čitali v „Slovencu", kako vas je predsednik ^Danice" v svoji zahvali zatajil, rekši, da katoliški dijaki niso klerikalci. Vi ste pa tak zagrizen klerikalec. Paberki iz zadnje občinske seje: Jedna se tebi je želja spolnila. Oswalde, gospod Didič je bil izvoljen v policijski odsek. Tvoje tarnanje in jadikovanje je vendar vzbudilo usmiljenje pri liberalno-socijalno demokratiškem bloku. Klerikalna domovina je torej rešena! Taktnosti pa ne pozna naš župan! Star in izkušen parlamentarec se je na novo posvetil delovanju v občinskem svetu, pa g. župan ni našel potrebnih besedi, da bi v imenu celega odbora izrazil svoje veselje, ko je ugledal g. Kavčiča zopet na odborniškem sedežu. Še celo vprašati ga je pozabil, koga da zastopa. To je netaktno, to dokazuje, da gospod župan ne zna ceniti zaslug. Koga neki zastopa g. Kavčič, so se spraševali poslušalci na galeriji. Znabiti g. G-olija ali pa kršč. gosp. društvo? Pa saj ni padel Pavliha v nemilost pri Oswaldu? Najbrže je sijajen Kavčičev nastop na kat. shodu zatemnil Pavlihove zasluge, in Pavliha se je moral umakniti v mirno zatišje ljudske posojilnice. Naše so-žalje! Tako je, če človek ni govornik! Tudi v sanitarnem oziru se bode naše mesto povzdignilo. Nikava se bo regulirala, greznice popravile, kanali izčistili, krčmarica Šinkovka bo morala opustiti hlev, kjer so se v najlepšem sporazumljenju redili pre-šiči in Hana Hleviška, sploh vsi zasebniki bodo morali strogo paziti na snago in čistost; le rudniška direkcija se bode lahko Še nadalje posme-hovala našemu prizadevanju za asa-nacijo mesta. Ali ni to javen škandal, da sme imeti erar v sredi mesta hlev iz katerega se gnojnica oceja na glavno cesto. In svetnik Svoboda na rahlo opazko smehljajoče odgovarja, da da vedno zamašiti vse luknje, kadar ga mestni stražnik nato opozori. Občinski odbor pa vzame ta sladki in prijazni odgovor z zadovoljstvom naznanje. Zakaj bi se z erar-jem ne postopalo tako, kakor s privatnimi osebami? Sploh se pa mora glede hleva pri „Črnem orlu" nekaj storiti! Saj so po drugih mestih hlevi, pa ni nikjer takega smradu. Z lepimi pogledi in smehljajem na licu "se pa tak smrad ne odpravi. I Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. septembra. — Katoliški škod obsodil „Slo venca" ln „Domoljuba". Odsek za književnost in umetnost je razpravljal tudi o slovenskem časopisju. „Slovenec" je v svoji vestnosti (!), nataučnosti (!) in zanesljivosti (!) pač priobčil, govor nekeg Fr. S. Gomil-šaka, vse drugo pa — zamolčal. In vendar je bila prav razprava o časopisju velezanimiva. Udelež-niki bi se bili skoro stepli pri tej razpravi, kajti vstajali so duhovniki drug za drugim in strahovito obsojali pisavo „Slovenca" in „Domoljuba", ter podlost, lažnjivost, hudobijo in denuncijanstvo teh listov. Tisti duhovniki, ki pišejo in urejujejo „Slovenca" in „Domoljuba", so vsled tega kar divjali in grozovito rohneli na tiste svoje tovariše, ki so jih obsojali. Debata je bila nad vse burna in dr. Žitnik in dr. Lampe zabavljata Še sedaj na vso moč na duhovnike, ki so obsodili njiju „žurnalistiko". Odsek je storil končno sklep, ki je iz več ozirov zanimiv. Sklenil je, da morata „Slovenec" in „Domoljub" opustiti osebne napade in osebna za-sramovanja posamičnih ljudi in opustiti denuncijanstvo, I smeta pa še nadalje napadati in zasramovati voditelje ne-klerikalnih strank. Kakor se vidi, je ta sklep nekak kompromis. V koliko se ga bodeta dr. Žitnik in dr. Lampe držala, to se hitro pokaže. Ker pa imata Žitnik in Lampe pogum, prezirati celo papeževe ukaze in papeževa navodila, je paČ jako verjetno, da se tudi za sklep katoliškega shoda ne bosta dosti menila. Zanimiv je pa ta sklop tudi zaradi tega, ker očitno kaže, da je bil katoliški shod v resnici le strankarski shod klerikalcev. Sklep namreč kaže, da je imePkatol. shod ingerenco na klerikalno stranka rs ko časopisje in na vso klerikalno stranko. Splošen shod katoličanov bi te ingerence gotovo ne imel in zato smemo po vsi pravici reči, da katoliški shod res ni bil nič druzega, kakor strankarsko zborovanje klerikalcev, kar potr- I jujejo tudi vsi drugi sklepi. — Koroški Slovenci in volilna reforma. Celovški „Mir" je izdal zemljevid, iz katerega je spoznati, kako nečuvenasila se dela koroškim Slovencem z razdelitvijo okr aj ev. Slo vensko ozemlje se je raztrgalo tako, daso se slovenski okraji priklopili nemškim, namesto da bi slovenski okraji tvorili celoto. „Mir" pravi: „Naš boj gre za ohranitev dosedanje teritorijalne celokup-nosti slovenstva naKoroškem, ki mu v tistem hipu podrežete vse že itak skromne življenske moči, ko dovolile, da se razbije na osem brezpomembnih kosov. To je princip in bistvo našega obupnega boja. Kdor ni Čisto zaslepljen, mora nam prav dati in samo mora tudi pritrditi, če pravimo, da nenadomestne škode, ki jo s tako volilno reformo trpi slovenstvo na Koroškem in s tem slovan-stvo sploh, niti primeroma ne odtehtajo pridobitve, ji jih volilna reforma prinese Slovencem na drugih krajih. Zato ne odnehamo in ne bomo nikdar odnehali opominjati in klicati: Poslanci, voditelji slovenskega naroda! Ne pozabite svoje dolžnosti napram najšibkejši in najnevarnejši meji svojega naroda! Ne dovolite za nobeno ceno, da se ta meja izroči sovražniku, ker sicer ne boste Častno prestali sodbe objektivne, od trenotnih ozirov nemotene zgodovine! — Zemljevid smo razobesili pri Šešarku. — Pojasnilo. Prejeli smo naslednje pismo : Slavno uredništvo ! Blagovolite v svojem cenjenem listu objaviti to-le pojasnilo: Iz včeraj-šnj ega „Slov. Naroda" sem Še-le izvedel (prvo dotično notico sem bil po nesrečnem slučaju prezrl), da se mi očita, da sem svojo odsotnost od katoliškega shoda opravičil in da torej soglašam s tendenco tega shoda. To oČitauje je povsem neosnovano. Jaz sem vedno stal na stališču, da se mi, obmejni Slovenci, nimamo vtikati v kranjski strankarski prepir, in ker smatram katoliški shod za strankarsko prireditev, sem na doposlalno vabilo na ta shod enostavno odgovoril, da se shoda ne morem udeležiti. O kakem opravičevanju torej ni bilo govora in se pokazujejo vsled tega neosnovane vse odnosne konkluzije. Da sem pa na vabilo sploh odgovoril, smatral sem opravičenim z ozirom na zahteve navadne vljudnosti. — Z odličnim spoštovanjem dr. Rybaf. Ljubljana, dne 1. septembra 1906. — Naša duhovščina in moderne iznajdbe. Kakšno mora biti „katoliško ljudstvo", ki se je zbralo na zadnjem katoliškem shodu, se najboljše presoja po tem, kakšna je inteligenca njegovih duhovskih voditeljev. Predvčerajšnjim čakali so na južnem kolodvoru neki „gospod" na vrhniški vlak. Ker jim je bilo dolgčas, vrgli so desetico v čokoladni avtomat, ki je na peronu poleg trafike. A glej, Če bolj so čakali, manj se je odzval avtomat in ni izbruhnil nobene čokolade, desetice pa tudi ne (ta liberalni pobalin!). Gospod gledajo in gledajo, in naposled na avtomatski omarici opazijo zvonec, s katerim kolodvorski vratar zvoni, če naznanja odhod vlakov. Vzamejo torej ta zvonec v maziljeno desnico in začno pred avtomatom pretresljivo žingljati. Občinstvo in železniško osobje je letelo začudeno skupaj. Ko so pa gospod povedali, da zvone zato, da bi prišla Čokolada na dan, zabučal je po peronu tak smeh, da se še žvižganja lokomotiv več slišalo ni. Seveda so revežu potem pokazali kljuko, katero se ima potegniti na avtomatu. To nas spominja dogodbice, ki se je pred par leti v Ljubljani pripetila s klerikalnim poslancem — duhovnikom — in telefonom. Možakar je, opazivši v neki pisarni, menda je bilo pri deželnem odboru, telefon, pol bojazljivo, pol radovedno vprašal, kaj je to. Telefon, se mu je reklo. „A, to je tisti telefon? — Hm — kaj ne, to je za govorjenje?" Ko so mu vse razložili, je ta pravi ljudski zastopnik smehljaje pomajal z glavo. Da ga prepričajo, kakor je Kristus nevernega Tomaža, dali so mu imenik naročnikov, kjer si je izbral naslov osebnega znanca. Ko je bila zveza napravljena, dali so mu slušala in gospod poslanec se je par trenotkov po telefonu pogovarjal. Ko je bil pogovor končan, so ga, ker je mož zamišljeno pred se gledal, vprašali: „No?" — Nato pavza; potem strašno neumen pogled gospoda poslanca krog in krog; naposled nadkriljujoč usmev, spremljan z zaničljivo gesto in klasičnimi besedami: „Pojte, poj te; boste vi mene farbali!" Škoda, da še nobeden teh maziljencev ni povedal, kako se poslužuje angleškega klozeta. Se eno! Ko so pred nekaj leti v ljubljanskem nunskem kloštru izvedeli za Edisonovo iznajdbo tonografa, zavila je neka nuna oči, kakor dva jara polža proti nebu in — seveda nemško — vskliknila: „Ah, gospod B?g je zopet privolil eno zmago hudobnemu." Da, da! Gospod Bog je neskončno potrpežljiv, če ne, bi ne privolil, da si taki trotelni v državi laste prvo vlogo. — Tudi škofje in nadškof je Čitajo naš list. V sredo se je odpeljal goriški nadškof s katoliškega shoda iz Ljubljane domov. Nanabre-žinski postaji je kupil nadškofijski tajnik in profesor bogoslovja gospod Josip Ličan „Slovenca" in seveda tudi „Narod" za svojega Šefa. Sta vsaj nekaj resnic o katoliškem shodu izvedela iz „Naroda". — Tržaški »Edinosti" v album. V Kamniku izhajajoči „NaŠ List" skuša z vsakovrstnimi napadi in natolcevanji obrniti pozornost nase in na tiste brezpomembne može, ki so zbrani okrog njega. Nam se res ne zdi vredno, da bi s tem listom polemizirali, kajti polemizira se samo s političnimi faktorji, ali „Edinosti" ni dala žilica miru in hitela je ponatisniti iz „Našega Lista" nekaj njegovih zabavljic. Ker je „Edinosti" toliko na tem k žeče, da izve svet, kako mnenje ima kamniški listič o posameznih časopisih, jej priskočimo drage volje na pomoč. Upamo, da nam bo „Edinost" hvaležna, da ponatisnemo, kako mnenje ima „Naš List" o tržaški „Edinosti". „Naš List je izrekel o „Edinosti" naslednjo sodbo: „Tržaška Edinost je izmed pohlevnih slovenskih listov najpohlevnejši list. Njena ponižnost je taka, da bi prišla prav lahko v pregovor. Naj napiše kak članek proti iredentizmu, proti italijanskemu šovinizmu, proti vladi — nikjer ognjene besede, ki bi zadela in prijela, vse samo mlačna voda, ki kveČem trenotno omoči, a nikogar ne vznemiri, ne pretrese in ne predru-gači. Ne zapoje veselo med svet Čtivo tržaškega dnevnika, ampak žalostno klenka, klenka noč in dan, celih 31 lec, a ničesar ne pove, danes kakor včeraj, vedno enako turobno in prazno. Tužne solze pretaka in smili se sama sebi, kakor starka, ki nosi iz gozda domov butaro suhi j adi. Stoka Edinost tako žalostno, da je vredna pomilovanja, a ne doseže simpatij. Saj je vse tako brezizrazno, tako naivno nedolžno, da prenese tako jadikovanje kvečjem potrpežljivi papir, ne pa uho Človeka, po katerega žilah se pretaka vsaj še malo sveže krvi. In zdaj pomislimo: na najvažnejšem kotu slovenske domovine tako čivkanje; na kraju, kjer bi dosegle komaj strele nekaj uspehov, premika Edinost svoje mehke roke. Edinost je sicer svoj čas nas hvalila: ko bi mogli mi kaj takega o njej napisati, kako radi bi to storili. Hva ili bi jo magari preko zasluženja, ko bi imeli vsaj trohico povoda za to. Poglejmo zopet njeni uvodnik preteČene nedelje „Politika in pravica". Edinost govori in piše o laških sodnikih, odgovarjajo s tem na sobotni Piccolo. če Človek prej dolgega časa ne zaspi, vseeno ničesar ne ve, ko prebere stvar do konca. S trudom in samozataje vanj em dospeš do zadnje besede, a kar pove Edinost, ni nič novega, nič hudega, nič posebnega. Vse to vemo mi in ves svet že davno. Oblika in vsebina: vse prazno, in tako pisanje naj respektira c. kr. vlada? Edinost ima obilo gradiva, o katerem ne ve širša javnost ničesar; gradiva o laških sodniških razmerah, ki bi pretreslo tudi našo vlado. Čemu vedno ti prokleti oziri na zgoraj in spodaj, spredaj in zadaj. Edinost naj pove jasno in odločno brez vsakega strahu razmere tako, kakor so dejanski: naj pove o onem pokritju defravdacije telegra-fičnim potom in nato sledečem imenovanju, o onem potlačenju iskanja po prijatelju deklic itd. Zdaj ko je vsled bližnjih sodnih imenovanj čas in prilika, da poseže Edinost krepko in odločno vmes in se pogumno in odločno potegne za slovenske sodnike, pa stoka nekaj o tisočkrat pre mletem Členu XIX. osnovnih državnih zakonov itd. Razmere med laškim sodnijskim materialom so naravnost gnjusne, Edinost pa ne upa poseči vmes, ampak mečka nekaj in mečka, kar vse skupaj ni nič. Tržaški slovenski odvetniki in politični krogi vedno in povsod govore o gnjilosti laškega sodstva, o brezmejni ignoranci med tem krogom, a Edinost pove o vsem nekaj prav ponižno skromnih besedic. Lista, ki piše na tak način in nastopa tako klaverno, Slovenci absolutno ne potrebujemo." — Želimo „Edinosti" dober tek! — Olas it Švice. Rojak bivajoč v Švici nam piše: Jaz tu ne morem biti ne liberalec ne klerikalec. S trebuhom za kruhom moram po svetu in sem že 15 let odsoten od domovine. Vendar pa čitam še vedno domaČe liste, to je „Slovenski Narod" in „Slovenca", kakor tudi „SlovenČev" privesek „Domoljuba". Živim v Švici in kakor kristjau grem vsaj vsako nedeljo k maši in sem znan z več katoliškimi dušnimi pastirji. Ali kaki so ti! čudili bi se, ako poznate kranjske duhovne. Tukajšnji duhovniki so prijazni, ponižni, potrpežljivi, postrež-žljivi, brezsebični do skrajnosti, sploh imajo vse lepe lastnosti, katere bi moral imeti dušni pastir. Ne vtikajo se v politiko in v nikako stvar, kar jih ne briga. Bolan sem bil ter sem poklical duhovnika; govorila sva marsikaj in ko je hotel oditi, me je sramežljivo vprašal : „Potrebujete morda kake gmotne pomoči? Ne sramujte se; ako ste morda v bedi, odkrito, srčno povejte, z veseljem vam pomt gamo." In molil mi je bankovec zi 50 frankov v roke, katerega sem p» zahvaljujoč se odklonil, ker mi de. narne pomoči ni bilo treba. Jeli mo« goče, da bi postopal kranjski duhov, nik nasproti revnemu bolniku doma. činu tako, kakor ta nasproti tujcu m tujem? Ja pač res, škofovih zavodot ni treba, in ne semenišča; sem naj bi poslal škof svoje ljudi, ki so name-njeni delati v vinogradu Gospodoven in vinograd bi