Letnik 1912. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XCIII. — Izdan in razposlan 12. dne decembra 1912. Vsebina: (Št. 219—222.) 219. Razglas o pobiranju zapuščinskega prispevka k dunajskemu občemu preskrbljeval-nemu zakladu, ali zapuščinskega prispevka k nižjcavstrijskemu deželnemu ubožnemu zakladu od nepremične na Nižjeavstrijskem ležeče imovine, ki spada k zapuščini, obravnavani izven Nižjeavstrijskega. — 220. Ukaz, s katerim se izpreminja telefonska tarifa. — 221. Razglas, da se je pomožni carinski urad Saming izpremenil v carinsko podružnico. — 222. Razpis o izdaji bankovcev po 100 K z datumom z dne 2. januarja 1912. 1. 219. Razglas ministrstev za notranje stvari, finance in pravosodje z dne 25. novembra 1912.1. o pobiranju zapuščinskega prispevka k dunajskemu občemu preskrbovalnemu zakladu, ali zapuščinskega prispevka k nižjeavstrijskemu deželnemu ubožnemu zakladu od nepremične, na Nižjeavstrijskem ležeče imovine, ki spada k zapuščini, obravnavani izven Nižjeavstrijskega.*) Od nepremične imovine, ležeče na Nižjeavstrijskem, ki spada k zapuščini, ki jo je po občih pravilih o pristojnosti sodišč obravnavati izven Nižjeavstrijskega, je treba plačati zapuščinski prispevek k dunajskemu občemu preskrbljevalnemu *) O zapuščinskih prispevkih od nepremične imovine, ki spada k zapuščini, obravnavani izven dežele, v kateri se je uvedel prispevek, primerjaj razglase z dne 11. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 101), z dne 3. septembra 1898.1. (drž. zak. št. 184), z dne 28. decembra 1898. 1. (drž. zak. št. 24 iz leta 1899.), z dne 4. aprila 1899. 1. (drž. zak. št. 69), z dne 6. maja 1899. 1. (drž. zak. št. 111), z dne 7. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 245), z dne 22. novembra 1900. 1. (drž. zak. št. 230), z dne 20. decembra 1902. 1. (drž. zak. št. 34 iz 1. 1903.), z dne 24. marca 1904. 1. (drž. zak. št. 33), z dne 18. februarja zakladu ali zapuščinski prispevek k nižjeavstrijskemu deželnemu ubožnemu zakladu (zakona z dne 27. junija 1910. 1. [dež. zak. in uk. št. 142 iu 143] veljavna od 1. dne julija 1910. 1.). Za odmero je poklican c. kr. osrednji taksni urad in urad za odmero pristojbin na Dunaju. • Deželna zakona se uporabljata na zapuščine, pri katerih je pripala dedščina po začetku veljavnosti zakonov. Hochenburger s. r. Zaleski s. r. Heinold s. r. 220. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 5. decembra 1912.1., s katerim se izpreminja telefonska tarifa. V § 9 z ukazom z dne 24. julija 1910.1. (drž. zak. št. 134) razglašene telefonske tarife se točka 2 izpreminja v naslednje besedilo: 1905. 1. (drž. zak. št. 36), z dne 6. decembra 1905. 1. (drž. zak. št. 186), z dne 21. novembra 1906. 1. (drž. zak. št. 228), z dne 20. maja 1911. 1. (drž. zak. št. 125) in z dne 18. decembra 1911.1. (drž. zak. št. 231). (SlovenUch.) 206 1152 Kos XCI11. 222. Razpis finančnega ministrstva z dne 11. decembra 1912. „2. Naročnina za zunanje stranske postaje znaša 40 K. K tein pride pribitek za oddaljenost, a) ki se odmeri ob neposrednji zvezi stranske postaje s stično postajo po zračni črti med tema postajama, b) ako se porabljata dva osrednja stična voda za medsebojno zvezo obeh postaj, po zračni črti, in sicer tako med slično postajo in centralo kakor tudi med stransko postajo in centralo. Pribitek za oddaljenost znaša v prvem in dru-,gem pasu 3 K, v tretjem pasu 10 K za vsakih 100 metrov ali drobec 100 metrov, najmanj pa 10 K za zračno črto, oznamenjeno pod a), ali za vsako pod b) omenjenih zračnih črt. Ako in kolikor teče ena teh zračnih črt v tretjem ali četrtem pasu, je uporabljati