Političen list za i narod. Po poitl prejeman velja: Za tele leto predplačaa 16 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt Ista i fld., ta jede« mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gld., a pol leU 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meaec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 irld. 20 kr. več na leto. Posiunne itevilke po 7 kr. Vredniitva t e 11 f 6 n - i t e v. 74. Naročnino !n oznanila' (i n i e r a t e) viprejema upravništvo in ekspedicija i ,,Katol. Tiskarni44 Kopitarjeve ulice It. 3. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v BemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja viak dan, izvzemli nedelje in premike, ob pol 6. uri popoldne. ž*4tev. 194 V Ljubljani, v petek 25. avgusta 1899. Letnilt 3L3ilVII Poulični izgredi v Celovcu. Iz Celovca, dne 23. avg. Za Celjem — Celovec! Sinoči dogajali so se v Celovcu izgredi, ki gotovo v marsičem ne zaostajajo za celjskimi in so jim v mnogem oziru enaki! Tam se je nahujskana in dobro or-ganizovana druhal vojskovala zoper Cehe in Slovence, tu pa so razgrajali Nemci zoper Nemce, istotako nahujskani in organizovani prav po načrtu. Izgredi so mnogokomu morali odpreti oči: Oni, ki so delali — tudi iz konservativnega tabora — za celjske izgrede odgovorne Slovence in Cehe, vidijo po celovških dogodkih, da to nikakor ni res! V Celovcu ni slo zoper Slovence, in vendar izgredi podivjane druhali, da je tekla kri! (Zaplenjenih 5 vjat') Nisem Vam nameraval obširneje poročati o zborovanjih, ki so se tu vršila zadnje dni, ker bi naše občinstvo to le malo zanimalo. Zbrali so se tu na skupen shod zastopniki akademičnih podružnic družbe za ustanovitev katoliške univerze v Solnogradu. Zborovanje je bilo povsem nepolitično, ni imelo nobenega narodnega značaja. In vendar je nemško-nacijonalna in »rudeča« druhal pod patro-nanco, rekel bi, naših slavnih nemških »voditeljev« uprizarjala nečuvene škandale in poulične izgrede, ki so največjega obžalovanja vredni in ki jasno osvetljujejo celovške razmere! V ponedeljek so se iz raznih avstrijskih pokrajin došli zastopniki — večinoma bogoslovci — in precej celovških gospodov zbrali pri »Sand-wirtu« na prijateljsko zabavo, ki je bila prav pri srčna. Vedelo se je že tu — in tudi slavna policija je dobro vedela za to — da nameravajo so- cijalni demokratje in nemškonacijonalni študentje uprizoriti izgrede, oziroma motiti zborovanje. Neki socijalni demokrat je vdrl v dvorano in, ko so ga odstranili, je zapretil, da že pridejo zopet Isti večer so imeli tiskarski delavci shod pri Grommerju. Shod je bil razpuščen, a po shodu se je vlekla cela tolpa pred omenjeno gostilno in tam demonstrirala z glasnim vpitjem in žvižganjem. Vzajemno so peli »Die Wacht am Rhein« in »das Licd der Arbeit« ter odšli z grožnjo, da drugi večer pridejo zopet — k slavnostnemu zborovanju. Slavnostno zborovanje je bilo v hotelu »Kiirntnerhof«. Udeležba je bila dobra, dvorana lepo okrašena, mestna godba je pridno svi-rala, na dnevnem redu sta bila jako zanimiva govora o razvitku filozofije (vodja Schnieder S. J.) in o katoliški znanosti (vitez Kralik z Dunaja). No, govornika sta govorila izborno, da bi bil pravi duševni užitek, poslušati, — a kaj, ko nisi mogel. Opozorilo se je župana, cesarskega svetnika Neunerja, na pretečo nevarnost, a policija ni storila takorekoč ničesar! Komaj je začel gospod Schnieder govoriti, se je oglasilo z ulice ob dvorani strašno vpitje, žvižganje s piščalkami itd. Vzajemno je pela zbrana druhal zopet »Die Wacht am Rhein«, »Das Lied der Arbeit«, »Bismarklied« itd. Policija ni razgrajalcev odstranila, niti jim zabranila vstopa v omenjeno ozko ulico. (Zaplenjenih 6 vrst.) Kmalu je priletelo v dvorano kamenje. Razbili so