bolje rodil kakor sedaj Prišla sva v pogovoru na avstrijske duhovnike in vprašal sem ga, kako misli o njih. Odgovoril mi je sledeče: Ich muss Ihnen unumwunden gestehen, dass wir schweizer Priester kath. Oon-fession das Treiben der Collegen in Oesterreichverdammen; schon, dass sie sich mit der weltlichen Intelligenz nicht vertragen, das ungebildete Land-volk aber in einer, nur in Oesterreick moglichen Art terroriaieren, kana Ihnen hiefur als Beweis dienen." Ali nimajo morda ti vsega spoštovanja vredni duhovniki prav? — Demonstracija v Poljanah pri Toplicah« O priliki blagoslovljen j a brizgaine požarne brambe v Poljanah so razobesili izključno same „frankf ur t ari ce" ne le na poslopjih kočevarskih hajlovcev, nega tudi na javni ljudski šoli. Lo pri cerkvi je vihrala tudi — papeževa zastava. Govori se, da jo igral pri tem škandalu svojo vlog« tudi „Slovenec", politični list za slovenski narod! — V ,|Slovemskem(l Hrastniku se snnje šulferajnska šola. O tem se nam javlja iz Hrastnika: Ni še dolgo temu, ko sem vam poročal o novem šolskem poslopju, v katero se ločijo že letos deklice. In glejte si, ta trenutek so vporabili naši renegatje in zagnali krik: Nemško šolo hočemo! Motivi so bili brezdvomno sledeči: bedakov, ki podpišejo polo za nemško šolo, najdemo dovelj, saj so odvisni od nas, in s tem skrčimo število utrakvistično šolo obiskujočik otrok, da bode zadostovala zanje stara šola. Deželni šolski svet, okrajno glavarstvo itd., vse je naklonjeno Nemcem, bode pa poskrbelo, da se ugnezdi v novem poslopju šola ponemčeval-nica! Dobro ste računali, a se neusmiljeno vrezali. Šolo vzdržujoči orgaa je in ostane občina in ona je, do katere se mora obrniti deželni šolski svet z vljudnim vprašanjem, kako se naj poučuje v njenem poslopju. A ta občina — trboveljska namreč — je v slovenskih rokah. Gospodje, kaj ste to prezrli?! Torej s tem načrtom ni nič: svoje prostore si dobite! In kaj bo potem? V prvi razred dobite kopico otrok, ki ne znajo ne besedice nemški — poučevati se mora slovenski ; drugi razred: poučuje se slovenski, doda se nekaj nemških ur itd. Summa summarum: današnja utrakvi-stična šola. Tudi v tej se že v II. razredu poučuje pet ur na teden nemški, v tretjem še več, doČim je V., ozir. VI. bivši razred že popolnoma nemški. „Kaj čete nemčurčki še več?" Roditelji, ki podpisujete, seveda le vsled svoje brezmejne zabitosti, polo za nemško šolo, mi vam odgovorimo na to vprašanje: Edina njih želja je, Hrastnik ponemčiti. Z nemško šolo pridobe nekaj novih učite-ljev-kriČačev (1. uspeh), ki bodo učili otroke sovražiti vse, kar je slovenskega in jim vcepljevali srd do materinega jezika in naroda (2. uspeh). Ia ti otroci bodo čez leta kopali grob Slovenstvu v Hrastniku, to pa je tretja in zadnja žeija in uspeh naših nem-čurjev. Mi pa, ki bomo ostali svojemu narodu, bomo pljuvali na grob roditeljev, ki so tako brezvestno prodali svoje otroke našim klevetnikom. Sramota jim! Pokazati jim hočemo pa tudi na didaktični in moralni uspeh te šole: otroci, docela nezmožni nemščine, se poučujejo v nemščini. Če je ne razumejo, tem manj se morejo kaj naučiti. Uspeha sploh ne more biti. Otroci pa, kojim se v nežnih letih vceplja v srce sovraštvo mesto ljubezni in se jih uči mesto spoštovanje do matere le zaničevanje, postanejo prekmalu surovi in popolnoma podivjajo. Slovenski otroci, ki se vzgoju- Dalje v prilogi. *~W 2. Priloga „Slovenskemn Naroda" št 200. dne 1. septembra 1906 jejo po takih ponemČevalnicah, so navadno največje barabe; slučajev je brez Števila. Naposled nam je treba povedati še, kdo uprizoruje vso akcijo" za nemško šolo. Smešno, kaki ljudje so se tu našli. Nemec, renegat, Lah, Oger, aristokrat, in žal, celo socialni demokrat so v najintimnejšem objemu. Vrhovna vodji sta ravnatelj kemične tovarne, veliki German aristokrat Bur-ger in ravnatelj glažute Wiltschnig. Pogrešamo tu tretjega ravnatelja (od rudokopa). Ali je postal ta toli previden, da se zaveda višje moči na Dunaju, česar se bodo zavedali po našem mnenju v kratkem tudi sledeči uslužbenci premogokopa: inž. Schne-tzer, pisači Amer, Brinar, Gnerra, Bos-sner, lesomerec Kobale i. dr. Dobro bi bilo, ko bi vse to izvedeli na Dunaju. Ti ljudje so se zvezali s socialnim demokratom Mastnakom, ki jim je rado voljno v pomoč in pridno zanje agitira. Priden agitator je tudi debeli rezervni kadet Bruno Diermavr. Končno še to: stvar je jako opasna in položaj res tak, da postane Hrastnik prejkotne v najkrajšem času nemška postojanka. Treba, nujno potreba je odpora, a delati je treba oprezno! Mi nismo zoper složno delo, a hočemo, da se upoštevajo tudi naši nasveti. Delajmo skupno, z združenimi močmi, kar se namreč tiče takih zadev. Teh misli, kakor se nam vidi, ni g. kaplan G., ki se je nekje izrekel: „Sedaj naj pokaže R. Fr. svojo moč,a dasi ve, da sloni malone vse Slovenstvo v Hrastniku na R. hiši. Dalje pravi, da skličeta on in kaplan Lončarič glede nemške šole shod in pokličeta nanj — Korošca. Ničesar nimamo zoper ta shod, delali bomo celo zanj, a prorokujemo čisto nepristransko tole: s shodom, na katerem naj govori Korošec kot prononsiran nasprotnik Šole o šoli (!), doživimo grozovit fiasko, dosežemo ravno nasprotno tega, kar nameravamo doseči. Socialni demokratje in drugi poreko : Korošec in klerikalci se branijo nove šole, ergo je napredna, sem žnjo in „Štajerc" jim bo sekundira!. Sploh se pa bojimo, da bi bila udeležba na Koroščevem shodu tudi silno pičla, ker je Korošec i med slovenskimi na-prednjaki kot notoričen klerikalec skrajno nepriljubljen. Kakor pa že rečeno, mi bomo vseeno delali za shod, najsi bo že tak ali tak. — Z Gore pri Ptuju. Naš trg je edini, ki voli z mestom Ptujem za okrajni zastop v skupini mest. Trg Gora odločuje s svojim zastopnikom, kdo naj ima veČino v okrajnem zastopa, ako ima slovenska stranka mandate dveh skupin ter nemčurska drugih dveh skupin. Slovenci so imeli skupino kmetskih občin in velikega posestva, nemčurji pa skupino mest in trgov ter najvišje obdačenih industrije in trgovine. Vsaka skupina ima po deset mandatov. Ker so Slovenci imeli na svoji strani zastopnika Gore, je ta prinesel večino prvima dvema skupinama, tedaj kmečki stranki. Sedanji župan gorski, Jakob Hrovat je, dasi sam trdega kmetskega pokoljenja, vendar goreč prijatelj Ptujčanov. Le za te dela in se peha, tem na ljubo hoče ostati na županskem stolu, priti zopet v občinski zastop ! Doba njegovemu županovanju je že davno potekla. Že večkrat seje volil občin, odbor, pa vedno brez uspeha. Vodje Štajerca imajo vselej svoje umazane roke vmes, pritoži se sedaj ta, sedaj oni zoper volitev. Vsled pritožbe se morajo akti predložiti politični oblasti. Ta pa v Ptuju in Gradcu prespava na aktih mesece in mesece! Tako ostane gosp. Jakob Horvat župan trga Gore. (Maria Neu-stift). Ko se je zadnja pritožba rešila, bi se moral sklicati novoizvoljen odbor, da si voli župana. Jak}b Horvat bi gotovo ne bil županom izvoljen, ker niti ni voljen v odbor. Napravili so novo lumparijo, pregovorili so Miho Galna, da je kot izvoljen zastopnik odstopil. Vsled tega se odbor ni sklical na volitev župana, ampak se je razpisala dopolnilna volitev. To priliko je porabil župan, da je razpisal volitev, pa vedoma in namenoma napačno, t. j. v petek 23. junija! 23. junija je bilo šele v soboto! Vkljub temu je župan pustil voliti v petek 22. junija. Se ve, da se je vlo- tem bolje, ker je župan Horvat tudi takrat propal. Protest zoper volitev pa je baje vložil ptujski vinski trgovec Franc Kaiser, bivši ptujski podžupan. Vidi se, od kod se dela zgaga, od kod se hoče na trško občino vplivati in zakaj ! Vmešava se — gotovo na komando — Franc Kaiser, katerega dolgovi tako tlačijo, da stori najbolje, ako se za te briga. Kranjske odjemalce g. Kaiserja pa [na to posebej opozorimo, da store svojo dolžnost. — Slovenska trobojnica na poslopju »Narodnega doma" v Slovenjem gradcu je vihrala dne 18. avgusta na cesarjev rojstni dan, a jo je mestni policaj Ferdinand Sieber na županovo povelje odstranil. Ob tej priliki je imenovani policaj svetil pod streho „Narodnega doma" s svečo in vžigal vžigalice, katere je še goreče metal po tleh, čeravno je temu vodja „Narodnega doma" ugovarjal, ker je pod streho predivo, papir, slama, deske itd., vsled česar je bila podana velika nevarnost požara. Vsled pritožbe vodstva „Nar. doma" se je vršila 29. avgusta obravnava pri okrajnem sodišču v Slovenjem gradcu proti Sieberju zaradi prestopka po § 449. kaz. zak. Dasi je g. Vrečko kot priča pod prisego izpovedal, da je bila velika nevarnost požara vsled policajevega ravnanja in navedel v dokaz tega mnogo drugih prič, je vendar znani sodnik pristav Friedl kar brez daljnih razlogov oprostil obtoženca. Tej salomonski razsodbi se Čudijo vsi v Slovenjem gradcu. Po tej razsodbi smejo nekateri nemčurji delati vse pod varstvom Friedlovim, ne da bi prišli v konflikt s kazenskimi paragrafi. Temu nasproti pa mora vsak Slovenec hudo občutiti strogost Fried-lovo za vsako malenkost. Vprašali bi tukaj, ali je Friedl zato v Slovenjem gradcu, da vzdržuje ondotno puhlo nemškutarstvo ? — Iz slovenje graške ga okraja se nam piše: Ze zadnjič se je napravila zmešnjava s tem, da se je v gotovih časopisih poročalo o političnem zborovanju, ki bi se naj bilo vršilo v „Narodnem domu" v Slovenjem gradcu, čeravno o zborovanju merodajni krogi niso vedeli ničesar. Dasiravno še danes ne vemo, kako se je sploh moglo brez znanja merodajnih krogov pisati o političnem zborovanju, oziroma kdo je raztrosil med svet dotično neresnico, beremo zopet o političnem zborovanju, ki se bode takrat vršilo baje v Smartnem pri Slovenjegradcu. Ljudje božji, kaj pa mislite ? Li hočete Korošce in Šo-štanjčane zopetimeti za norca? če so dopisniki „ Slovenskega Gospodarja" in „Freie Stimmen" poročali že o političnem zborovanju, glejte tedaj v aj, da bode o stvari tudi Slovenjegradec poučen! Sicer se pa moramo, kar se tiče političnega zborovanja, vendar zmeniti. Zborovanje vendar ne more biti drugje kakor v središču našega okraja, to je v Slovenjegradcu. Zakaj tedaj silite v Šmartno ? Kako si naj celo stvar tolmačimo? Li hočete delati morda zopet razpor, katerega naj bi bili krivi seveda slovenj egraški Slovenci? Pričakujemo hitrega pojasnila, kaj je z zborovanjem v Šmartnem. — Profesorske vesti. Profesor na državni gimnaziji v Pazinu, gosp. Vladimir Nazor, je imenovan za glavnega učitelja na moškem učiteljišču v Kopru. — G. inženir Jaro-slav Foester na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani je potrjen za definitivnega in mu je dodeljen naslov profesorja. Profesor na gimnaziji v Kranju, g. Anton Jeršinovic, je dobil mesto na IT. državni gimnaziji v Ljubljani, suplent gosp. Ivan Masten na gimnaziji v Mariboru je imenovan za pravega učitelja na gimnaziji v Kranju, suplent g. Bogumil Remec na gimnaziji v Kranju pride kot provizorični učitelj na H. državno gimnazijo v Ljubljano, suplent g. dr. Ludvik G a u b y, poskusni kandidat na realki v Gradcu, je imenovan za provizoričnega učitelja na realki v Ljubljani. — Sodna vest. Kancelijski praktikant Pavel Žikovič v Gorici je imenovan za kancelijskega azistenta — iS finančne službe. Evidenčni višji geometer L razreda Vaolav Na-lezinek je imeuovan za evidenčnega nadzornika za službeni okoliš finančne direkcije v Trstu. — Kontrolni azi-stent Ivan Hribernik in carinar Pij Budi nič sta imenovana za carinska oficiala v X. Čin. razredu v Trstu ; carinar Josip K en cij an isto-tam je pomaknjen v X. čin. razred ad personam; titularni višji respicient finančne straže Frano Kranj c in respicient finančne straže Franc Luli č v Trstu sta imenovana za cari-narja v XI. Čin. razredu. — Zabteva višje predizobrazbe za davčno službo. Finančno ministrstvo je odredilo, da se bodo prosta mesta davčnih praktikantov oddajala pred vsem onim prosilcem, ki se bodo izkazali z višjimi študijami. Ako bi ne bilo za kako tako mesto zaznamovanih prosilcev z višjo pred-izobrazbo, se ta mesta razpišejo. — Šolska vest. Provizorični učitelj Josip Odlazek v PoljŠniku pri Litiji je imenovan za provizoričnega učitelja v Mokronogu. — „Osa11. Štev. 43. Vsebina Žalostna slava. — Na zaupnem shodu v Mariboru. (Izvirno poročilo „Ose".) — Iz kluba modrijanov. — Vera, kakršno so klerikalni backi molili na trejem katoliškem shodu v Ljubljani. — Po „ sijajnem" III. katoliškem skodu. — Poslanci v počitnicah itd. — Podobe: Dr. Šusteršič in „Mir". — Pred nebeškim vhodom. — Nikoli več na katoliški Shod! To je parola vseh Goričanov, ki so se raznim duhovnim gospodom dali zvabiti pretekle dni v Ljubljano. Zakleli so se, da pojdejo raje v Ric-manje, kakor pa da bi še kdaj ubogali svoje dušne pastirje. Sprejem jih je razjezil, pa tudi zborovanje. Naravnost osramočeni so bili goriški romarji, ko je Povše dejal: „Ti krščanska vlada, ne boj se propada, dokler imaš tako krščansko ljudstvo pod seboj," ter pogledal na Goričane. Velike koristi je res katoliški shod za Slovence! — »Slovencev" dopisun, v vseh strokah visoko izvedeno človeče, tudi priznana glasbena kapaciteta, se zaganja v sobotnem „Slovencu" v „mlađega dolgolasega idrijskega glasbenika". Dobro vemo zakaj. Mislimo, da bi bilo zanj nečastno in preponi-ževalno, ako bi odgovarjal na nestvarne odgovore takih nevednežev in sploh nasprotnikov vsakega napredka. „Katoliški" pevci naj si pa enkrat za vselej zapomnijo, da petelin na gnoju tudi poje. Capito ! — Sokolskih slavnosti v Zagrebu se udeleže kot deputacija obč. sveta ljubljanskega župan Hribar in obč. svet. LenČe in pl. Trnkoczv. — »Glasbena Matica". Odbor nam javlja: Ker smo od več strani izvedeli, da bi mnogi rodoljubi, katerih imena odboru niso znana, radi prispevali v pokritje deficita bodisi s svotami enkrat za vselej ali v mesečnih obrokih, a ne vedo, komu bi se priglasili, prosi odbor, naj blagovole dotičniki to kratko na dopisnici javiti odboru pod naslovom: „Glasbena Matica" v Ljubljani. — Jutri na Zgornji Rožniki Opozarjamo na „Slavčevo" veselico, katera se vrši jutri na Zgornjem Rožniku. Z obširnim sporedom bode skrb-ljeno za vsestransko zabavo, za mladino pa še posebej s plesom. Začetek je ob 3. uri. Godba bode odkorakala ob 2. uri iz „Mestnega doma" sviraj e po: Vodnikovem trgu, Stritarjevih in Prešernovih ulicah, Franca Jožefa in Bleiweisovi cesti, na Cesto na Rožnik. — »Gospodinjska šola". Odbor „ Gospodinjske šole" opozarja s tem občinstvo, da se z dnem 15. septembra prične zopet celodnevni pouk na njeni kuharski šoli. Vsak posamični knrz traja tri mesece in je vsaki gojenki dana prilika, da se popolnoma izobrazi v kuhi, ker se bodo kuhala preprosta in tudi najboljša jedila. Vsaka gojenka mora imeti hrano v zavodu. Vsa natančnejša pojasnila daje Marija dr. Koka-ljeva, odvetnikova soproga v Ljubljani, Slomškove ulice Št. 6, na katero je tudi do dne 10. septembra 190 G naslov-ljati oglasila. Pripomni se še, da se bodo zunanjim gojenkam na željo preskrbela v poštenih hišah stanovanja. V zavodu „Gospodinjske šole" se sprejemajo tudi naročniki na hrano in se bode naročnikom dajala tečna in dobra hrana za zmerne cene. Oglašati za abonement se je ali pri Mariji dr. Kokaljevi ali pa naravnost v zavodu samem, ki se nahaja v Goru-povi hiši na Rimski cesti. Ako bi se oglasilo dovoljno število naročnikov, določil bi se obed lahko tudi na 2. uro popoldne. Na željo bi se končno dajala hrana na dom. — Odlikovanje. Na predlog c. kr. za mednarodno razstavo v Milanu 1. 