določila §§ 7 in 8 o znižbi pribitka za oddaljenost proti povračilu stroškov za napravo voda, oziroma o dogovoru naročbenih pogojev, zlasti pristojbin. Isto velja glede stikov, ki so posebno dragi ali se naredé v posebno težavnih razmerah. V dunajskem lokalnem telefonskem omrežju veljajo posebna določila gledé naročnin za zunanje stranske postaje, za kojih zvezo s slično postajo se rabita dva centralna stična voda in v danem primeru tudi posredovalni vodi. “ Spredaj stoječa določila dobe za stranske postaje, ki sc ustanove na novo, takoj moč, za že obstoječe stranske postaje pas 1. dnem aprila 1913.1. Schuster s. r. 221. Razglas finančnega ministrstva z dne 5. decembra 1912. 1., da se je pomožni carinski urad Saming izpremenil v carinsko podružnico. Pomožni carinski urad II. razreda v Samingu se je izpremenil v podružnico pomožnega carinskega urada II. razreda v HaLbachu. Oblasti tega carinišča se ne izpreminjujo. Zaloški s. r. 222. Razpis finančnega ministrstva z dne 11. decembra 1912. 1. o izdaji bankovcev po 100 kron z datumom z dne 2. januarja 1912. I. Avstrijsko-ogrska banka začno po nastopnem razglasu 23. dne decembra 1912. 1. izdajali bankovce po 100 kron z datumom 2. dne januarja 1912. 1. Določila, s katerimi se prekličejo in vzamejo iz obteka bankovci po 100 kron z datumom 2. dne januarja 1910. 1., ki so sedaj v obteku, se razglasé svoječasno posebej. Zaleski s. r. Razglas zaradi izdaje novih bankovcev po 100 kron z datumom 2. dne januarja 1912. 1. Dne 23. decembra 1912.1. začne Avstrijsko-ogrska banka v svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Budimpešti 1er v vseli podružnicah izdajati bankovce po 100 kron z datumom 2. due januarja 1912. 1. Novi bankovci so popisani v prilogi k temu razglasu. Določila, s katerimi se prekličejo in vzamejo iz obteka bankovci po 100 kron z datumom 2. dne januarja 1910. L, ki so sedaj v obteku, se razglasé svoječasuo posebej. V Budimpešti, 28. dne novembra 1912. 1. Avstrijsko-ogrska banka. Popovics «uvernêr. Zimmermann Pranger generalni svetnik. generalni tajnik. (Priloga.) Popis stokronskega bankovca Avstrijsko-ogrske banke iz leta 1912. Bankovci Avslrijsko-ogrske banke po 100 kron z dne 2. januarja 1912. 1. imajo obliko 1G3 milimetrov široko in 108 milimetrov visoko in kažejo Kos XCIII. 222. Razpis finančnega ministrstva z dne 11. decembra 1912. 1153 na papirju, narejenem brez vodnega znamenja, dvojni tisk, na eni strani z nemškim, na drugi strani z ogrskim besedilom. Prava podoba bankpvca je 151 milimetrov široka in 96 milimetrov visoka. Obé strani bankovca sta tako v risbi kakor tudi v barvi popolnoma različni. Nemška stran kaže na desni s štirimi gilo-širanimi rozetami obdano idealno glavo en face v ovalnem gilošnem okviru. Gornjo teli štirih gilošnih rozet flankirajo na desni in na levi številke „ 100“, belo na temnem dnu. Dolnja teh rozet ima v beli pisavi kazensko določilo, ki se glasi: „Die Nachmachung der Banknoten wird gesetzlich bestraft“ (Ponarejanje bankovcev se kaznuje po zakonu). Levi, nekoliko manjši del bankovčeve podobe ima besedilo bankovca s podpisom bančne firme v naslednji razvrstitvi: „Die Oesterreichisch-ungarische Bank zahlt gegen diese Banknote bei ihren Bauptanstaltcn in Wien und Budapest sofort auf Verlangen Hundert Kronen in gesetzlichem Metallgelde. Wien, 2.Jänner 1912.“ (Avstrijsko-ogrska banka plača za ta bankovec v svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Budimpešti takoj na zahtevanje Sto kron v zakonitih kovinskih novcih. Na Dunaju, 2. dne januarja 1912. 