veliko šip. Razburjenost med udeleženci je bila velika, a vendar se je zborovanje vršilo po vsporedu. Na ulici je dalje trajalo vpitje, petje, grožnje itd., policija ni napravila reda, dasi bi z odločnim nastopom par policajev lahko razpodilo vso razsajajočo druhal, med katero je bilo dosti celovških nacijonalnih »gospodov« in mnogo dijakov! Množica je naraščala, kamenje je letelo, — to je trajalo več ur. Hoteli so s silo vdreti v hotel. To se je zabranilo. Prišlo je vojaštvo, a tudi to ni očistilo trga, ker ni smelo nastopati. Množica je na nečuven način izzivala in psovala vojake, ne da bi se zato komu kaj zgodilo ! (Zaplenjeni 2 vrsti.) Ko smo odhajali, morali smo iti pod varstvom policije. Vkljub temu so nas napadali s ka men j em. Dva jezuvita (oo. Danner in Schmidt) je druhal obkolila, ju vrgla na tla, bila s palicami, ometala s kamenjem in neču-veno zasramovala. O. Schmidt je ranjen tako, da bo moral več časa ležati. O. Danner, šest-desetleten starec, ima dve hudi rani na glavi. Profesorja Griesla iz Gradca so istotako pretepali. Kamenje je letelo na mnoge druge. Po teh dogodkih je stopilo osem policajev v dvorano in zahtevalo, da jo zborovalci zapustč, dočim je spodaj rjovela poulična druhal in napadala vsakogar, kdor je prišel iz hotela!! Celovška policija, ki se je tako — odlikovala zadnjič v Celju, — »odlikovala« se je tudi v Celovcu ! Duhovno semenišče je druhal večkrat naskočila in razbila veliko šip. V Mohorje vem domu so razbili dve šipi. Za danes nameravani izlet na Vrbsko jezero je izostal, na večer napovedani sestanek je magistrat prepovedal. Tuji gostje so se že odpeljali. SSi LISTEK. Babinska republika. (Črtica iz kulturne zgodovine poljske.) (Konec.) Babinjani so poznavali izvrstno ljudi svojega veka. Noben dušeslovec ne bi znal tako temeljito razločevati nravi in strasti ljudske, nobeden moralist ne bi umel tako jasno razložiti navade in običaje njihove, noben fizijognomik ne bi mogel razjasniti značaj človeka po njegovem govoru, obliki, boji in drugih zunanjih znamenjih tako verno, kakor so to umeli in znali ugledni člani republike babinske. Kader je kateri manje poznat človek iskal, da ga sprejmejo v društvo, tedaj so se društveni dostojanstveniki posvetovali, popra-ševalt o njem, a slednjič so še zahtevali, naj kandidat jasno dokaže, da je vreden in dostojen sprejeti ono čast, katera se mu kani podeliti. Zasmeh-ljivcev, obrekovalcev in ovaduhov, ki so napadali tuje poštenje ali obirali zasluženo slavo, niso sprejemali. Najmileji so jim bili oni kandidati, ki so bo odlikovali s svojo veselo nravjo, prostodušno dovtipnostjo in nedolžnimi šalami. Ko so so delile časti neprisodnim ljudem ali takim, ki niso marali zanje, izvolila je družba iz svojega kroga od- lične može, ki so resnobno in s spoštovanjem sprejemali nalogo, da izdado s svečanimi obredi izvoljenim članom diplome za dokaz, da so zares imenovani za dostojanstvenike babinske republike. Ljudje lokavi in razboriti so sprejemali namenjene jim časti ter se pri tem hlinili, češ, kako so srečni, da morejo biti člani te družbe. Ko se je pa kateri novoimenovani častnik srdil ter še celo ni hotel sprejeti namenjenega mu dostojanstva, raztrosila je družba o njem po zemlji toliko smešnic in dovtipov, da se je slednjič raje udal vladi ba-binski, nego da se mu še dalje smejejo. Kralj Sigismund Avgust, ki je bil sam plemenitega in blagega srca, je prav rad poslušal, ko so mu pripovedovali o republiki babinski. Enkrat je bilo okoli njega več članov družbe, pa jih on popraša, če imajo tudi v Babinu kralja. Dvorski župan Pszonka, najclovtipneji izmed njih, odgovori mu naravnost: »Bog varuj, da bi mi, dokler si ti živ, pomišljali o volitvi drugega kralja za nas. Vladaj, gospodar, srečno na Poljskem in