1906., je c. kr. trgovinsko ministrstvo imenovalo lekarnarja Gabrijela Piccolija v Ljubljani, ki ima svoje preparate razstavljene na rečeni razstavi, za avstrijskega jurorja pri skupini 78. — Za Vilharjev spomenik poslal je g. Fran Bor. Štiftar, profesor vKalugi na Ruskem, po notarju g. Hudoverniku 1 rubelj. Živel zavedni Slovenec, ki v tujini ne zabi častiti slovenskih pesnikov. — Okrepitev Sudmarkine organizacije. Nemško društvo „Siid-mark" ne prinaša Nemcem toliko dohodkov, da bi mogli po svojih željah ponemČevati Slovencev in drugih ne-nemških narodnosti, kajti Nemci so preveliki egoisti, da bi plačevali za nemške „narodne" potrebe. Nemški adutje, ki komaj Čakajo, da bi bil poleg drugega izvršen nemški most do Adrije, so si izmislili nov vir dohodkov „Sudmarki". V vseh krajih, kjer je kaj Nemcev, hočejo postaviti zaupnike in ustanoviti „Siidmarkina" omizja. Zaupniki naj bi bili v redni zvezi z „Siidmar-kino" centralo, obenem pa vedno pumpali krajcarje iz trdih Nemcev in Nemk, ki naj bi tvorili „Siidmarkina" omizja. Dasi od uresničitve tega namena ni veliko pričakovati, vendar je naša dolžnost, da se krepko postavimo nasproti povečanemu nasprotnikovemu navalu. Med nami so ljudje, ki nič ne dajo za našo šolsko družbo in njeno vzdrževanje leži že leta in leta vedno na enih in istih ramah, če prideš n. pr. v narodnostno tako eksponiran kraj, kot so Domžale, se ti budalo v prodaj alnici neumno zasmeje v obraz, če vprašaš po narodnem kolku. In potem se želi uspehov! Pritegniti je torej treba v narodno delo ljudi, ki lepo od strani gledajo, kako drugi skladajo svote na altar domovine. Saj menda pri nas še ni vse poklerika-ljeno? Klerikalci ne dajo ničesar za družbo sv. Cirila in Metoda. — Ustanovitev »Političnega društva Vodnik" s sedežem v Spodnji Šiški je po predloženih pravilih odobrilo c. kr. deželno predsedni-štvo. Konstituiranje novega društva „Vodnik" se bo vršilo jutri teden, v nedeljo 9. septembra, ob 10. uri dopoldne v Čitalnici. Na to I. zborovanje se vljudno vabijo vsi, ki so se udeleževali začasnih shodov ali se za Člane proglasili, ter moški člani narodnih društev v Šiški sploh. — »Slo vence ve11 laži. „Slovenec" je pred kratkim omenil, da je bila na dan sv. Roka v Dravljah med mašo godba, vriskanje in ne vemo kaj še vse. V resnici je pa to tako debelo zlagano, kot je „Slovenec" dolg in širok. „Polomljene lajne" so začele piskati šele ob 11. uri, ko je bilo cerkveno opravilo že zdavnaj končano. Da „Slovenčevemu" posvečenemu dopisniku ni bilo všeč letos v Dravljah, je vzrok ta-le: Po navadi so romarji znesli milodarov 800 do 900 goldinarjev, letos pa le 580 goldinarjev. Pridigar je že pred pridigo preštel ta denar, naredil kisel obraz zaradi pešanja vere — in nato jako težko pridigoval, kakor ve praviti „Slovenec". Če bi bilo več denarja, bi bila lažja pridiga, kaj ne? Kar se tiče komedijantov, pa odgovarjamo, da so plačali 25 K v občinsko blagajno draveljsko, doČim duhovniki niso ničesar plačali, dasi so mnogo, mnogo več nabrali. — Vrhniška železnica izdaja samo nemške vozne listke. To je nekaj gorosiasnega. Vemo, da opravlja obrat na tej progi južna železnica, a gotovo je tudi, da upravni odbor vrhniške železnice lahko izposluje vsaj dvojezične vozne listke. Če sami ne bomo spoštovali svojega jezika, kako naj potem zahtevamo, da ga spoštujejo sovražniki. — Klerikalci v Vevčah so imeli s „vorzugskaplanom" posvetovanje in so tam sklenili, da izpodrinejo na vsak način iz tovarne enega naprednjaka in tri socijalne demokrate, ki so se udeležili protestnega shoda. Ker so pošteno priznali svoje politično prepričanje, jih hočejo klerikalci — oj, kako si lepa, krščanska ljubezen — ob kruh spraviti. Klerikalci so že bili pri ravnatelju in so zahtevali, naj te štiri može od dela odslovi. Ker ravnatelj tega ni storil, so se zarotili, da se pritožijo na vodstvo delniške družbe Leykam in če ne bi pomagalo, da s silo vržejo iz tovarne omenjene delavce. To je že vrhunec terorizma. Klerikalci pa naj ne pozabijo, da, kakor imajo oni moč v Vevčah, jo imajo naprednjaki in socijalni demokratje drugje in jo bodo znali tudi vporabiti. — Talijo za rešitev življenja v znesku 25 K 50 h je dobil Matija Knez na Jezici, ker jez lastno smrtno nevarnostjo rešil Mihaela Kuhlja z Jezice iz goreče hiše. — Z vilami in motikami so se pretepali v nedeljo fantje iz Zago-rice in oni iz Podboršta. Anton Če-bular iz Dobravice je bil pri tem so Franceta Omahna iz Briča tako zdelali, da najbrž ne bo okreval. Storilci so ušli. Fantje so se seveda pretepali v božjo čast! — Zopet ogenj v Mengšu. Predvčerajšnjim je zopet gorelo v Mengšu in sicer tokrat pri Ivanu Fleišmann. Ogenj se je razširil na gospodarsko poslopje Štefana Vesa in Franca Bokaliča. Prvemu je pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Škode je 11.000 K. Ogenj je zanetila najbrž zlobna roka. — Smrten padec. V sredo je padel z lestve na nodu 621etni kočar Jernej Triller od Sv. Duha pri Skofji Loki in si pri tem zlomil tilnik, da je bil na mestu mrtev. Triller je bil vnet pijanec in je tudi tik pred smrtjo pil. — Iz Begunj pri Lescah. Za udeležbo k slavnosti tukajšnjega gasilnega društva, ki se vrši v nedeljo 2. septembra, se je oglasilo že nekaj bratskih društev, in dobili smo tudi že vprašanje, ali naj pride moštvo v čeladah ali v čepicah. Zatoraj opozorimo vse tovariše, da popolnoma zadostujejo čepice. Čemu bi se težke in neprikladne čelade nosile s seboj ! Saj je že naša dična „Zveza" uvedla udeležbo ob prilikah zborovanj in slavnosti v čepicah, kar se mora v. obče odobravati. Torej le pridite to nedeljo v obilnem številu na našo slavnost in sicer v Čepicah. Odbor. — Še nekaj od nove državne Železnice V nedeljo 26. t. m. popoldne peljala se nas je večja družba iz dobravske postaje na Bled. Vlak je imel skoraj Vt ure zamude ter bil v tretjem razredu nabito poln. Prosili smo sprevodnika zadnjih vozov, da naj nam odpre drugi razred — pa smo jo pošteno skupili. Prav surovo nas je nahrulil, — seveda nemško — odganjal od vozov proč ter dajal vlakovodju znamenje za odhod. — Vprašamo sedaj železniško ravnateljstvo, ali je bilo postopanje dotičnega sprevodnika previlno, ter Če imajo uslužbenci na novi železnici ukaz dajati potujočemu občinstvu na slovenskem vprašanj a nemški odgovor? Radovedni smo, če bo imela ovadba, katero smo napravili na blejskem kolodvoru, kak uspeh. Udeleženec. — Volka so videli kosci, ki so kosili poleg graščine Ponovič pri Litiji. Leopold Berdajs iz Save je šel ž njimi proti zveri, ki je ležala za nekim deblom, a je izginila, ko je zagledala ljudi. Malo verjetno je, da bi bili videli kosci volka, posebno ob tem Času. Najbrž je bil kak volčji pes, ki je volku zelo podoben. — Priimek ga je razjezil, loletni Franc Golob in lGletni Franc Komel iz Prapreč pri Šmihelu sta peljala iz Novega mesta vsak prazen voziček domov. Na poti sta srečala 4Sletnega nekoliko slaboumnega Ivana Susteršiča z Vrha. Ko sta ga že zadaj pustila, vpraša Golob Komela, Če ne pravijo Susteršiču „Renk". Šusteršič je moral te besede slišati, kajti ubral jo je za fantoma, ki sta pustivši vozička zbežala. Šusteršič je iz jeze nato vozička popolnoma zdrobil in izjavil, Če bi bil fanta dobil, bil bi ju raztrgal. — Zadnji koncert v Dolenjskih Toplicah v četrtek, 30. p. m. zvečer v knežji restavraciji se je izborno obnesel. Program je bil vseskozi srečno izbran. Višek užitka naai je nudil krasni violin-solo g. kapelnika R. Hachla („ogrske rapsodije", „ciganske pesmi"), G. kapelniku in njegovemu spremljevalcu na klavirju g. SchifTrerju se je burno aplavdiralo. G. kapelnik Hachla je moral opetovano ponavljati svoj solo. Koncertu je prisostoval tudi vojvoda Pavel Meklenburški s hčerko in dvorno damo. Vojvoda Meklenburški je že nekaj časa v naših Dol. Toplicah, ki mu baje jako ugajajo. — Sodno raztelesenje majorja Blabolilla sumničenega zastrupljenja ni dognalo. Vzrok nagle smrti je bil kakor sta topliška zdravnika že prvotno popolnoma pravilno konŠtato-vala: kap na možganih. Blabolill je imel že v mesecu maju nevarno pljučnico. Od tedaj ni bil več popolnoma zdrav. Pretečeno nedeljo po kosilu ga je zadela kap: proces smrti se je popolnoma naravnim potom razvijal in v torek zvečer završil. Vse govorice in sumničenja so bila torej neopravičena. — »Nemške puške pokajo". V Trebnjem živi zadnji Čas neki človek, ki tam na poseben način vsiljuje svojo nemško kulturo, ki jo je prinesel nekje od Maribora. Pred nekaj dnevi je v neki gostilni nadlegoval s svojimi neslanostmi slovensko družbo toliko časa in na tak način, da jo je končno skupil. Ko je bilo vsega preveč, je mož dobil pristno kranjsko klofuto. Mož je nato segel po samokres in u strelil proti nekemu odličnemu slovenskemu rodoljubu. Stvar je naznanjena sodišču — Okoli žensk se rad smuka šentjerneiski k a nI an Jakob Kalan. saj nobena stvar ne razveseli tako človeka kakor ljubeznjiva in prijazna ženska, ki se zna prav srČkano nasmejati. Vendar nekaterim njegovim faranom ni všee njegovo življenje, zato jih je dobil Kalan nekoč po grbi, ko je pozno ponoči kolovratil domov. Da se mu drugič kaj takega ne pripeti, mu svetujemo, naj bo bolj oprezen, najprej pri ženskah in potem takrat, kadar mu bo kak kolček padal po ramah. — Hitra prepeljava pratež-nega blaga po novi železnici. Iz Novega mesta se nam piše: Dne 17. avgusta sem oddal tukaj bariglo vina za Trst in polovnjak za Bled. Oboje kot navadno pratežno blago. Ker je tukajšnja železnica v državni režiji, je šla gotovo poslatev v Trst Čez Gorenjsko. O oni na Bled je to samo ob sebi razumljivo. Pa glej železniško brzost! Dne 29. avgusta dobim dopisnico iz Trsta, datirano 27. t. m., na kateri je čitati: Cvička še zdaj ni! Torej Čez celih 11 dni ni dospelo vino v Trst in prej kot ne tudi ne na Bled, odkoder še nika-kakega poročila nimam. V tem času bi se bilo pač z volmi že lahko dvakrat tja pripeljalo. Omeniti moram pa še to, da je na dotični dopisnici poštni pečat z napisom: Stein in Krain 2S. 8. Torej tudi dopisnica je prišla po najkrajši poti v Novo-mesto namreč čez Kamnik! Neverjetno, pa popolnoma resnično. — Slabo {o je skupil župnik Verbajs v Kamni gorici pri Radovljici, ko je hotel do sedaj od cerkve plačanega cerkvenika in or-ganista naložiti ondotnim davkoplačevalcem na davke in obenem znatno povišati plačo cerkvenih slug. Mislil si je pač: ljudem se svita, naj porabim čas, dokler še gre, naj te plače svojih podložnikov obesim davkoplačevalcem; cerkev sem jaz in dobro bo zame, a glej spaka, ni šlo, vse se mu je uprlo, celo Marijine device so točno prihrumele in ga oštevale, zaupnik je izmoledoval s strašanskimi prošnjami trikratno razglasitev in končno v torek konkurenčno obravnavo. Že razglasitev je pokazala pravo klerikalno zavijanje, ker rečeno je bilo: Kdor ne pride k obravnavi v farovž, ta se smatra, da je bil in daje zadovoljen z župnikovo zahtevo! Torej tako! Ako ga ni, pa naj si misli, da je in da je celo župnikov pristaš. Ta razglas je bil od županstva dvakrat po popoldanskih litani-jah razglašen, oči vidno v prilog župniku, češ, da ne bodo vsi slišali! Tudi župnik si je mislil „moji sou, vrhutega bode lep delavni dan in tako ostanejo doma, nakar bode žup-nikova milost neovirana. Prišlo pa je drugače. če tudi je vodil to obravnavo že znani okrajni komisar Žitnik #z vso njegovo taktiko, vendar so polnošte^ilno prišedši davkoplačevalci zanikali in o v r gl i vs e z a hte v e župnikove z burnimi protesti. Župnik je moral marsikatero neljubo vtakniti v žep. Dovtipe je kaznoval s tem, da je te dni prednici Marijinih devic odvzel predništvo. Končno je okrajni komisar pri pregledu cerkvenih računov v strah župniku dognal, da je možno iz cerkvenega denarja dobiti nekoliko «to kron za plače služabnikom, če tudi ta „kun-štni" račun točno le 4 vinarje preostanka na leto kaže. Mi pa rečemo: Kje je pa denar za les iz cerkvenih gozdov, katerega župnik samo cerkvenim klučarjem pod roko brez vse dražbe oddaja, kje je denar od kapi anskega gozda, koji je popolnoma izsekan, kje je denar cerkvenih travnikov in drugih zemljišč, katera je župnik dal samolastno cerkvenemu ključarju za nedoločen Čas in za faranom neznano vsoto v najem. Zakaj se ta posestva in smreke v gozdu ne oddajejo pravilno dražbenim potom, saj bi se lahko za plače služabnikov pridobilo še več kot je treba. Zakaj niso cerkveni ključarji pravilno od občinstva voljeni, ne pa samolastno postavljeni od župnika, naj nam župnik najprej pojasni. Ko bodo od občinstva pravilno izvoljeni za račune zmožni ključarji, zagotovimo župnika Verbajsa, da se ne bo samo