1.) Na to sledi cesarski avstrijski orel in nastopni podpis firme: „OESTERREICHISCH-UNGARISCHE BANK. Popovics Gouverneur. Schluinbcrgor Pranger Genoralrat. Generalsekretär.“ (AVSTRIJSKO-OGRSKA BANKA. Popovics guverner. Selilnmbcrgor Pranger generalni svetnik. generalni tajnik.), nadalje spodaj oznamenilo imenske vrednosti bankovca, namreč „Hundert Kronen“ v osmero različnih deželnih jezikih, in sicer v naslednjem redu: STO KORUN - STO KORON - STO KRON STO KRUNA - CTO HOPOH - CTO RPYHA CENTO CORONE - UNA SUTÄ COROANE. Podobo bankovca obdaja pravokoten, giloširan okvir in tiskana je v zeleni barvi. Podtisk je pestrobarven, kaže v reliefni maniri graviran fond in sestoji menjaje iz majhnega rom-bastega okraska in številke „100“. Ogrska stran ima iste dimensije bankovčeve podobe ; tako risba kakor tudi temelj sta pestro-barvna. Giloširan, pravokoten okvir obdaja na desni idealno glavo v profilu, obdano z ovalnim, gilošira-nim Irakom, pod lo glavo je podolgasta giloša z belo številko „100“ in pod njo v dolgem, pravokotnem napisu kazensko določilo, glaseče se: „A bankjegvek utânzdsa a tôrvény szerinl büntettetik.“ Na desni in levi flankirata glavo dve tridelni dolgi navpični giloši, zgoraj s temno številko „100“ na belem dnu. Na levo od tega kompleksa stoji ogrsko besedilo: „Az Oszlrâk-magyar bank e bankjegyért bàrki kivânsâgâra azonnal fizet béesi és budapesti fflintézeteinél S z à z korona tôrvényes érczpénzt. Bées, 1912. januâr 21". OSZTRÂK-IÏIAGYAR BANK. Popovics kormdnyzd. Heinrich Pranger fôtûndcsos. vezértitkâr.“ Na levi pod njim sloji v okrogli giloši grb dežel svele ogrske krone, na desno od njega pa oznamenilo serije in številke v rdeči barvi. Spodnji temelj sestoji iz reliefnega fonda s številko „100“ in iz gilošnega fonda. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1913. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, mmunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1913 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunajii, 1. okraj, Seilerstätte Št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samč, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo: tnik 1849. za . 4 K 20 h Letnik 1865. za . 4 K — hlLetnik 1881. za . 4 K 40 h Letnik 1897. za 15 K — h 1850. t» * 10 , 50 , 9 1866. » 4 . 40 . 9 1882. it 6 , — 9 1898. it 6 , — 1851. * 2 , 60 , It 1867. » 4 , - . 9 1883. n • 5 . — « 9 1899. « 10 , — 1852. 9 * 5 , 20 , It 1868. 9 . 4 , - • 9 1884. 9 • 5 , — n n 1900. 9 7 , — 1853. 11 * 6 , 30 „ * 1869. „ . 6 . - . 9 1885. 9 • 3 , 60 n n 1901. 9 6 , — 1854. 1* * 8 , 40 , 11 1870. n • 2 , 80 „ 9 1886. 9 4 . 60 » n 1902. 9 7 , 50 * 1855. n 4 , 70 „ 11 1871. 11 • 4 » — K * 1887. 9 * 5 , — n it 1903. n 9 , — 1856. it 4 , 90 , 11 1872. n • 6 , 40 , 9 1888. 8, 40 n * 1904. 9 5 , — 1857. » 5 , 70 , _ 1873. n • 6 , 60 , 9 1889. 6 , — » 1905. 9 6 „ — 1858. 4 , 80 , » 1874. 11 4 , 60 „ 9 1890. 9 5 , 40 it 9 1906. 9 12 , — 1859. n 4 . H 11 1875. „ . 4 , — , II 1891. 9 6 , — it 9 1907. 9 13 , — 1860. * 3 , 40 , It 1876. 9 3 , - , » 1892. 9 10 , — it 9 1908. 9 9 , — 1861. » 3, — „ 1877. It • 2 , - , II 1893. 9 6 , — » 9 1909. 9 8 , 50 1862. it 2 , 80 , « 1878. It • 4„ 60 „ It 1894. 9 6 , — » * 1910. 9 8 , 40 1863. „ 2 , 80 , It 1879. 9 • 4 , 60 , II 1895. 9 7 , — it 9 1911. 9 7 , — 1864. 2 n 80 . 9 1880 9 4 , 40 , 11 1896. 7 , — it Prodajna cena za letnik 1912. se naznani začetkom januarja 1913. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni liskarnici na Dunaju III. okraj, Rennweg 16. Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno produjno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24: s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.