v republiki babinski«. Kralja ne razžali ta odgovor, ampak se od srca nasmeje. Babinjani so se ponašali v šali, da imajo privilegije potrjene od kraljev, cesarjev in celo od rimskih papežev. Na svojih zborih so se zabavali sicer z ugodno šalo ter si ojstrili svoj duh ali njihove šale in smešnice, navadno prav dovtipne, so močno vplivale na vrstnike, ter so mnogo pripomogle, da se je tedanje društvo otreslo smešnih in slabih navad. Sale babinske družbe so bile naperjene proti pregreham, napakam in neumnostim ljudskim, pa so se zares mnogi velikaši in plemiči izlečili od napak in hib, radi katerih so dobili namenjene službe v babinski republiki. Pa tudi na mlajši rod je delovala koristno ta družina, ker je širila med njim zmernost, skromnost, uljudnost in hrabrost, sploh čednosti, brez katerih nima pravega ugodnega društvenega življenja. Stanislav Pszonka, začetnik družbe babinske, je umrl na koncu vladanja Sigismunda Avgusta (med letom 1560 in 1570). Ali njegovi potomci so upravljali z republiko čisto v njegovem duhu in smeri. Adam Pszonka se ni proslavil samo s svojo učenostjo, nego tudi z junaškimi deli na bojnem polju. V republiki babinski je bil tudi dvorski župan ; kadar pa ni mogel vršiti dolžnosti tega svojega poklica, zastopala ga je njegova soproga Eva, rojena Lasorka. Po smrti Sigismunda Avgusta (1572) so se znatno spremenile okolnosti na Poljskem. Brez-vladjo je provzročilo mnogo razprtij in neredov. Ni tedaj čudno, da se je ta duh javil tudi v ba- Za današnji večer so bili napovedani novi izgredi. Bomo videli, kaj bo! Zaprli so šest oseb. Množica je po polunoči kričala pred magistratom, naj jih izpusti Čuda, da tej želji — niso ugodili! O nekaterih podrobnostih Vam obširneje poročam jutri. Poulična druhal — na delu! Iz Celovca, dne 24. avgusta. Revolta se — n a d a 1 j u j e I — To je signatura včerajšnjega, in bode, kakor se govori, tudi današnjega dne! Že včeraj sem omenil, da so izgredi, kakeršni so bili v torek zvečer, bili od nemškonacijonalne in socijaldemokratične strani skrbno pripravljeni. Shod akad. podružnic jim je dal zato povod. Celovčani nočejo zaostati za Celjani, za razgrajači v Graslicah, Ašu, Hebu, Gradcu, itd. itd. — Daleč je že dozorela podivjanost, ka-keršna cvete tam, kjer vlada nemškonacijonalna modra in soc. demokratska rudeča tovaršija. Kakor sem Vam že včeraj sporočil, je magistrat prepovedal za sinoči napovedani prijateljski sestanek pri „Sandwirtu«. Tam hi imela svirati i vojaška godba, kakor običajno ob sredah. I ta se je odpovedala. Vse to se je razglasilo po listih, da bi s tem ukrotili poulično druhal. Zastonj! Zopet je prišlo do izgredov, dežilo je kamenje, itd. Tolpa se je zbrala najprej pred »Sandvvirtom«. Ko se ji je naznanilo, da ni nobenega »črnega« notri, vlekla se je žvižgaje in prepevajo pred škofijsko palačo v velikovškem predmestju. Tam so razgrajali zopet nekaj ur. Kamenje je frčalo po zraku na okna, ki so bila zapahnjena. Policija z županom na čelu je bila zopet nesposobna, napraviti red! Tolpa je vlomila skozi težka železna vrata, ki ločijo dvorišče škofije od ceste. Druhal se je vdrla na dvorišče, tam zopet kričala, prepevala vzajemno »Wacht am Rhein« in delavsko pesem, metala kamenje. Bilo je ranjenih več policajev. Poklicali so na pomoč vojaštvo, deželne brambovce, ki so konečno zaprli vhod k škofiji, zabranili tolpi, da se ni vlekla k dijaškemu semenišču in k nemški tiskarni družbe sv. Jožefa. Klice, ki so se slišali iz razsajajoče množice, ni mogoče zapisati. Bilo je med razgrajalci veliko otročadi, a tudi dosti odraslih boljše vrste. Gotovo je, da naša nemškonacijonalna »inteligenca«, ki obstoji večinoma iz mestnih, deželnih, hranilničnih zasebnih in drugih uradnikov, vse izgrede odobrava in se smeje v peBt, ker gre zoper — klerikalce. Od škofije, kjer so prerezali tudi domači telefon, tolovajski poškodovali ograjo itd., so se vlekli zopet pred duhovno semenišče, kjer je zopet zažvenketalo par šip. Od tam so šli pred r o t o v ž (!), kjer so zahtevali, naj se izpuste zaprti zločinci. Vojaštvo je moralo mestno hišo stražiti. Šele po polnoči je nastal mir. binski republiki. Člani njeni so hoteli, da so dov-tipni, ali malokdaj so jim bile šale dobre in zgodne, kakor se more razsoditi iz društvenih zapisnikov od 1. 