cerkvenikova in pa organistova plača pokrivala iz preostankov cerkvenih dohodkov, temveč da se bode tudi župnikov grozno majhni preostanek 4 vinarje v letnem cerkvenem računu znatno zvišal, če tudi bi se dobljena obrt za prodajo starih in novih sveč, po kateri prodaji župnik ni znal umrlega Zajca pokopati, slabo obnesla. — Dijaški orkester in pevski zbor Struna v Idriji je priredil minuli praznik koncert v čitalnični dvorani, ki je v vsakem oziru najlepše uspel. Prostrana dvorana je bila natlačeno polna občinstva, ki je končno vendar znalo ceniti delovanje Strune. Tako lepega in umetniško dovršenega koncerta še ni nudila Struna idrijskemu občinstvu. Nastopilo je 8 godcev, moški zbor je imel 26 pevcev, mešani zbor pa je štel 45 pevcev in pevk. Proizvajali so se težki zbori, kakor Gerbičev „Slovanski brod", veličasten je bil mešani zbor „Slovan na dan", ki se je moral ponavljati. Pri tem se je odlikovala gospodična Anica Šinkovec, ki je krasno izvedla sopran-solo, ravno tako tudi gospica A. Pečirarjeva, ki razpolaga z lepim altom. Mešan zbor je zapel tudi star, lahek, a vendar še vedno lep Lebanov zbor „Slovo od domovine". Orkester je izvajal same težke skladbe svetovnih skladateljev. Diviti smo se krasnemu sviranju na gosli g. M. Dežela, ki se je povzpel do pravega virtuoza. Vse pevske kakor glasbene točke je navzoče občinstvo viharno aklamovalo. Uprizorila se je tudi burka „Sam ne ve, kaj hoče", ki bi pa bila vzpričo krasnega koncerta brez škode lahko izostala, dasi so igralci storili iz vlog, kar je bilo mogoče v njihovih mladih močeh. Po koncertu je bil vrlo animiran ples, ki je trajal do jutra. Za lepo prireditev ima največjo zaslugo kapelnik Strune g. Z. Prelovec, ki posveča ves prosti čas lepi umetnosti. Njegov neumorni trud je naklonil idrijskemu občinstvu že mnogo lepih večerov. Pohvalno je omeniti tudi ostale Strunaše, kakor tudi gospodične pevke in pevce delavskega bralnega društva, ki so z marljivim vežbanjem pripomogli koncertu do popolnega uspeha. Le tako dalje! — Poštna zveza Sv. Lucija Idrija. Poštno ravnateljstvo v Trstu je po otvoritvi nove bohinjske železnice izdalo nov red za poštno zvezo med kraji ob novi železnici. Opravičeno smo pričakovali, da se mesto Idrija na Kranjskem zveze s postajo Sv. Lucija z direktno poštno zvezo. To zahteva interes mesta Idrije, ki šteje 6000 prebivalcev, nič manje pa tudi ne interes nove železnice. C. kr. poštno ravnateljstvo pa je določilo novo zvezo le za Sv. Lucija—Cerkno — poštna zveza Cerkno—Idrija pa je ostala pri starem. Omenjamo, da bi znašala poštna vožnja Sv. Lucija —Idrija le 4 ure. Pri tej kratki daljavi pa mora potnik, ki hoče s pošto iz Sv. Lucije v Idrijo, prenočevati v Cerknem. Čemu to! Ali ni poštni upravi znano mesto Idrija, ki državi leto za letom polni nenasitno malho, ali ji niso znane skrajno neugodne prometne zveze tega mesta, ali ji ni znano, da teži Idrija proti Goriški, kamor edino ima odprto pot. Ne da se Idriji železnice, ne privošči pa se ji tudi poštene poštne zveze. Danes ima Idrija skoraj edino poštno zvezo z Logatcem, ali tudi o mizernosti te zveze so večne pritožbe potujočega občinstva. Priporočamo poštni upravi, da čimpreje oskrbi Idriji dvakratno poštno zvezo s postajo Sv. Lucija, Če pa bi tega iz lastnega nagiba ne hotela izvršiti, naj to izvojujejo mero daj ni zastopi, predvsem občinski odbor in trgovska in obrtniška zbornica. — Prva slovenska meščanska Šola. V Postojni se otvori 17. septembra t. L prva deška meščanska šola, katere učni jezik je slovenski. Da je učni jezik meščanske šole slovenski, odgovarja popolnoma zahtevam modernih pedagogov, ki zdušno vele: „MaterinšČini gre prvo mesto V šoli!" Sicer se bo pa kot predmet poučeval tudi nemški jezik v toliki meri, da bodo mogli učenci pozneje brez ovire prestopati v višje razrede srednjih šol. Vrhutega se bo na meščanski šoli v Postojni po možnosti in neobvezno poučevalo francoski in laški jezik, gosli, klavir in stenografija. Kdor želi natančnejših pojasnil glede vstopa v to prevažno šolo, ga opozarjamo na tozadevni razglas v današnji številki našega lista. — Medvedko in enoletnega mladiča je ustrelil Vilharjev lovec iz Prezida v bližini Babnega polja. Pac čuden slučaj, da se je zver v poletnem času priklatila tako blizu vasi. — S Planine na Vipavskem se nam poroča: Skoraj nepoznani smo mi Planinci po oddaljenejših krajih in malokdaj dospe od nas kak glas v svet. Zato vam danes pošiljamo te vrste. Vinski pridelek lanskega leta smo do konca preteklega meseca že ^es prodali in je v zadnjem času dospela cena vinu do 20 kr. liter. Letos obeta grozdje obilno dobre kapljice, še boljše od lani, zato b odemo gotovo imeli še več odjemalcev kot preteklo leto. Sicer je tudi pri nas divjala huda toča, vendar nam škode ni napravila po vinogradih, ker se jih je izogibala in le tu-intam pokazala svojo divjo silo. Zato smo pa imeli toliko več dežja, ki nam je pridno zamakal naše rastlinstvo, da raste v naše največje veselje in zadovoljnost. Manjše veselje in zado-voljnost pa imamo z dušnimi pastirji, ki skrbe bolj za svoj blagor kot za naš prid. Pri nas župniku Nikolaj Stazinski, ki pa tako opravlja svojo službo, da ga večkrat ni doma po 2 do 4 dni v tednu, včasih celo po ves teden; zdaj je pa že minilo 3 tedne, odkar je odsoten iščoč si nekod zdravja. Namestujeta ga zdaj v njegovi službi župnika iz bližnjih občin Ustja in Slapa, vrsteč se eno nedeljo eden, drugo drugi. Seveda opravljeno je ob nedeljah za celi dan zjutraj vse skupaj, med tednom nas pa varuje Bog. Vkljub temu moramo kajpak plačevati popolno plačo župnikovo. 29. julija je opravljal božjo službo zjutraj ob 6. uri župnik s Slapa. Pri izvrševanju božje službe je imel tudi govor na leci. Ko je svoj še precej dostojen govor in oznanilo končal, dostavil je slednjič še pomi-lovaje usodo svojega tovariša, namreč tuk. župnika Nikolaja s tem, da je rekel, da si je ta šel iskat zdravja, pa da tega ne bo dosegel radi tega ne, ker je močno žaljen z dopisom, ki ga je nekdo iz tuk. občine pisal v „Slov. Narodu" 11. julija t. 1. v št. 156. Ta dopis da je grozno žaljiv in sramotljiv, in kar je pisano, da ni drugega, kakor povsem gola laž, in gorje onemu, ki kaj takega piše, on ne bo imel nobene sreče. Ja, gospodine: res bi bilo v tem tako, ako bi le bilo to v vaši oblasti, ampak je kdo drugi, ki srečo deli, ki ve razsoditi bolj kakor vi, kdo je sreče vreden in kdo ne. S tem ste seveda hoteli oprati ter umiti svojega kolego, katerega namestujete, prišlo vica pa je: da zamore ostane le vedno črn, pa naj se pere in umiva, kakor se hoče. Ker ste se o tem javno izrazili in pri tem tudi pošteno zlagali, daje vse, kar je bilo v gori navedenem dopisu pisano, povsem samo gola laž, vas ODOzarjamo, da to dokažete v najkrajšem času, in ako ne, boste prisiljeni to storiti na pristojnem mestu. — Veselica v Hrastniku. Dne 9. kimavca se vrši pri gosp. Rosu v Hrastniku velika ljudska veselica v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Vabijo se opetovano domačini in tujci k obilni udeležbi. Ker se vrši veselica res v velikem slogu in ker grozi Hrastniku tuji naval bolj kot kdaj prej, pričakujemo, da se vse odzove vabilu. Pomagajte nam rešiti našo dolino, to dosedanjo slovensko trdnjavico tuj egarob-stva. čimveČja udeležba, tem več poguma bomo imeli v ljutem boju, tem vztrajnejsi bomo. — Ponarejen 20 vinarski denar kroži po Mariboru. P al z i tikati so iz svinca in dobro ponarejeni. — Izdal se je. V Mariboru je ukradel 541etni dninar Jožef Nerad Čirčiču hlače in odšel ž njimi po mestu. Ko je zagledal redarja, je hotel zbežati. Redar pa je uzmoviča zgrabil in oddal sodišču. — Umrla je v Gradcu na operaciji Marija Podgoršek, soproga veleposestnika Franca Podgorška iz Ponikve ob južni želez-n i c i. Pokojnica je bila mati bivšega polic, svetnika ljubljanskega. — Za jezik ga bodo prijeli. V Breginju na Goriškem se nahaja stotnija IV. brambovskega polka, če-gar moštvo je po dveh tretjinah slovensko in češko, ena tretjina je Nemcev. 12. t. m. je bila stotnija v cerkvi. Župnik ji je med drugim pridigal v nemškem jeziku tole: „Vi mislite, da ste vojaki, pa to ni res. Oficirji vas imenujejo pse. Ako gre vojak na ukaz oficirja pred sovražnika, ter ga sovražnik na bojišču ubije, ne pride v nebesa, ampak v pekel. Kaj mislite, kaj je vojaška čast ? Vojaška čast je nesmisel.u Stotnik je poslal na korno poveljstvo poročilo o tej pridigi. — Veliko narodno slavje v Tolminu, dne 8. septembra t. 1. Nadalje so svojo udeležbo priglasila nastopna društva: Narodni dom iz Trsta po deputaciji, Trgovsko in obrtno društvo iz Gorice korporativno, Slovenska čitalnica iz Dol. Vrtojbe korporativno, Pevsko društvo „Nabrežina" iz Nabrežine po deputaciji, Narodna Čitalnica iz sv. Lucije korporativno, Telovadno društvo Sokol iz Gorice korporativno. Nastopi s prostimi vajami in vajami na orodju. Hrvatska Čitaonica iz Krka po deputaciji, Prost, gasilna straža iz Kanala korporativno, Telovadno društvo Sokol iz PrvaČine korporativno, Slovenska Čitalnica iz PrvaČine po deputaciji, Telovadno društvo Sokol iz Trsta korporativno. Tel. društvo Sokol z Jesenic korporativno. Skupaj je zdaj oglašenih 49 društev. Kumica zastavi „Narodne čitalnice" blag. gospa Marija Primožič dragocen trak z napisom; UČi narod ponosa!" Zastave vseh došlih društev na veliko narodno slavje v Tolminu dne 8. septembra t. L, dobe od tolminskih deklet dragocene trakove v spomin. Vsa društva dobe potrebna navodila, po katerih se bode treba natančno ravnati zaradi točnosti in reda pri tolikem navalu ljudstva pri slavnosti. — Odvetniško pisarno jo Otvoril v Trstu v ulici Caserma št. 15. L nadstropje g. dr. K o n r a d V o d u š e k. — Prostovoljno gasilno društvo V Opatiji je priredilo v nedeljo, 26. avgusta t. 1. popoldne pred hotelom „Quarnero" tombolo. Ne ozirajoč se na opomine domačega občinstva, ki je skrajno nezadovoljno s tem društvom, ki ima v odboru prevzetne Nemce, razpeli so na šotor, v katerem so se nahajali dobitki, čez celo ozadje nemško zastavo, na katere sredini je bil priČvrščen grb tega german- skega društva. Dobro, da se poznamo. Kakor vidimo, hoče imenovano društvo v prvi vrsti širiti v Opatiji nemško propagando. In to društvo dobiva od hrvaške občine Volosko-O.^atija lepo letno podporo! Predsednik tega društva je gosp. Fenzl, ki bi kot tak lahko zabranil ta izzivanja na naših tleh. On pa tega ni storil. Naše potrpljenje je seveda pri kraju, in uporabili bodemo vsa sredstva, da storimo konec tem izzivanjem. Pri društvu je skoraj polovica (več jih slavni nemški odbor noče sprejeti) Članov hrvaško-slovenske narodnosti, katerih dolžnost bi bila, da preskrbe, kar je potrebno, da se pride že enkrat s temi gospodi, ki nosijo pozlačene sekirice, na kraj. — Vsled bazardnita iger se je ustrelila. V Opatiji se je ustrelila mlada dama, ki je v hazardnih igrah izgubila vse premoženje. Policija je toliko časa iskala kraj hazardnega igranja, dokler ga ni našla v neki kleti, kije bila jako luksijozno opravljena. — Slovenski trgovci in obrtniki na Dunaju. Na Dunaju so 4 slovenske čevljarnice, 4 slovenske gostilnice, 3 slovenske trgovine z mešanim blagom, 1 slovenska trafika, 1 slovenska prodajalnica klobukov in slamnikov. Tudi je nekaj slovenskih brivnic. — Stavka natakarjev v hotelu ljUnion". Koj drugi dan katoliškega shoda so natakarji v hotelu „Union" začeli stavkati in sicer zaradi tega, ker so morali pač delati kakor črna živina, a napitnin, ki tvorijo natakarje vo plačilo, niso nič dobili. Duhovniki niso nič dali, kmetje pa še manj, kajti kmetje so pričakovali (morda se jim je to tudi obetalo), da bodo zastonj jedli in pili in so grozovito zabavljali, ko so morali „ceho" plačati. Ker je bilo najetih le šest natakaric, so si morali gostje vsled stavke natakarjev sami streči. — Cene za trboveljski kosovni premog od danes naprej so tukajšnji premogotržci določili na 1 K 30 v za 50 kg v hišo postavljeno. — Glas Z barja. Tu imamo nekaj postopacev, ki malo ali nič ne delajo, pa vendar hočejo dobro živeti. Zato se v zadnjem času tatvine silno množe in ni varna pred uzmoviči nobena stvar. Tako izginja žito iz shramb, krompir s polja in kuretina iz kurnikov. To pa še ni dovolj — vršiti se morajo tudi zlobnosti! Posestniku Jaku Vidmarju so zlikovci odnesli v Išco 14 kopic otave in mu s tem prizadeli prav občutno škodo. Ker se vrše prav pogosto tudi raz-sajanja po cesti, zato bi bilo prav umestno, da se slavni mestni magistrat spomni tudi barjanov, pa jim pošlje v njihovo varstvo večkrat kakega stražnika, da stopi takim in enakim zlobnežem na prste. — V panoramo - kosmoramo! Priljublj eno slovensko podjetje panorama-kosmorama naDvorskem trgu pod „Narodno kavarno" otvori jutri v nedeljo razstave svojih priznano umetniških slik. Prvi teden se razstavi Švica, drugi bavarski gradovi. Opozarjamo občinstvo na to panoramo ! Opomniti je, da so te serije slike povsem nove in docela različne od onih, ob katerih smo se divili preteklo sezono. — LopOVStvo. Danes ponoči so pri alpski železnici blizu Hudejužne dosedaj neznani lopovi odtrgali polovico železniškega tira in s tem hoteli provzroČiti, kadar bi dospel tja vlak, veliko železniško nesrečo. K sreči je pa to železniško osobje še pravočasno opazilo in potem preprečilo, da se ni prigodila katastrofa, pri kateri bi bilo marsikako Človeško življenje žrtev nagle smrti. Vsled tega je imel zju-tranji Gorenjec eno in pol ure zamude. Po brezvestnih lopovih varnostna oblastva poizvedujejo. — 26 beračev, in sicer 21 moških in 5 žensk je prijela včeraj mestna policija. Siromak je pač biti hudo, toda nekateri so milosrčnost mestnih prebivalcev preveč izkoriščali in ker je bila mera že prenapolnjena, je bilo treba temu napraviti konec. Razen dveh so vsi iz tujih občin in se bode proti vsem postopalo v zmislu obstoječih zakonov. — Nesreča. Predvčerajšnjim je peljala v vozičku po Poljanski cesti Helena Boštjančičeva 3letnega Franceta Jakopiča. Pri Marijanišču jo je s konjem došla posestnica Jera Šub-Ijeva, kateri je baš tik vozička konj skočil na stran in prevrnil voziček z otrokom. Otrok je zadel z glavo na hodnik in se k sreči na glavi le lahko poškodoval. — Priporočljiv kosec Včeraj je najel posestnik Ivan Pečnik iz Stožic Ivana Zidarja in mu posodil koso, s katero naj bi Šel na njegov travnik kosit. Zidarja pa ni veselilo rezati Pečnikove trave, ampak je s koso mirno dušno odšel. Služi pač raj še ure mesto krone. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 7 Hrvatov, nazaj jih je pa prišlo 10. V Heb je šlo 40, v Beljak 25, v Inomost 19, v Soheibbs pa 17 Hrvatov. 10 KoČevarjev se je odpeljalo na Dunaj. — Izgubljene in najdene reči. Finančni sluga Fran Zupančič je izgubil 920 K uradnega denarja, katerega je našel posestnik gospod Viktor Acceto in mu ga oddal nazaj. — Ga. Ivana Capudrova je našla zlat prstan in ga oddala na magistratu. — Neka gospodična je našla bankovec za 50 K in ga oddala pri policiji. — „Ljubljanska društvena godbaola Andrejev, minister notranjih [zaHev Pleh ve; 1. 1905 predsednik finskega senata Johnson, gubernator iz Bakuja knez Nakašidze, [veliki knez Sergij Aleksandrovi c in moskovski mestni poglavar [crrof Suvalov; 1. 1906 gubernator Jiz Tambova Bogdanovič, guber-Inatorjev namestnik iz Polfcave Filo-nov, gubernator iz Tvera Slepcov, Ivrhovni gubernator iz Jekaterinoslava Ueltonovski, poveljnik petrograj-Ukega pristanišča admiral Kuzmičj, |crhovni poveljnik črnomorskega bro-dovja admiral Čuhnin, namestnik (varšavskega vrhovnega gubernatorja [general Markgrafski in gubernator iz Samare Block. Mnogo večje število pa je bilo ranjenih pri raznih ponesrečenih atentatih. * Ivan OH h. Kakor znano, je bivši nadvojvoda Ivan Salvator Orth) izginil od tedaj, ko je odplul na ladji nSt. Margarethe" v Južno Ameriko. Ker ladja ni prišla na svoj cilj v Valparaiso, se je splošno sodilo, da se je potopila. Vendar pa se od časa do časa vedno pojavljajo govorice, da Orth še živi. Vse cake govorice so se dosedaj še izkazale za neresnične. Ravnokar pa je izišla v Parizu v španskem jeziku knjiga, ki jo je spisal bivši uragvaj-ski senator Garzon, ki trdi, da Ivan Orth še živi. V dokaz navaja Garzon pisma Ortha na dunajskega prijatelja P. Heinricha, dopisovanje med avstrijskimi in argentinskimi oblastmi, poizvedovanje argentinske policije itd. Novi dokazi so pisma, ki so jih argentinski policijski uradniki pisali pisatelju knjige; ta pisma trdijo da je bil Orth od leta 1899 do 1903 v Argentiniji. Prvo pismo mu je pisal v septembru leta 1903 načelnik policije v Concordiji, da dela Orth v ladjedelnici v Villa Rev. Zadnje pismo od novembra 1905 pa pravi, da je Orth neposredno pred izbruhom rusko-japonske vojske odpotoval na Japonsko. Knjiga zaklučuje: „Ako gre avstrijska vlada Ortha iskat, ga bo tudi našla. Ker je Orth zapustil mojo domovino, naj ga avstrijski cesar išče v državi mikada. Tam živi." — Vsi ti ljudje, ki sejejo take pravljice, ne pomislijo, da Orth ni sam izginil, temuč je ž njim izginila posadka cele ladje, med katerimi je bilo največ dalmatinskih pomorščakov. Tem ljudem, ki imajo doma starše in otroke, vendar ne bo pameten človek prisodil, da bodo iz romantičnih nagibov ostali nrtvi za svet ali pa bi se naj bili vsi potopili, le Orth ne, in njemu bi se niti ne zdelo vredno, obvestiti sorodnike svojih sopotnikov o njihovi usodi ? * Koliko črnila se porabi na vsem svetu,'spoznamo po priliki iz toga, da je samo mesto Pariz naročilo za svoje šole 80.000 litrov črnila. Pariz ima 387 šol, ki jih obiskuje 160.000 otrok. Potemtakem pride na vsakega otroka pol litra črnila, kar niti mnogo ni. * Marljiva policija. V nekem madžarskem mestu je izginil doprsni kip pokojne cesarice. Policija je takoj razvila živahno akcijo, da najde kip. Nekega jutra pa se je pojavil kip na svojem mestu, in sicer mnogo lepši kot je bil poprej. Mestno poglavarstvo je namreč bilo izročilo kip kiparju, da ga osnaži in prenovi. * Nova moda na Ruskem. Vsled neprestanih ropov nihče ne nosi več zlatnine in dragih kamnov, temuč le ničvredne imitacije. Zlate ure, verižice, dragocene palice, igle, uhani, prstani, cigaretne škatlje, vse to je prišlo iz mode. Revni sloji imajo tudi lep izgovor, da ni varno nositi dragocenosti. * Novi Enoh Arden. Iz Szent- andraša je pred mnogimi leti odpe-toval Žid Samuel Grun, ker ni mogel preživeti doma sebe in žene. V Ameriki pa se mu je tudi slaba godila. Vrhu vsega pa ga je še neki tovariš v spanju okradel ter mu odnesel obleko in potni list. Tat je pozneje v bolnišnici v Ćikagu umrl ter so ga pokopali pod imenom Samuela Griina. Bolniška uprava je tudi sporočila domovinski občini v Szentandraš, da je Grriin umrl. Vdova je žalovala poldrugo leto, potem pa se je poročila z vaškim gostilničarjem. Med tem si je Samuel vendar toliko prislužil v Ameriki, da je potoval domov. Ko ga je spoznala njegova žena, je strahu omedlela, potem pa je šla pod streho ter se obesila. * Letošnja žetev na Ogrskem in Hrvatskem. Ogrsko-hrvatsko poljedelsko ministrstvo je ravnokar poročalo o uspehu letošnje žetve: pšenice 51,700 000 met. stotov, lani 42.800.000), rži 12,700.000 m. ttotov, ječmena 15,500 000 met. stotov (lani 13,500 000), ovsa 12,600.000 met. st, (lani 11,300 000), koruze 41,000.000 (lani 23,000.000), krompirja 57,500.000 m. st. (lani 45,700.000). Poročilo pripominja, da je letošnja žetev prekosila vse žetve zadnjih 25 let. * Požrtvovalen patrijotizem. Povodom potovanja nemškega cesarja po renskih pokrajinah so se povsod zbirala veteranska društva, da *se primerno poklonijo cesarju. Stari vojaki se niso plašili stroškov ne truda, samo da jih osreči cesarjev pogled. Celi drevovorede s slavoloki, z zastavami in venci so bili ob cestah, a stari veteranci so si umislili nove uniforme, zamudili so cele dneve, toda cesarjev pogled jih bo bogato oškodoval. Po dolgem čakanju se napove prihod težko pričakovanega vladarja. V daljavi se že vidi megla cestnega prahu — rrrr — mimo je zletel avtomobil s cesarjem, patrijotičnim veteranom pa je zapustil le oblake prahu in bencinovega smradu. Nihče ni videl cesarjevega obličja. Še bolj žalostno-komična se je pripetila nekemu mlademu patrijotu, rezervnemu častniku. Pripeljal se je v Berolin, da vidi pri javni paradi cesarja. In sreča mu je bila zelo milo. Ko se je namreč peljal cesar mimo njega, vrgel je na cesto ostanek cigarete. Mladi patrijot je planil po čiku, da si ga hrani v spomin na cesarja, toda pristopil je policaj, ga vprašal, kaj je pobral, in ko mu pokaže patrijot čik in pove, čemu bi ga rad nesel domov, vzame mu policaj hladnokrvno dragoceni čik ter ga vtakne sam v žep, češ, vi bi še s cesarjevo relikvijo počenjali kako neumnost. O usodni patrijotizem, ki nisi vreden niti cesarjevega čika! * Blaznost v Ameriki. Lov za denarjem zmede Čimdalje več osebam pamet. Število blaznih se je v zadnjih 13 letih v Ameriki podvojilo. Leta 1904 je bilo v opazovalnicah in norišnicah 199.773 oseb. Značilno je, da med domaČimi zblazni največ moških, med priseljenci pa največ žensk. To pride od tega, ker se domačini sami pehajo za zaslužkom, da žive njihove rodbine v udobnosti, doČim priseljenec upreza v težko delo tudi svojo ženo, ki doma ni bila va-jma tolikega trpljenja. * UOletna žena plesala ka- driljo. V Pitsburgu je obhajala 16. t. m. zelo bogata vdova Karlota Rettig svoj 110. rojstni dan popolnoma Čvrsta na duhu in telesu. Tem povodom je priredila pojedino, katere se je udeležilo 72 otrok, vnukov in pravnukov, in kakih 300 znancev iz vseh ameriških pokrajin. Po banketu je bil ples, ki se ga je udeležila tudi jubilarka, ki je živela v treh stoletjih. Plesala je kadri'j o s tremi svojimi znanci, kojih najmlajši je bil star 72 let. * Aristokratičen zakon. Pred dobrim letom se je ob prisostvovanju najvišje francoske aristokracije vršila poroka zelo bogatega princa Leona Radziwilla s Klavdijo de Gramout, nečakinjo nadvojvode Agenorja de Gramout. Vsakdo je mislil, da bo novo poročeni par najsrečnejši pod soln-cem, ker sta preobložena z vsemi zemeljskimi blagri. Toda prišlo je drugače. Iz vzrokov, ki jih ni mogoče povedati, je princ takoj od prvega dne zanemarjal svojo mlado ženo, in kmalu jo je popolnoma zapustil. Ker je zapuščena nevesta še mladoletna, vložil je njen oče tožbo zoper nevernega zeta zaradi — zane-marjenja zakonskih dolžnosti. Sodišče je zakon ločilo ter obsodilo princa, da mora svoji ženi plačevati letno rento 50.000 frankov. S tem pa še ni konec. Ker je rodbino Gramoutova bogata, je papež zakon razveljavil, češ, da je bil zakon itak samo na papirju. In tako je postala princezi -nja zopet gospodična Gramout, princ Radziwill je dobil nazaj svojo svobodo, papež pa lep kupček denarja. * Novo kraljestvo dobi Evropa v najkrajšem času. Danski kralj namerava namreč proglasiti otok Island za kraljestvo. Sedaj upravlja otok gubernator, a v Kodanju je za Island poseben minister. Islandci so sami izrekli željo, da bi bili radi z danskim kraljem tesneje spojeni. Nova kraljevina bo edina država v Evropi, ki ne bo imela vojaštva. * Ne more jokati. V Alžiru — pa tudi še ponekod na Balkanu — imajo posebne ženske, ki za plačo objokujejo pri pogrebih mrtve, kijih morda v življenju niti poznale niso. Neki francoski časopis pripoveduje, kako je nedavno neki trgovec Šel k taki ženski, da pride objokavat njegovega sorodnika. Ženska pa je odgovorila, da mora prošnjo odkloniti. -Zakaj pa?" jo je vprašal trgovec. „Danes ne morem jokati, ker mi je ponoči umrl mož," je bil odgovor. * Boga je prevaral. Neki kmet je zbolel. V bolezni je obljubil, da vse, kar iztrži za eno kravo, da za maše. Res je tudi ozdravel, žal, grozno žal pa mu je bilo, da je kravo obljubil Bogu. Premišljal je, kako bi se rešil iz te zagate. In zmislil si je! Svojega hlapca je poslal v semenj s kravo in s petelinom ter mu zapo-vedal: prodati enemu kupcu i petelina i kravo, in sicer petelina za 9O gld., kravo za 60 kr. — ljudje so majali z glavami, zlomka, kaj takega se pa še ni videlo na semnju, in eden je kupil oboje, za kravo je dal 60 krajcarjev, za petelina pa 60 gld. Kmet je bil zelo vesel, ko mu je hlapec prinesel denar, izkupiček za kravo je nesel župniku za mašo ter s tem izpolnil obljubo, izkupiček za petelina pa si je pri držal zase ter ga shranil v skrinjo. Vest pa je imel čisto. * Reklama v Ameriki. V Zedi- njenih državah izdajo vsako leto za reklamo 500 milijonov dolarjev, to je skoraj toliko, kakor izdajo vse večje evropske države za svoje armade. Z razvojem trgovine se je razvijala tudi reklama. Tako je pred 30 leti neka velika tovarna za milo izdajala za reklamo po 30 000 dolarjev, dasi danes izda v ta namen na dan po 1000 dolarjev. Zelo mnogo izdavajo ameriške velike trgovine in tovarne za svoje Kataloge. Tako razpošilja tvrdka Sears Rolbuck v Ćikagu kataloge, ki tehta vsak Štiri funte ter obsegajo po 1200 strani. Naklada teh katalogov je veljala 640.000 dolarjev. * Loteči zmaj je bila vsekakor predpotopna žival, koje okostje so izkopali nedavno v Kanzasu. Bila je to velikanska dvoživka pteranodon, najbolj podobna orjaškemu krokodilu. Peruti so bile kožnate, kakor pri ne? topirju ter so merile razprte 25 Čevljev. Samo glava z velikanskim kljunom in Čudnim grebenom je bila 6 čevljev dolga. Žival je imela guščo (krof) kakor pelikan ter je strašno mnogo požrla. Pteranodon je okorno letal nad vodo ter se potapljal s svojim orjaškim kljunom po vodne živali. Greben je bil 2l/2 čevlja dolg. Repa žival ni imela. Perutnice so segale od vratu do konca trupla, tako, da je po suhem le zelo težavno hodila. * ValparaiSO (rajska dolina), ki je bilo pri zadnjem potresu skoraj popolnoma porušeno, je najznamenitejše trgovsko mesto na zapadni obali Južne Amerike. Mesto je le proti severu odprto, od drugih strani ga varujejo gore. Zidano je amfiteatra-lično po hribih, ki so do 520 m visoki. Z glavnim mestom San tj ago je zvezano po železnici. Mesto šteje 135.674 prebivalcev, večinoma Spancev. Trgovina pa je večinoma v rokah Angležev in Nemcev. Podnebje je pozimi milo, poleti pa hladneje kot v Santjagu. Mesto ima plmovo in električno razsvetljavo, ulično železnico in dve vzpenjači. Bolniščnic je pet, ena med njimi je nemška. * Katera država je najboljša ? V berolinskem šaljivem listu pripoveduje Moszkowski sledečo pravljico: „Z meseca je padel na zemljo mož. Komaj se je začel ozirati, ko *je že stal policaj zraven njega ter zahteval izkaznico, češ, da brez legitimacije ne more človeško bitje niti pet minut živeti na zemlji. Mož z meseca pa ni imel nikakega pismenega izkazila, zato je plaho vprašal policaja, kako pride do legitimacije. „Pridobiti si morate kje državljanstvo," je odgovoril policaj. „Dobro, ogledal si bom vse države, in kjer se mi bo najbolj dopadlo, tam postanem državljan." Po enem letu se je zopet javil pri policaju ter rekel: „Odločil sem se, da postanem nemški državljan." „In zakaj ste se odločili ravno za Nemčijo ?" — „Ogledal sem si razne dežele kako se pri njih gospodari z državnim denarjem in kako vlogo igrajo pri tem zapravljivost, lahkomiselnost, protekcija in korupcija. Vse te lastnosti sem našel v največji meri na Nemškem, in tedaj sem si rekel: „Država, ki vse to zdrži, ne da bi razpadla, mora biti najboljša, in zato hočem biti nemški podanik." * Kralj Edvard in napitnine. Glede napitnin je angleški kralj na najboljšem glasu. Njegove napitnine so vedno v bankovcih. Njegov tajnik izroči pri odhodu prvemu hišniku v kuverti bankovce z imenikom vseh uslužbencev, da razdeli med nje. Nobene gostoljubne hiše ne zapusti, da bi ne izdal na napitninah 5000 do 7000 K. Ko je obiskal cesarja Franca Jožefa, je izdal na napitninah 20.000 kron. * Ljudje hujši kot zverine. Ko se je pri potresu v Valparaisu zrušila hiša bogatega Monteja, padla je na cesto njegova žena ter obležala nezavestna. Tolpa razbojnikov, ki so povsod prežali na plen, planejo na nesrečno ženo ter ji porežejo ušesa in prste, da se polaste njenih uhanov in prstanov. Usmiljeni ljudje so prenesli umirajočo ženo na ladjo v pristanišču. * Zabava