1601 — 1677. V tem rokopisu, ki je pisan v prozi in stihih, so samo še kratke vesti, kdaj je kdo imenovan za častnika, in iz katerih razlogov je dobil omenjeno službo. Tukaj sledi nekoliko primer iz zapisnikov babinskih: Leta Gospodovega 1604. dne 24. maja. Gospod Valerijan Trepka je postal lečnik babinski iz tega razloga, ker svetuje, da naj človek v naj-veči vročini popije nekoliko meric malvazije; on trdi, da je tako izlečil svojega očeta. Leta Gospodovega 1606. Gospod Stanislav Korčinski je postal častnik babinski po tej okol-nosti: On je trdil, da stoji v Rimu ena do zdaj še nedogotovljena cerkev nad petdesetkrat sto tisoč milijonov, in da ne bo dogotovljena niti do sodnega dne. Ravno tako je trdil, da se na Laškem ne koljejo teleta, če niso stara štiri leta. Babinska vlada je to uvažila ter mu podelila službo blagajnika in poročevalca za zunanje zadeve. Leta Gospodovega 1617. 4. novembra. Gospod Nikolaj Strudonski je trdil, da se gabrov les spremeni v kremen, če se dolgo moči, in da se more potem ž njim ogenj ukresati, kadarkoli kdo hoče. Ker je ogenj vedno potreben, posebno še v al- Ta kratka »zgodovina« včerajšnjih dogodkov je prava sramota za »nemški« Celovec! To je sad onega večnega hujskanja, kakor je v navadi pri vladajoči kliki, kakeršno podpira posurovelo nemškonacijonalno časopisje! Največji naval je bil včeraj pred škofijo in na najgrši način so psovali gosp. knezoškofa. Mil. gos p odjedal celovškim obrtnikom in delavcem zaslužiti že na stotisoče goldinarjev, zlasti pri gradnji Marijanišča in sv. Jožefa tiskarne. Vsakdo vč, d* on d& v pravem pomenu besede zadnji krajcar v dobrodelne namene, da se odpove prav vsemu, vsaki ugodnosti revnemu ljudstvu v prid. Brez pretiravanja moramo reči. da naš mil. g. knezoskof kot pravi apostolski mož žrtvuje vse, kar ima, da, samega sebe — za izročeno mu čredo! Kaj je plačilo? — Kamenje, katero meče poulična druhal, dočim ji liberalno- nacijonalna »gospoda« prijazno namižkava in ploska! Reči moramo, da je danes v Celovcu duhovnik brez vsega varstva. Pri policiji ga išče zaman! Na ulici te psujejo, zasmehujejo. Dokaz: Ko grem po mestu opoludne, sreča me delavec; pozdravlja me: »Pfui Teufel«. Malo pozneje naletim na par nemških »buršev« - dijakov. Pozdrav: »Pfui Teufel!« Ni čuda! Časopisje skrbi zato. Uradna »Ce-lovčanka« poroča o izgredih kar tako — mimogrede, kakor bi se nič hudega ne zgodilo. Taka so tudi poročila vladnega »Corr. Bur.« Skrajno perfidno in podlo pa je pisarenje lista »Freie Stimmen«, ki izgrede naravnost odobrava in krivdo vali na »črne«, ker , — no, ker je to sploh navada na svetu, in ker se drznejo priti v Celovec, v »gostoljubni«, »slavni«, »nemški« Celovec k — nepolitičnemu, znanstvenemu shodu! — To vam je vrhunec ultranemške »svobode«, »kulture«, »omike«, »gostoljubnosti«^ — v se prav »fin de sitScIe!« Heil! Zaprli so sinoči 11 oseb, med drugimi stavca Ulbinga iz Leonove tiskarne. Tega so bili zaprli že prejšnji večer, a na prošnjo njegovega gospodarja zopet izpustili. Pater Schmidt, o katerem sem Vam včeraj poročal, leži in trpi velike bolečine. Strta mu je baje roka. Za danes se napovedujejo novi izbruhi podivjane druhal i. Naskočiti hočejo danes, kakor se govori, mestno hišo! No, morda spozna gospoda resničnost be-sedij: »Die Geister, die ich rief, werd' ich nicht mehr los«. No, saj bomo videli, kaj pride nocoj, in če imam jutri še zdravo roko, Vam že sporočim ! Dogodki na Francoskem. Črni oblaki se zgrinjajo nad Francijo. Mej ljudstvom vre, armada politizuje, generali nastopajo kot politični voditelji, disciplina se ruši, vlada kemiji, bil je ta gospod imenovan za kemika ba-binskega. Leta Gospodovega 1664. dne 24. junija. Gospod Stanislav Ciolek, stotnik in poslanec voj-vodstva lubelskega, je trdil po ranem zajutrku v Babinu. ko je zapovedal dvorski župan babinski, da se priredi obed za ta dan pred sv. Janezom Krstnikom, da ni treba v Babinu ribe loviti, nego da se samo zažgo vrše na dvorišču. Radi tega je imenovala republika Ciolka za svojega kuharja. Zanimivo je še omeniti, da se nahajajo v babinskih zapisnikih lastnoročni podpisi najslavnejših mož iz najodličnejših rodovin poljskih, od Zamojskih, Tarnovskih, Potočkih, Osoliuskih in drugih. Razun teh nahajamo med Babinjani imena pesnikov Jana Kochanovskega, Reja iz Naglovic, Andreja Trzecieskega, Paprockega, Sepa ali Stav-zynskega in mnogih drugih slavnih pisateljev poljskih. Republika babinska je obstajala še dolgo za vlade kraljev: Štefana Batora, Sigismunda III., Ivana Kazimira in Mihajla Wieszniowieckega. Za kasneje burne dobe je propala; ali narod poljski pamti ter se je spominja še dandanes. Kadar kdo kaj pripoveduje, kar ni resnici podobno, pa se mu ne veruje, tedaj 8e reče: »To je gotovo slišal v Babinu«. je zgubila glavo, Dreyfsardi in antisemitje rujejo mej množicami, novinarstvo je zabredlo v skrajna nasprotja, da človek zastonj išče resnice. Že dolgo ni bilo v Franciji ugodnejših razmer za »pronun-ciamento«. Položaj označuje dejstvo, da so mnogi francoski bogataši pobrali svoje novce in jih naložili v angleških in belgijskih bankah. Dreyfusova afera je nesreča za Francijo. Afera sama na sebi je jficer neznatna, toda simptom je bolezni, ki se pase po životu naroda, ki je razjedla mnoge višje kroge in se prijemlje širših slojev prebivalstva. Danes se več toliko ne poprašuje, ali je Drevfus kriv ali nedolžen; afera je vzrasla in postala francoska afera. Na oder stopajo osebe, ki odkrivajo vse podlosti pariške družbe, ki zastopajo po svojem dostojanstvu in javnem delovanju skrajna nasprotja socijalnega in političnega gibanja. Boj je vsplamtel med semi-tizmom in antisemitizmom, med vero in brezver-stvom, zakonom in anarhijo, resnico in lažjo, frazo in realnostjo, moralo in podlostjo .. Ali se bodo res uresničile besede, da se sedanje stoletje završi s krvavo vojsko? Ali smemo verjeti ljudski misli, da se bliža konec tretji francoski republiki ? Dreyfus je samo jedna glavnih oseb v francoski drami, ki se predstavlja pred občinstvom v Rennesu. Antisemit Guerin s svojimi tovariši, za-barikadovan v ulici Chabrol in barbarski prizori v cerkvah sv. Ambroža, sv. Nikolaja in sv. Jožefa so le posamezni prizori v veliki žaloigri. Kdo je kriv? Ne Dreyfus, ne Esterhazy, ne Henry in tudi ne Du Paty. Ti so le žrtve splošne propalosti, le členi v dolgi verigi brezznačajnih živliev, svedoki dramatične peripetije. Kako se konča in razvije ta stoletna igra? Razvoj Dreyfu8ove pravde pa je v bengalični luči osvetlil antagonizem mej Francijo in Nemčijo. Danes je dokazano, da so se stekale niti nemške špijonaže v pariški palači nemškega veleposlaništva, in da je Nemčija kupovala od francoskih častnikov vojaške tajnosti. Špijonaža je bila od nekdaj v navadi pri vseh državah in narodih, a v tej obliki in meri malokdaj. A Nemčija molči. Molčala je, ko so Dreyfusa odpeljali na Hudičev otok, in molči še danes, dasi bi ravno ona naj preje naredila konec Dreyfusovi pravdi. Grof Btilow je sicer v nemški