milijonarjev. Leo- nora S. hči večkratnega milijonarja „petrolejskega kralja" je bila povabljena v goste k nekemu Ogdenu. Brez gospodarjeve vednosti je odslovila vse sluge ter povedala Ogdenu, da hoče sama streČi gostom, le izdati je ne sme. Gostje so postali kmalu zidane volje in sin nekega milijonarja se je resno zaljubil v brhko strežajko ter ji ponudil zakon. Ko pa je zvedel, da je navidezna sobarica tako bog i ta kakor on, je svojo namero takoj opustil. Milijonarjevo hčerko bi lahko vsak Čas dobil za ženo, a to je zanj premalo zabavno. * Sv. Birokracij. Na javni tabli na berolin s ki glavni pošti je med najdenimi rečmi zapisan tudi — meden pokrovček od kmetske pipe. Spodaj je opazka: Ako se lastnik ne zglasi v postavnem roku, se bo pokrovček prodal na javni dražbi, izkupiček pa zapade erarju. Naj mu tekne! * Pošta v škripcih. Za vlade francoskega kralja Ludovika Filipa (1830—1848) je dospelo iz Rusije v Pariz pismo z naslovom: „Največjemu francoskemu pesniku v Parizu". Zbrali so se vsi poštni uradniki ter prišli do sklepa, da je največji med živečimi francoskimi pesniki Lamar-tine. Ta pa ni hotel sprejeti pisma temuč rekel pismonoši, naj ga nese Viktorju Hugu. Ta je zopet poslal pismonošo nazaj Lamartineju. Končno je prišlo pismo nazaj na pošto, kjer si niso znali drugače pomagati, kakor da so pismo odprli v nadi, da izvedo iz vsebine, komu je pravzaprav namenjeno. V pismu so našli napisano sledeče: „Največjemu francoskemu pesniku, gospodu Moetu, izdelovalcu najboljšega šampanjca, pošilja srčne pozdrave iz Rusije — veliki knez Konstantin." * Požrtvovalna ljubezen. V Washingtonu je bila nedavno poroka bogate vdove Lowless s slepim pouličnim pevcem Bakodv em. Bakodv je bil poprej zelo sloveč operni pevec. Lepa vdova se je resno zaljubila vanj, ko je nekoč pel „Lohen-grina". Toda pevec je kmalu nato izginil brez sledu, da se ni mogla ž njim seznaniti. Bakodv je pozneje popolnoma oslepel, in ker si ni ničesar prihranil, si je moral služiti svoj kruh kot poulični pevec. Pred par meseci je zaslišala vdova na ulici peti glas, ki jo je spominjal na Ba-kodvja. Velela je slepca poklicati k sebi ter takoj spoznala v njem ideal svoje nekdanje ljubezni. Konec romana je bila poroka. Izpred sodišča. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Uboj v Moswaldu. Janez D r o b n i č , delavec v Rogu, in Jožef Grebene, hlapec pri Konigu v Moswaldu, sta tožena, da sta 29. julija v Moswaldu ubila pivovarniškega kolarja Glažerja. Oba sta bila obsojena, in sicer na štiri leta težke ječe. Poskušena izdaja ponarejenega denarja. Istočasno s po-narejalcem Stojsom sta sedela na obtožni klopi tudi S toj so v očim Jožef Medvešek in njegova žena Ana MedveŠek, obdolžena, da sta poskušala razpečati dva ponarejena tolarja, ki sta jih prejela od Stojsa. Oba obdolženca sta stara in skrajno omejena, a na glasu kot poštena človeka. Stoj s jima je vsilil vsakemu en tolar, a slutila nista, da je denar ponarejen. Sele pozneje sta začela nekaj sumiti in stari, na pol slepi Medvešek je sklenil, da izroči tolarja županstvu ali orožnikom. Med tem je prišla patrulja (dva orožnika, župan in občinski mož) poizvedovat po denarju. Vodja te patrulje je trd Nemec, ki le z največjo težavo lomi nekaj slovenščine. Kako da se pošiljajo jezikovno neosposobljeni ljudje med slovenske hribovce? Orožniki so Medve-šeka in ženo aretirali in siromaka sta bila 12 dni zaprta v Sevnici. Zupanovo poročilo o dogodkih povodom aretacije Medveška se bistveno razlikuje od orožniškega poročila. Dr. Slane pa je tudi opozoril, da je orožnik kot priča drugače govoril, kakor je pisal v „raportu". MedveŠek in njegova žena sta bila soglasno oproščena. Star grešnik. Skoro 64 let stari Matija Virt iz Nemške vasi pri Št. Rupertu je bil v tajni obravnavi obsojen na dve leti težke ječe, ker je v domači hiši z nekim devetletnim dekletom počenjal vsakovrstne grdobi je. Kazenska obravnava pred okrajnim sodiščem v Kranjski gori. Zanimiva razprava seje vršila dne 30. avgusta t. 1. v Kr an j-ski gori, kjer je obtožitelj igral pravzaprav obtoženčevo vlogo. Obtožen je bil I. S. vpokojen kaplan Krške škofije, bivajoč do zadnjih dni v Kranjski gori in sedaj po njegovih izpovedbah beneficijat v Gradcu. Ta duhovnik je tožil občinskega tajnika Ivana Robiča v Kranjski gori, češ da ga je, ko je sedel dne 9. avgusta t. 1. ob 9. uri zvečer s svojo sestrično Marijo Uderman pred gostilno „pri poŠti," javno opsoval z besedami: „Lump, Falot, Gauner, verfluchter Teufel, Kinderschander." Obtoženec Ivan Robič, star, častitljiv mož, je ugovarjal, da bi bila Marija Uderman tožiteljeva sestrična, in trdil, da se je dogodek vršil šele po V4II uri zvečer; zagovarjal se je nadalje, da je bil tako razburjen vsled neprestanih izzivanj in zasramovanj od strani to-žitelja-duhovnika, ki ga je tudi dotični večer izzival, da se je opravičeno razsrdil, ne ve pa, kaj mu je rekel v svoji razburjenosti. Pojasnil je nadalje, da ga zasleduje in zasra-muje duhovnik, ki mu je pred leti oskrunil hčerke, od tedaj ne- prenehoma menda v zahvalo, da ga ni tedaj vsled prošenj njegovega sivega očeta izročil posvetni pravici; slednjič je omenil, kako pohujšanje je povzročil ta Kristusov namestnik s svojim življenjem v Kranjski gori, in povedal, da je celo g. župnik prvo nedeljo meseca avgusta po poludan-ski pobožnosti na čast srca Jezusovega pozval s prižnice: „To pobož-nost darujmo srcu Jezusovemu, ker veliko pohujšanje se je godilo tukaj zadnje dni." Ker so priče potrdile, da je rabil Ivan RobiČ proti tožitelju duhovniku psovke: „Lump, Falot, Gauner, verfluchter Teufel, Kinderschander, verfluchter Lump, verfluchter Falot," na kateri zadnji psovki je obtožiteljev zastopnik razširil obtožnico, je bil Ivan Robič spoznan krivim z ozirom in na mnoge olajševalne okoliščine obsojen na 20 K globe, ozir. v slučaju neizterljivosti na 24 ur zapora. Telefonsko m uuujuuna poročila. Dunaj 1. septembra. Današnja „Wiener Zeitung" prijavlja cesarski patent glede razpusta mo-ravskega deželnega zbora. Beroli 1 septembra. V Emsu in v okolici je bil precej močan potres. Zadar 1. septembra. Tukajšnji Italijani so Dauadli v Zagreb po* ujoče dalmat>ns*e Sokole. Prišlo jed) bo j a. Italijani so metal kamenje. Polic ja je arttovala tri Italijane in zaprla, kavarno „L!'ydu Budimpešta 1 septembra. Poslanko Klofač s* le, vračaje se iz S fije in iz EHgrada, tu ustavil. Želel je gov< riti s pravo-sodom ministrom Po!<>i v^m in z raznimi drug *t i madjarskimi po'it>ki, a ti s cdklonn« pol tične peg a ore ž njim. Sofja 1. sept-mbra. Bivši bolgarski poslanik N »ćović je izjavil, da je demisij* niral, ker so p litični Dasprotmki poskušali ga umoriti Varšava 1. septembra. Vlada je dala včeraj z vojaki zapreti več ul c in je policija vse pasante preiskala, Če imajo pri sebi orožje ali kompromitujoče spise. Tudi občinstvo, ki se je vozilo s cestno železnico in z omnibusi je bilo preiskano. Tako se je zgodilo po vseh večjih ulicah. Ves promet je bil ustavljen štiri ure. Uspeh je bil velik. Policija je aretovala več sto oseb. Varšavske ječe so tako prenapolnjene, da morajo ujetniki ležati na dvoriščih. Gospodarstvo. Tržno poročilo. Gibljivost cen na žitnem trgu je skrajno neznatna, toliko da jo je opaziti. Nadaljna redukcija je v toliko nemogoča, ker so cene dospele do meje produkcijskih stroškov, pod katerimi kmet gotovo blago ne more oddajati. Kvišku pa se cene zopet ne morejo po vzpeti, ker je začasno odjem še preveč omejen, ponudbe pa zadostne. Vzpričo takega balanciranja je umevno, če se hosisti in besisti trudijo, na katerikoli način dati kupčiji več živahnosti. Pšenica je danes tam, kakor je bila začetkom tedna — nekoliko boljši kurzi in malenkost trdneje efektivne cene domalega ne pridejo v poštev. Mnenja pa smo, da store oni, prav ki danes zaključujejo za termin ker ni več upanja, da bi šli s ceno še nazaj. Koruza tarna za slabim kon-zumom, oene so zategadelj nespremenjene, dosegljivi le prav mali limiti. Oves je svoje velike zaloge na trgu močno skrčil, cene zato tendirajo navzgor, esele novi dovozi utegnejo vplivati na redukcijo cen. Sladkor. Kakor smo že pred časom omenjali, so se danes cene rafinadi končno vendar-le zboljšale. Druga roka je namreč večje partije stornirala, ker bi ji prevzem celega ostanka od sklepa za konec avgusta delal prevelike težkoče. Rafinerije pa so bile večinoma brez razpoložljivega blaga, one pa, ki so imele male zaloge, so zahtevale zelo visoke cene, katere t o radi plačevali. Pa še te cene so pod pari cen za surovino, če pride do kartela ali do enotnih ofert s strani rafinerij, potem moramo še ta mesec pričakovati znatne poviške. Petrolej je v teku tedna cene dvakrat po pol krone dvignil, ter znaša povišek za september že 1 K — nadejati pa se je v kratkem zo-petnega poviška. Riž. Lušcilnice so svoje zahteve vsled močne hos v Indiji že znatno zvišale, druga roka pa tem poviškom še ni sledila, ker je odjem dokaj pod norm al o. Kava tendira nespremenjeno , nedostaje pa točnega blaga. Jedino olje je cene znova dvignilo, češ, da so se zaloge zmanjšale (?) in da prihajajo z več strani poročila o slabi letini (?). Špirit notira nespremenjeno. — Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. avgusta'190b\ Aktiva: Gotovina 46.376 K 58 v, naložen denar S74.374 K 33 v, vrednostne listine 394.792 K, posojila 9.473 880 K 24 v, zadružni dom 207.497 K 84 v, nepremičnine 131.028 K 03 v, prehodni zneski 4376 K 55 v, inventar 5935 K 32 v, zaostale obresti 31. dec. 1905 97.400 K 68 v. Pasiva : Deleži 25.784 K, rezervni zaklad 144.335 K 39 v, pokojninski zaklad 16.185 K 30 v, hranilne vloge 10,717.239 K SO v, pred-plačane obresti 31. decembra 1905 23.611 K 44 v. Upravno premoženje 11,235 661 K 57 v. Denarni promet 33,475.284 K 36 v. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu avgustu 1906 je 286 strank vložilo 74.890 K 22 v, 279 strank dvignilo 52.960 K 02 v, 6 strankam se je izplačalo posojil 11.100 K, stanje hranilnih vlog 4,108.072 K 15 v, stanje posojil 2,333.126 K 24 v, denarni promet 493.691 K 98 v. Razširjeno domače zar*-v. o. VeOut večja povpraševanja po „Moll-ovem rranc<»-skeni ž-ranjii in soli** dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-ticno mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOIjL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOjLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 4 31 -12 Bolezni želodca in težkoče pri probavljanju se pogosto nanašajo na pomanjkanje želodčnega soka. Poskusi in klinike so večtisočkrat dokazale, da Somatosa vzbuja veselje do jedi in da je boljši tek le posledica pomnožitve naravnega želodčnega soka. Zaradi te dragocene lastnosti je Somatosa krepčilo prve vrste, ker pomaga pacijentu, da premaga kritični stadij svoje bolezni. Tudi nervoznim ljudem, ki duševno veliko delajo, se priporoča Somatosa v povzdigo moči. Tekoča Somatosa, sladka in pusta, je tečna in takoj uporabna in se dobiva v lekarnah in drogerijah. Pozor! Le „Tempel- vrelec" in „Sty-ria-vrelec" sta kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila ..Tempel-vrelec" ali ,.Styna vrelec temveč se opravljajo goliu-flvo pod imenom ,.Rogaška slatina" v promet, naj se zavrnejo. — Oskrbnistvo deželnih vrek-ev Rogatec-Slatina. Se dcbi pcvscd! 885 neobhodno potrebna zobna Creme 25 vzdržuje zobe čiste, bele.in zdrave PitHtarno varavnno. VnhU «> i iiliiiri' ; t i i J *• in po- ■iHtiNkotanje knznlvo. Edino pristen je Thierryjev balzam le s zeleno znamko ,,redovnica" Stiinisiimid, neprekoNiio proti slabemu probavljanju, krčem želodcu, koliki, kataru, pranim boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic fcli 1 velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 6"— franko. Thierryjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra proti vsem še tako starim ranam vnetjem, ranitvam, ab-iceaom iu oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka JtL :t »»O se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. Lekarnar L Inierry v Pregradi pri Rogaški Slatini." Brošura a tisoči originplnih zahvalnih pisem gratis in franko V zalo«i v skoro vseh večjih lekarnah in medicinaiuih drogerijah. 4050— 37 i mm M. Joss&Ldvvenstein c. In kr. dvorna dobavitelja praga Proti zobOuOlu m gnilobi zot Izborno deluj« dobro znan« antiseptična Melusine ustna iu zobna voda ki utrdi fllcMiiu to odmiriftnjuj« neprijetno Mtipo 1% ui*t. I girklmleft £ n«\vod«»i» I 14. BI gorodnemu gospoda JI. Lev&tlku, lekarnarja v Ljubljani. Vasa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz na t in je neprekosljiv pripomoček prot; gnjilobi zob, zato jo vBakemu najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Meiua. nstne in zobne vo e Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold Oartgl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906. Dež. lekarna Mil. Leiiste& i Ljubljani, Rešljiva cist? it 1 lo* Dovozgraiecepa Pran Jožetovep* mhi' tPo*TT 48-34 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Neimenovan pod geslom: „Dom in car" 3 K — Gospod Rudolf Kokalj v Kranju 2 K z motom: Ker Karel v kavarni pred pretekom pol ure je zaspal, Ciril - Metodovi družbi zgubljeno stavo — krono daroval. — Skupaj 5 K. — Živeli! Borzna poročila, Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 31. avgusta 1906. Malofbe&i papir* 4 M, majska renta. . . . ♦Vr/e srebrna renta . . . 4*/| avstr. kronska rent« , . *•/• » zlata 9 . . 4*/e ogrska kronska renta . 4«/. , zlata . 4°/. posojilo dež Kranjske 41/,*/, posojilo mesta Spljet 4»/i0/« bos.-herc. železniška posojilo 1902 . . . 4f/, češka dež. banka k. •. 4% „ - n *• o. 41/,'/. zast. pisma gal. del. hipotečne banke . . •VtV« pe5t- kom- k- °* 1 10*„ pr...... 4*/1#/i *ast- pisma Innerst. i 4V//0 zast- pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . #*/■*/■ z- P's- °gr- n'P- Dan-i1/«0^, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 41/,0 o obl. češke ind. banke 4*/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 49/8 prior, dolenjskih Žel. B°/o prior. juž. žel. kup 41/,0 , avstr. pos. za žel. p. Srećke. Srečke od 1. 