zbornici zatrjeval, da Nemčija ni imela zveze z Dreyfusom". To je že mogoče, a mogoče je tudi, da je bila v direktni zvezi z drugimi osebami in je Dreyfus le slepo orodje. In to domnevanje, a mnogih Francozov prepričanje razburja javno mnenje proti Nemcem. Dreylus je nekoč pretil, da ima tisoč dokazov za svojo nedolžnost. Radi tega se nam čudno zdi, da ne pride z dokazi na dan. Ali ima še toliko vojaške discipline in ponosa, da ne izda svojih sokrivcev? In glavni sokrivec utegne biti Nemčija, katera vsak trenotek lahko odkrije resnico, pomiri duhove v Franciji in prepreči bojni vihar. Drugo, kar je ta pravda dokazala, je dejstvo, da je zloraba javne oblasti in političnega vpliva v republiki isto tako mogoča, kakor v monarhiji. Da, ta zloraba more biti še usodepolnejša, ker v političnem vrtincu ni stalne točke, ni poosebljene avtoritete. Vlade se menjajo kakor posli pod slabo streho. Moči se izrabljajo in mej ljudstvom raste nezaupnost ter se rodi želja po vednih izpremem-bah. Edino upanje, da se utegnejo raztrgati in razpršiti črni oblaki nad Francijo, je zveza z Rusijo. Politični pregled. V Ljubljani, 25. avgusta. Ali se zjasni politično obzorje? S tem vprašanjem se peča mej drugimi listi tudi dunaj-ska »Informat.« in pravi, da je prav mogoče, da pride Avstrija konečno v ta prijetni položaj. Iz »dobro informovanih konservativnih krogov gorenje avstrijskih« je dobila namreč naslednje vrstice : Politični položaj se pojasni tokrat v Pragi in to bržkone v najkrajšem ča8U, vsakako pa v prvi tretjini meseca septembra, ko se vrši plenarna seja mladočeških državnih in deželnih poslancev. Pred to sejo so vrše v Pragi važna posvetovanja katerih se poleg finančnega ministra dr. Kaizla udeleže tudi druge politično važne osebe, mej temi pred vsem dva zastopnika drugih desničarskih strank. Pred vsem se pojasni tu razmerje mej Cehi in katoliško ljudsko stranko in Bicer v to svrho, da Priloga 19*4. štev. »Slovenca" dn6 25. avgusta 1899. se i v bodočo ohrani staro prijateljstvo tako trdno, da bo moglo v prihodnji kritični dobi prestati vsako preskušnjo. K temu bo ne malo pripomoglo zadovoljstvo v katoliški ljudski stranki radi taktiko češkega naroda. Stranka, oziroma nje držav-nozborski zastopniki so neki zelo zadovoljni, ker Cehi no marajo reagovati na nečuvene izgrede, ki jih provzročajo nemško-nacijonalni kričači v Celju in drugod. Vprašanje je pa seveda, bode li to pripomoglo do konečnega odobrenja češkega stališča v jezikovnem vprašanju. — Iz tega poročila je posneti, da se posvetovanj v Pragi udeležita dva vplivna zastopnika katoliške ljudske stranke, ki bota porabila vsa mogoča sredstva, da se češka državnozborska delegacija še nadalje oklepa večine, ob jednem pa tudi dobita zagotovilo, da slovanski zastopniki ne bodo obteževali stališča katoliške ljudske stranke v desnici. Ako se toraj gorenja vest uresniči, smemo pričakovati iz Prage tekom septembra zelo važnih poročil. Vlada paragrafa 14, ki je zadnje dni toliko razburjala razne kroge v Avstriji, skuša sedaj popravili polagoma, kar je zagrešila v očeh raznih nezadovoljnežev, ter pokazati, da zna tudi ugoditi splošnim zahtevam, kadar se nudi za to primerna prilika. Zadrge dni je vlada s pomočjo tega paragrafa uveljavila dve cesarski naredbi, kateri bodo dotični, ki imajo od njih pričakovati kaj koristi, toplo pozdravili. Prva uravnava, akoravno precej pozno, plače državnim služabnikom raznih vrst, druga pa dovoljuje olajšave pri izročevanju posestev. Prva bo toraj donesla koristi državnim uslužbencem nižjih vrst, druga pa posebno preobremenjenim srednjim stanovom. Včerajšnji dunajski uradni list objavlja zopet tri cesarske naredbe, katerih prva se tiče dotacije melioracijskega zaklada, druga uravnava dostavnine in