1860'/, . . . . od !. 1864 . . . . 9 tizske...... - rem. kred. L emisije H 9 ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100 — u turške...... srečk« . . . Basilika Kreditne , • • . Inomoške , . . . Krakovske . ... Ljubljanske 9 ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ . • . . • Rudolfove 9 . j . Saicburške u ... Dunajske kom. 9 ... Delnic«. Južne železnice ...... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln . Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. septembra 1906. Termin. Pšenica za oktober . . za Rž „ oktober . . m Koruza „ maj za 1. 1907 9 Oves . oktober . , „ Neizpremenjeno Denar Blago 93- 99 20 99 — 99 20 9o 30 99 50 117 15 117 35 94 55 94 75 11255 112 75 99 20 100 15 j 100 50 101 50 99 30 100 30 10015 ' 10115 99-25 99-75 1 100*35 101 85 10010 101-10 104 50 105 50 100 20 10670 100 — 100 15 100 — 100 30 1 100 - 101 — j 100 — 101 — 99 90 99-fiO 100*— ! 319 10 321 10 100-20 101-20 216- 222 — 276 — 278 — 15325 165 25 283 — 290 — 293 — 302'— 257-— 264 — 98 — 105 — 161 50 162 50 21 60 23 60 456'- 464 — 79- 84*- 85 — 92 — 57- 64 — 48^0 60 50 2925 31 25 57-- 62 — 71- 77 — 610 — 618- 1B7W) 168 50 676 26 677 25 »778-— 1738- - 67o 25 676 25 811 75 812 75 242 — 243 — 716 — 722 — 59976 600 75 2803 281H-- 582 25 683 2"> 275- 276 — 578 - 581 50 140 — 143 - 1J 34 11*39 19-08 19 11 2346 2354 23-93 2401 117-90 11760 9630 96 50 251 — 252-50 4*84 6- 50 kg K 60 60 60 m m m m m n 716 6 12 6 09 662 Umrli so v Ljubljani. V deželni bolnici: Dne 27. avgusta. Fran Potokar, delavecj 39 let. Alcochol. chron. Dne 28. avgusta. Terezija Zaman, črev-Ijarjeva žena, 61 let. Neophlasma in abdomin. Meteorolositao poročilo. 7'ttn*, Q»d m on. m 06*1. Srednji iMfiHl tU V H8 O mm «9 E > < opase-▼-inja H tanje barometra ▼ mm m a. » 6 S Vetrov* Nebo 31. 9. 7436 166 si. »vzhod jasuo 1. 7. mj. 7436 100 si. svzhod megla m 2. pop. 741 9 24 6 ar. jgvzh jasno SredDfa v^erajSnJa temperatura■ 16 2°, nor -n*;«: 17 0°. — Padavina » mm 0 0 Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta ia strica, gospoda Franc Arnška izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se najtopleje zahvaljujemo prečantiti duhovščini vid^mski in rajhenburški, pr^č. gg. oo. kapucinom, čast. gg pevcem za ginljivo petje, slav. požarni brambi videtrski in rajbenburški. gg orožuikom iz Krškega in Rajhenburga, vsem p. n. gg. darovateljem krasnih vencev ter vsem ostalim p n gospem ia gospodom opremljevalcem od blizo in daleč dragega nam pokojnika k njega zadnjemu počitku. 31 i5 Videm, 30. avgusta 1906. Žalujoča rodbina Arnšek. Pri otročjih boleznih potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na katero^ radi zapisujejo pri želodčevt kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnihn L6schner-ja monografija o GiesshtibJ-Slatini.) 94—2 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zmožni 3136—1 dobe trajno službo pri Rudolfu Warbineku, L kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani, Hilšerjeve ulice 5. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „SIov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 gtrani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na sa mostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri v Ljubljani, Prešernove ulice. Boljše službe se z največjim uspehom iščejo z oglašanjem v našem kolektivnem oglasniku v „Neue Freie Presse" in v „Neues Wiener Tagblatt". Tudi za naznanila kupoonnj in prodni ali za pridobitev zveze s kapitalisti je njegova poraba prav primerna. Proaiielitl zatitonj, M. DUKES nasl. anončna ekspedicija za vse Časopise tuzemstva in inozemstva Učenec se sprejme takoj v trgovino z mešanim hlapom Viljema Tomica v Trebnjem, Dolenjsko. 3143 Meblovana esečna soba so odda ceno v novi hiši Rožne Ulice St. 41, 1 nadHtropje 3144—1 Več vajencev sprejme takoj Fran Florjancič, ključavničar 3128—2 Ljubljana. Dunajska cesta št. 9. G-cspodične se sprejmejo v popolno oskrbo u Florjnnskih ulicah št. 9. 3134— 1 Zaradi odpotovanja se prodasta Z postelji za 40 K do srede 5. septembra t. 1. Naslov pove upravnistvo ^Slov. Naroda". 3148 Dva dijaka se sprejmeta k rodbini brez otrok na hrano in stanovanje. Natančnejša pojasnila se dobe: Stari trg štev. 2, II. nadstr., desno. 3146—1 Dva dobra črkostavca sprejme ?,Narcdna tiskarnah Mlad in izkušen Stlfiiicr ki je popolnoma vešč nvoji stroki, dobi stalno kondicijo na tarif. Nastop takoj. Ponudbe na tinkarno Lav. Weiss, Belovar, Hrvatsko. 3092 2 ~0 Z£? , že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služe? G. FLUX Gosposke ulice št 6 3137 lise« nujno nemško bono ali otroško vrtnartoo za Dunaj k dvema otrokoma, predstaviti se ima tukaj; prodaja ko za trgovino z mešanim blagom tudi začetnico; več kuharic in hišenj za Ljubljano in zunaj ; poštne slugo za Istro, morajo znati s koDJi ravnati : gosp ske kočijaže komorne sluge in komorne strežajke za zunaj; oienjenega hišnika obenem vrtnarja za Gorenjsko na grad itd. Več v pisarni. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. 5000 gl. zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudovita zbirka 650 komadov za samo fl. 2*50 ni priložnostni nakup. Ta zbirka obsega: 1 pristno Roskopf pat. žepno uro Švicar, sistema, točno idoćo in natančno regul. s pismenim triletnim tovarniškim jamstvom; l amer. double - zlato oklepno verižico; 2 amerikanska double-zlata prstana (za gospode in dame); 1 angleško pozlačeno garnituro, obstoječo iz gumbov za zapestnice, ovratnike in prsa; 1 amer. žepni nož iz o delov; 1 elegantno svilnato ovratnico, poljubne barve iu vzorca najnovejše J fazone; 1 krasno kravatno igl© s ponarejenim diamantom; 1 lepo damsko brožo, zadDJa novost; 1 koristno garnituro potne toilete; 1 elegantno denarnico iz pristnega usnja; 1 par anirnkan. boutonov s ponarejenimi žlabtnimi kamni; 1 angleški barometer; 1 salonski album s 36 najlepšimi umetniškimi razglednicami; 1 prekrasen collier za vrat ali lase iz pristnihorient. biserov; 5 indijskih hud čkov - čarovnikov, ki razveseljujejo vsako družbo in še 400 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in potrebni zastonj. Vse skupaj z eleg pat. žepno uro vred, ki je sama vredna dvakrat toliko, velja samo ti 2'5»', Dobi se po povzetju ali če se denar naprej pošlje (tudi v znamkah) pri 3150 trgovski hiši i(Ur>ivers*l" Krakov, Krakovske ulice št. 17 9. N. B. Pri narod lih dveh zavojev se pridene j 1 prima angl. britev ali G uajtin. žepnih robcev j zastonj. Će ne ugaja, se denar takoj vrne, in je torej } Kuharica z dežele, tudi vdova, 40 do 50 let stara, ne takoj sprejme v gostiloo. Pooudbe pod „Kuharica11, Središče, Spodnji Staier. 3142- 1 Dobri vinski sodi so na prodal na Rimski cesti številka 11. 3141-1 Išče se pisarniška moč za neko tukajšnjo tovarno. Vstop takoj. Znanje slovenskega, nemškega in itali jaoskega jezika je potrebno. 3151—1 PoDudbe se naj pošiljajo pod »pisarniška moč" na uprav. „81. Nar. i§S§§#§§i§SISš Zenitna ponudba. Gospod j stalno plačo je jf«/j seznaniti in se poroč'ti s gosoo-dično ali vdovo, od 40 do 50 lei Staro. S^ko in naslov: Ljubljana poste restante ^ J}, st. tO do tO. Sept- Sa*a Se vrne takoj. 3141 j^^2»k^«fiKKkt&««^^B&f«SQ '^is^sa^Sc^at^f^fi^aBM^^ rS? Wp LJUBLJANSKI VON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXVI (1906) Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerk: po eden pot na mesec 7 zvezkih ter sto; *?8B leto g K 20 b. pol leta 4 K 60 h, četri leta 3 K 30 b. Za vse oeavstrij8ke deželo 11 K 20 b oa leto Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. .Narodna Tiskarna" v Ljubljani £)r.Ivan^Gii^o ne ordinuje do 1^). septembra t 1. Izšla je knjiga KORISTIM Povest iz gledaliških krogov ljub' ijanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Moadbeimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni L. SCHUEnTllER u Ljubljani Pn«sernoire ulic«* vsak riziko izključen. r I turistovske srajce belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci, IV kravate za vse raz ične okuse, dalje specialitete švedskih rokavic: glace in iz pralnega usnja brezhibne priležnosti in najboljši izdelek priporoča Alojzij Persche i> Ljubljani —j Pred IKcfijc oMne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, cez Kteta - ReifMng v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prage, direktni vez 1. st S. raz/ ), Upsko, na Dunaj cea Amstettea. — Ob 9 ari 56 m ponoći >sebrri vlak v Trbrž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Moaakovo, (direktni ves 1. in I. mar.) - rrofa v Rove msatn In Koeevjs. Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Nove atetto, Stražo - Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. latotako. — Ob 7. ari & m zvečer osebni rtaki v Novo mesto, Kočevje Prihod v L|obljano juž. kol. Proga ta Trblia. Ob 3. ari *7 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkl voz I. in II. raz.), toomoat, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. ari 09 m ejntraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Kmstetten, Prago (direktni vos I. In II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, gadejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob ezern, Sad Oasfeta, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. ari 30 m popoldne osebni vtsk z Dvnaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-'casfesta, Pontabta, Benatke, Milana, Florence, Rima — Ob 8. ari 46 m zvečer osebni /lak i Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino-sosta, čez Klein-Retflmg iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov.tieba, Francovih /arov, Prage, Lipskega. — Ob !0. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 1 septembra samo ob nedeljah m praznikih. — Proga Iz Novega mesta ta Kočevja. H> 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak Iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne z Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja In ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Oartoo Is labljane drž. kol. V Kamnik Mešani vlaki: Ob 7. ari 26 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop »h 7 uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznnci* — *rlb*d v Lfublfano drž. kol. Is Kamnik«. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ol ■e uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedelian H> paznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. ored krajevnim časom v Liubliani ^Ljubljanska kreditna banka k i».dru*».c» ■ celovcu. Agensu; kHuitai X 2.11110.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. kui»..j iss pr»dMjs rsamiii b munfins mM) srstnei m ftmmmtm panrli. nanaiDir vnovCnj^ *apato kapo ne kruLxzz^l laLf ^a.t>i. «j aoviv #tnbulu»« l*^«»>uuluj# roinskn žnnitnlnskn kaven« °romnso zdsjs k vseknmi# »runaniu ^ M ,v INK.^„ mm sjt nom« «Aro«ii» -ma ' Ljubljani" Podružnic« v 8PLJETU. 33 Dnsan»rs*n vlosr« •prtjsats t tekočem računu ali na vlo&ne knjižuoe proti igodnim obreatim. Vloženi denar obreataje V dne v'oge do dne vzdiga. 3-100 Promet s čoki In na kazni os ml. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški Irg Telefon 6t. 163. Ljubljani pi-lporoea svo|e ™ Telefon St. 163. iztorno pivo v sodcih in v steklenicah. Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. "SSU 1606- 36 ® 90 W 8 S & jVcCiaCe Cjubljana, Prešernove ulice štev. 9 priporočata svojo popolnoma na novo sortirano 3139—1 zalogo oblek ze gospode, dečke in otroke osobito zelo praktične obleke za šolarje, trpežne in po ceni; kakor tudi mične novosti v konfekciji za dame in deklice. ^1222^233407 9741 Na o. kr. L državni ftmnaztjl v Ltabljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične ftolafcft leto 1906 lM7 a atovenao sluibo božjo dne 18. septembra 1306. Kanovo vstopajoči učenci ae bodo vpisovali dne 16. septembra od 9. do 12. ere. Učencem, ki so doslej obiskovali ta savod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne. Natančneja pojasnila se nahajajo v raiglasilu v šolskem pošlo o iu Po naredbi c. kr. detel. Šolskega sveta s dne 88 avgusta 1894 št. 2354 ie smejo učenci, ki po svojem rojstva ali po rodbinskih razmerah pripadajo; oiemljn c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlja, Kranja, Novem mesta, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamnika, Kostanjevici, Mokronoga in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenja c. kr. deželnega šolskega sveta. Ravnateljstvo c. kr. i. državne gimnazije. V Ljubljani, 31. avgnsta 1906. 3112—1 Oholi 150.000 konjskih sil imuni} v napravah sesalnega Mina Vse oblenjne velikosti do 1"0 PH j sto vrdno v delu In se dobUsJo '%\ I 3119 — 1 primernem roku. našegsg eistema v prometu. Zeio^majhna poraba goriva, tfeenofši obra« Langen &;Wolf tovorna za motorje J^T* na Dunaiu X., 1 Laienburgerstrasse 53. Št 29.840. Razglas. 3099-3 V smisla § 6. zakona z dne 23. maja 1873. 1. (St. 121 drž. zak.) daje se na znanje, da bo razgrnjen 1111 IJIlJffill leto 1907 od srede dne 29. avgusta do četrtka dne 6. septembra 1.1. v pisarni mag. predsedstvenega tajnika, Mestni trg Št. 27 II. nadstropje, soba It 5 na vpogled ter da ga v tem Času med nradnimi arami vsakdo lahko pregleda je in naznani proti njegovi sestavi svoj ngovor. Prosti porotniške službe so: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; 2 udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za č s zborovanja ; 3. osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta Čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki, in tako tudi lekarnarji, ako aradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledečo leto ; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobje kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta. Mestni mag strat ljubljanski, dne 27. avgusta 1906. >N «3 HA Najnižje cene. ResUeoa cesta 3 Ljubljana Sv. Petra cesta 37 c. in kr. dvorni Ustanovljeno I. 1846. (IPolegr novega mosta) zavod za uniformiranje. Ustanovljeno I. 184-6. 