jednake pristojbine sodnim slugam in tretja govori o nekaterih premembah pri delavskih zavarovalnicah proti nezgodam. »Wiener Abendpost« napoveduje poleg tega še nekatere drug.3 naredbe, ki se bodo tikale zboljšanja položaja orožnikov, železniških uslužbencev itd. Splošno se toraj vidi, da Be § 14. hoče prikupiti avstrijskemu prebivalstvu vseh slojev in tako čim bolj omejiti veliko nasprotje mej radikalnimi strankami in vlado. — Gotovo je pozdravljati vladne naredbe zadnjih dnij, ker so obče koristne, toda ob enem pa ne sme umolkniti želja v prebivalstvu, da bi bila čim preje končana doba vlade tega paragrafa in se pričelo redno parlamentarno delo. Ravno najnovejše vladne naredbe naj bi pripomogle, da se ta želja čim preje uresniči. Seveda to tako dolgo ni mogoče, dokler se ne udajo zagrizeni nemško ra (likalni elementi. Volitve v delegacijo. Krakovski »Czas« so peča v jedni zadnjih številk zopet z grožnjo opo-zcijonalnih krogov, da bodo z obstrukcijo preprečili volitve v delegacijo. L;st pravi, da se te grožnje ni treba preveč ustrašiti, ker je vlada za vsak slučaj pripravljena. Vlada se sicer v tem slučaju ne more poslužiti § 14., ker namreč v zakonu za to ni poskrbljeno. Mogoče je toraj le dvoje: ali bo obstrukcija preprečila volitve, in potem bo vlada posegla po sredstvih preko § 14, ali pa se bo opozicija ustrašila te grožnje in se udala, kar bi seveda pomenilo popoln bankerot. Ob jednem se bo pa v tem slučaju tudi vsem krogom pojasnilo, posebno pa onim, ki še sedaj niso poučeni o pravem pomenu obstrukcije, da obstrukcija ne velja samo vladi in večini, ampak državi sami. V jasni luči se bo pokazal avstrijski patrijotizem opozicije. — Krakovski list toraj na poveduje izredne vladne korake za slučaj, da opozicija pravočasno ne odneha od svojega početja. Kakšni bodo prav za prav ti izredni koraki, morda »Czas« niti sam ne ve. Kriza v Iierolinn Zadnji kronski svet ni rešil sedanje krize, ki jo je provzročila večina pruske poslanske zbornice z odklonitvijo znane kanalske predloge. Akoravno vlada glede vspeha zadnjega ministerakega posvetovanja stroga tajnost, vendar javljajo berolinski listi izza kulis, da o-tane za sedaj vse pri starem. Niti v ministerstvu ni pričakovati sedaj kakih sprememb, niti bo raz-puščena poslanska zbornica, to pa najbrže samo radi tega, ker so višji vladni krogi boje močne konservativne stranke in še bolj vplivnega centruma. Liberalni kliki to seveda nikakor ni všeč. Liberalci bi najraje videli, da bi se cesar takoj maščeval nad »nehvaležno« vlado in večino ter nje poklical k državnim jaslim. Sedaj so tudi umljive vse denuncijacije, ki prihajajo iz liberalnega tabora. V večini neprijaznih list h se naravnost naglaša, da je večina odrekla cesarju po korščino in da Be je sedaj pokazala v pravi luči nje ljubezen do cesarja in domovine. S tem činom je večina naravnost izzvala vladarja na dvoboj. — No, pošten odgovor ni izostal. »Kreuz-Zeitg.« objavlja neke vrste manifest, v katerem izjavlja mej drugim sledeče : »Kaj ima veliki kanal skupnega z dostojanstvom in močjo kraljevo ? Tu se gre samo za prometno vprašanje relativno nižje vrste. Kedar se gre za moč in ugled kraljestva in krone, za armado in mornarico, so bori konservativna stranka kot jeden mož za svojega kralja, v vprašanjih |ia, ki so indiferentna za ugled monarhije, ki so pa nasprotno v ozki zvezi z najvitalnejimi interesi prebivalstva se bo stranka vedno potegovala za te interese. Liberalci pa seveda vse ob račajo v svojo korist, ker hočejo kralja privesti do tega, da bi se ne opiral več na svoje zveste podložnike, marveč na najbolj zagrizene sovražnike, na one ljudi, o katerih je dejal Friderik Viljem IV., da zlorabljajo od kralja jim podeljene svoboščine za zaščito svoje zlobnosti. Tako