3131—1 pil „Veliki tovarni". Usojam si slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da je ravnokar došla nova ogromna zaloga jesenskih in zimskih narejenih oblek raznih vzorcev in kakovosti. suknje haveloki pelerine obleke paletoti kostumi jopice krila pelerine zasotauljam Vam nalnovetfe vzorce, dobro kakovost __;:iaiiln delo po najnouejšem kroju. Ve[ikanska zaloga otročjih kostumov. . Naročilo po meri izgotavljam točno, fino In trpežno v najkrajšem času. Vsakovrstne jesenske in zimske za gospode in dečke za dame in deklice 03 o Najnižje cene. 2 0K O I ■s 9 N< P * po&telje la paa pripore*« pa aainlillb »enak HITI 86 Zunanja naroČila §e točno izvršujejo. lMtano«gv«< iHalMO. T«l«f«n Modna trgovina Ljubljana, Prešernove ulice v it#vl zgradbi „Mostno hranllnloe" priporoča lepe moške in ženske klobuke fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete. Prlnabavl perila za» »preme m9mW~ poseben rabat. "fBSI jl3 Za retloi postrežb« in strogo solidno blago jamči že =— MOfo tet tklojoca finu. —= Cementna zarezna strešna opeka Iz portland cementa in paska. Streha prihodiijostt. Patentirana v 30 državah. Trpežnejša In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. Odlikovan z diplomo, zlato medaljo in častnim križcem v Parizu 1904. Sdini izdelovatolj za Kranjsko JANKO TRAUN IzdelovatelJ cementnln Grlince pri L i ubijani. -mm c 3 C M 0 a o T o o L Najbolje kuRnietiski predmeti so: fifl mi'° P° 60 cream po I K za olep&anje polti in telesa. A A A da ustna v°da zobni prašek po I K, za gojitev zob in nst. fig lasna voda ^_lasna pomada po I K, za ohranitev in rast las. Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovanj, so naprodaj le v Orlovi lekarni Mr. Pb. Mardetschlager, kemik v LJubljani* Nadomestke sa Aido ' zavračajte. Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd. Gostilniška in kavarnarska namizna posoda po najnižjih cenah. kot taka iže detojoda in dobro izurjena, ae spi ej me v trgovino z mešanim blagom tvr dke 3140-1 M. Elsner v Litiji. ! Dva zanesljiva sprejme takoj 3120—* Jvan Orhovec v LJubljani* Sv. Petra cesta it 50» „The Gresham" ? zavarovalna družba za življenje v Londoi pod nadzorstvom o kr. avstrijske In angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost avstrijskih savarovaneev pripoznalv K 33,743.42170. Izvod iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu. 1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K 32,677. 80*— 2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1005 .....„ 223,8 7 069 3. Izplačane police............,, 640,093 os« - - 4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 .... ,, 7,223,290- JP*«i»zr*za.aaza pa~^as^afck:aa z ...... K Dobiček zavarovancem....... Dividende in obresti........ Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere................ 0,295 843- -726.375- — 1,200.872- K 7,223.290 - Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (savarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj it poštnine prosto. Generalno zastopstvo v LJubljani, na Franc Jožefov! cesti št 17 pri IT GVIDONU ZESCHKO -«B Osebe, ki se hočejo posložiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mestu in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo. St. 4966 ex 1906. Razglas. 3138-1 C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje konkurenco, da si osigura potrebščine nadeskah,stibrih, obročih, dog^h in premoga za leto 1907, ev. za leto 1908. Pismene ponudbe (vsaka oola knlekovana s kolekom 1 K) s pobotnica o plačilu vadija, ki znaša 10% zaslužka za leto 1907, in ki se je plačal pri kaki c. kr. blagajnici *e morajo doposlati pjuVsam c. kr tobacm tovarni najkasneje do 2u. septembra 1906, do 11. ure dopoldne. Na vnanii strani kuverte mora biti napis: „Ponudba za dobavo.........k št. 4lJt ex 1906-. V letu 1907 se bo rabilo sledeče množine: 4 metre dolge, 14 mm debele mehke deske circa: 12 000 kosov desk 19 cm širokih 13.000 tj n 21 n tj 8.500 n n 23 t) 9 500 tj n 25 r> jj 12 000 n n 27 s tj 11 000 tj n 29 n tj 4500 n 31 n tj 14 00 \ rt n 33 n tj 3.000 n n 35 tj tj 2.000 rt 37 jj tj 500 n n 39 n tj 90 000 kosov. 4 metre dolgih, 20 mm debelih mehkih desk circa: 2 000 kosov desk 19 cm širokih 4.000 3000 3 500 3.000 4.000 3 000 4.500 1.000 1.000 1000 21 l^3 25 27 29 31 33 35 37 39 30.* 00 kosov. 1.000 kosov 4 metre dolgih, 26 mm debelih in 316 mm širokih mehkih desk 500 300 600 100 4 4 4 4 33 40 53 53 316 316 316 316 n „ podbojev „ mecesnovih _ 30 m3 2 metra dolgih, 53 mm debelih in 260 mm Širokih trdih „ 50 kosov različnih tr-iih desk, 50 m robato obsekanih podlog različnih obsežnosti, 150 kosov hrastovih pragov 1*5 metrov dolgih, 19 metrov Širokih, 0 15 visokih, 155.000 kosov leskovih majhnih obročev, 24/i metra dolgih v butarah povezanih a 100 kosov 8400 kosov bukovih dog h 82 cm dolgih 11—12 cm širokih, 4 000 „ „ „ a 55 „ 24.000 metrskih stotov premoga. Množine, potrebne za leto 1908, ki bodo primeroma iste kot za leto 1907, se bodo naznanile ev ponudniku pred koncem l. 1907. O zahtevani kakovosti potrebščin, terminu za dobavo itd. pouče priloženi specialni dobavni pogoji in morajo ponudniki izrecno opomniti v ponudbi, da so z njimi zadovoljni. Vsakemu ponudniku je prosto staviti ponudbo za eno ali dve leti. Cene se morajo navesti v ponudbi posebej za enoletno oziroma dveletno dobavo loco podpisana c. kr. tobačna tovarna in se morajo napisati v številkah in z besedami. Ponudbe, ki se nanašajo na ponudbe drugih, kakor tudi kon-kretuvalne ponudbe niso dopustne. V ostalem veljajo za te dobave splošni pogoji pogodb za dobavo gospodarskih potrebščin opr. št. 6363 ex 1899, ki se lahko pregledajo v podpisani c. kr. tobačni tovarni med navadnimi uradnimi urami in o katerih se morajo ponudniki v ponudbi izraziti, da so z njimi zadovoljni. O vloženih ponudbah bo odločevalo c. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaju in ima to tudi pravico oddati dobavo posameznih potrebščin ločeno za eno ali dve leti. Vsak ponudnik se zaveže s tem, da vloži ponudbo, vztrajati pri svoji ponudbi, dokler se ne odloČi k. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije in se s tem odpovedati določbam § 862 o. d. z., dalje Členov 318 in 319 trgovskega zakona o Času, v katerem naj se mu naznani, kako se je o njegovi ponudbi odloČilo. Na ponudbe, ki ne bodo odgovarjali prej omenjenim pogojem v polnem obsegu ali ki dospo prepozno, se ne bode oziralo. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, dne 30. avgnsta 1906. 28 VNH Prodajalko 3075 3 sprejme slaščičarna KIRBISCH v Ljubljani. tolvana mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda na Marije Terezije cesti Št. 6 L nadstr ta ulico, leva stran. 3083 -3 Ravnotam se sprejme na stanovanje tndi več dijakov iz boljše hiše. Sta novanje je blizo I. dri. gimnazije. Komptoristko Slovenko, sprejme Vydrova tovarna za živila v Pragi VIII. Plaće 90 kron mesečno. Trgovska izobrazba za to ni pogoj, pač pa je potrebna splošna izobrazba. 3089-2 K10- vsak dan labko zaslužijo gospodje in dame z Ubkira delom. Vprašanja ustmeno ali pismeno samo ob nedeljab, ponedeljkih, torkih od 9—11. dopoldne v Gospodskih Ulicah Št. 15, pritličje, levo. 2970 3 ŠtonouonTe s 5 sobami, kub'njo, kletjo, drvarnico in d«trešjem se odda s L novembrom t. L v hiši št. 3 Pred igriščem. Natančneje se poizve v prodajal niči v omenjeni hiši. 3085—3 ur L* Uatanovttou- leta »42. HAriSO* IN QK!OV i-*^ j BK/IT/I CBCKLI giTT----7 1 j fil wi WL. Nadaljne zaloge: Brata Eberl, Adolf Hauptmann itd. Za dela n Parket-Kuse" se priporoča Snažltni zavod PETER MATELIČ. Telefon štev. 155. 2717-6 Lastnik FR. BENQUE s™ SEB. UNTERHUBER Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov. Glavna tovarna: v Beljaku, Schulstrasse št. 21. Filijalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73 nasproti topničarsfee vojašnice =^^=^== (telefon Stev. 273) ===^=====^^ se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče IZ Cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz VVeissen- bacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto. 1285-22 Čudovito nizke cene! Bernalovie priporoča svojo velikansko svežo zalogo za jesensko in zimsko sezono v najnovejši in najmodernejši konfekciji za gospode, dečke, dame in deklice od najpriprostejše do najfinejše vrste. V zalogi so najfinejši originalni angleški in francoski vzorci. Iz originalnega angleškega in francoskega sukna se izdelujejo na Dunaju obleke po meri tudi brez naplače najfinejše, najelegant-nejše in najhitrejše. Neugajajoče radi vzamemo nazaj. Na željo pošiljamo vzorce tudi ne po povzetju. ~~3^H Na željo pošiljamo ilustrirane cenike iz damske konfekcije zastonj in poštnine prosto. 3133-1 »Angleško skladišče oblek" v Ljubljani, na Glavnem trgu št. 5. Čudovito nizke cene! Garnitura za salon, i/borno ohranjena, se radi pomankanja prostora poceni proda. Ve5 v Šnbicevih ulicah št. 5, 3 nadstr., desno. 2996—3 Sobni slikarji se sprejmejo. Kje — pove upravnifftvo »Slov. Naroda". 3078 3 Natakarica na račun se sprejme takoj Potrebna je kavcija. Prostor je dober. Kje, pove npravništvo „Slov. Naroda". 308*- 3 sprejme takoj 2966-5 Pp» S»v6ik9 puškar v Ljubljani, Židovske ulice št. 7. Na hrano in stanovanje se vzame C1 i j * 1li. Na razpolago je nov klavir. Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 3077- 3 V Ljubljani, na Ko grešnem trgu št. 6 (nekdaj Tauibornlno) se prodaja zl&tO in srebrno blago. Sprejemajo se popravila In nova dela UrarJI popust. 1459 20 Z odličnim spoštovanjem Ign. Radoš, zlatar. • i c i ^ *'T3-ir".__s Kupčevalcev i jajci In s perutnino za večje in manjše dobave išče 2842 12 Izdelovatelj vozov FRANC VISJAN Ljubljana, Rimska cesta it II priporoča svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih 44—35 vozov. Čudovita novost! 326 komadov za 2 gld. Krasna ura a lepo verižico, točne idoca, za katero se daje dveletna g ar ar cija; zelo lepa laterna maglca a 26 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejšo oblike, 1 lepa kravatna igla s simili brijjantom, 1 krasen konje iz orient. biserov, s patent, zakle pom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin osnjat mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. doable-zlatih man&etnih in grajenih gumbov s patent, zaklepom, 1 n. nikla8t 2epni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuija, 20 predmetov za dopisovanje in Bo 200 razmh komadov, vse, kar se potrebujev nisi zastonj. Krasnih 325 komadov z aro. ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz pošiljalmca mu MS. Ako ne ugaja, se denar vrne Mnogo priznalnih pise^ 3104 79 80 38 Mnihovgraška zaloga črevljev Henrik Kenda v Ljubljani prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dame in otroke po jako skromnih cenah. liTovost! Metni papir in cigaretne stročnic nedosežno izvrstne kakovosti. Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. „ IVAN & NIKOLAJ ZIC trgovina z vinom, na velilro. Ladji: „Domitila" & „Štelanija" Istri Vino z Visa, rdeče . . „ „ „ belo . . . Istrijanec, rdeč .... bel . . . . Dalmatin.-o. rdeč . . . p t-o d & j a. vina s liter po 40 in 42 h Dalmatinec, bel . . ■ ■ J? " 55 ■ Cviček (Opollo) . . n „ 36 „ 38 „ „ „ 36 „ 32 „ n »i 32 w 34 w . liter po 36 in 38 h . » „ 34 „ 36 „ Teran (iz obranih jagod) n „ 40 „ 40 „ Muškat (bel, sladek) . . „ „ 56 „ 60 „ franko kolodvor Puj v izposojenih posodah, ki se ne uraounijo. pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Pulj. Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva 2602 4 TI II Jf k Zidanje rake« H na novem centralnem pokopališču izvr&i po najnižji ceni I stauite!] nouejn pokopališča H po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. ™ j Natančneje se poizvc j— v tehnični pisarni g, Ferdinanda Truralerja mestnega stavitelja —36 v LJubljani, Pred Škofijo štev. S. A -: v ic Najcenejše »io kupi perilo, I vence in kravate, šopke moderce, za neveste Itd. itd. pri "tTTrčLltl J. JiEBEPt na Star&ss trgu št. 9. V konkurz J. Lozar spadajoča zaloga manufakturnega blaga v sodni cenitveni vrednosti K 13.432*— se bo oddala javnim ponudbenim pa ne pod gorenjo cenitveno vrednostjo. Vsak ponudnik mora s ponudbo položiti tudi 109/9 cenilne vrednosti na roke upravitelja kon-kurznega sklada in se morajo ponudbe vložiti najkasneje do 5. septembra 1906 pri podpisanem upravitelju sklada. Ponudbenik je na svojo besedo vezan do vštevšega 11. septembra 1906. Odobritev se pridržuje odboru upnikov. Cenilni zapisnik se lahko med uradnimi urami pregleda pri upravitelju mase. Upravitelj mase aree.s Dr. Edviii Ambrositsch. »ari UZOKl P O m & 1 9 8 t * X a ? » m. ■m t ti # e 2968-5 Ljubljana, hiša Matice Slovenske priporoča sokolskim društvom obleko za telovadbo in duge sokolske \\ 4 « O O potrebščiae a & O O I knjižna newo5t: Ljudmila Poljanec ije. V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno slov. naobraženemu ženstvu. 54 84 Cena broš. H 2-—, po pošti S 2-10, eleg. vez. K 3-—, po posti K 3-10. ZatožnBtoo L »ENTHER o LJubljani. Nova trgovi Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem poleg svoje manufakturne trgovine otvoril trgovino s čevlji domačega in tujega izdelka. Potrudil se bodem slav. občinstvo zadovoljiti s trpežnim blagom in nizkimi cenami. Priporočam se z odličnim spoštovanjem «ff J. KBBBR I „pri zlatem čevlju" J £jtibljatta, Stari trg 9.ff 3 95—2 F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, s* M mm. iovai 0t jie«^!^ ponudijo vsako poljubno množino 1703-34 „Koroški model" 9 zarezane strešne opeke (Stran j^fHLlzziegr^lV Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentovanl v oseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. UIdIc & Komp. In Jos. Harzola. Bk%fT Najličnejšo« najcenejše In najpreprostejše strešno kritje. - Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. ———————_ Sprejmeio se zastopniki Takojšna in najzaneslivejša postrežba. MT* Sprejmejo se zastopniki. TJ__a „ __t _ _ L A Lastnina in tisk .Narodne iinkara«' SL 1