daleč sedaj ne sme priti«. Liberalni listi pravijo, da je ravno ta manifest najbolj vplival na sklepe kronskega sveta, pri katerem je ravno te misli tolmačil minister Miquel. — V koliko je ta trditev resnična, se seveda sedaj ne da konstatovati, resnica pa je, da bo morala ta ali kaka druga vlada pripraviti pot k »zboljšanju« razmer ter izvršiti tolike spremembe pri uradništvu po deželi, da bo uglajena pot za povoljen uspeh pri eventualnih novih volitvah. Seveda to delo no bo lahko, ker se prepričanje ljudstva ne da določevati birokra-tičnim potom. Dreijfusova afera in Nemčija. Povodom sedanje razprave pred vojnim sodiščem v Rennesu se j«; omenilo od strani raznih prič, da so razni nemški vladni krogi dobro poučeni o Dn ylusovih spletkah, tičočih se Nemčije in Francije. Posamne priče so dovedle precej dokazov za te svoje trditve. Sedaj pa izjavljajo nekateri nemški, posebno hamburški listi, da v Nemčiji o tem ničesar ne vedo, da nimajo ni kakih dokazov, ker ravno Dreylus n.kdar ni občeval z Nemčijo. — To je seveda trditev, lu jo neimenovan dopisnik lahko objavi v kakem listu, a je ne more dokazati, in sicer že iz tega jednostavnega razloga, ker so bili tedanji Dreyfusovi prijatelji in zavezniki že toliko prebrisani, da tajnih spletk in zvez niso obešali na nos vsakemu prvemu dopisniku. Izjave, kakoršna je ta, so pa zelo po ceni in Dreyfusovcem za to ni treba šteti milijonov, ka kor jih morajo drugim bolj nevarnim osebam. Razmer je mej sultanom in rusko vlado se je v zadnjem času zelo poostrilo. Izmej vseli zastopnikov v Cirjem gradu je sultanu najmanj simpatičen ruski zastopnik, ki mu ne da zaželje-nega miru. Že poprej jc ta mož provzročal največ preglavic turški vladi ter pri vsaki priliki pretil z resnimi koraki od strani ruske vlade, v zadnjem času se je pa njegov pogum v sultanovo največjo nevoljo rekli bi kar potrojil. Z vso silo je zahteval, naj Turčija čim preje plača svote, ki jih še vedno dolguje svojemu severneiru sosedu, ker drugače bo pošla Rusorn vsa potrpežljivost. Sultanu, ki je neprestano v denarnih stiskah in niti svojim uslužbencem ne more izplačati rednih plač, je bil seveda ta nastop zelo neljub in želel je gotovo v tem trenutku, da bi vse države posnemale Švico, ki nima pri njem nobenega nadležnega priganjača. Spočetka sultanu tudi ni moglo nikakor v glavo, zakaj so ravno sedaj Rusi tako nepotrpežljivi, saj jim je turška vlada ravno sedaj dovolila marsikatere ugodnosti, denarja pa tudi tako zelo ne potrebujejo. Kmalu pa mu je bila pojaanena ta nevljudnost ruskega strica. Ruski vladi je namroč zelo neljubo, da je zavladalo v zadnjem času čim najbolje prijateljstvo mej Turčijo in Nemčijo, ki uživa velike prednosti od strani sultana posebno z ozirom na trgovino. Boj za hegemonijo v Aziji je toraj, ki provzročuje sultanu sedanji neprijetni položaj, ki pa prav lahko po stane še bolj neprijeten, ako bo Turčija še dalje koketirala z Nemčijo. Književnost. »Hrvatski narod«. Tako je naslov krasni hrvatski knjigi, katero jc spisal znani hrvatski pisatelj župnik Ivan Nep. J e m e rš i č. Kakor v prejšnjih svojih delih, kažo marljivi pisatelj tudi v tej knjigi gorko ljubezen do vero, domovine in naroda. Knjiga obseza sedem poglavij in nad 500 stranij. V prvem poglavju pisatelj razlaga »Kaj je narod«, govori v obče o prošlosti človeka, o postanku narodne naobrazbe, o evropskih narodih, o Slovanih in pride do hrvatstva. V drugem poglavju pisatelj zanimivo opisuje Hrvatsko v zemljepisnem oziru. Tretje poglavje obseza »izprehod po Hrvatski«. Krasno je četrto poglavje, ki se bavi s hrvatsko zgodovino. Poljudno in vabljivo pisatelj riše prošlost hrvatskega naroda do najnovejših dnij. Peto poglavje opisuje »naobrazbo i život«, književnost in umetnost hrvatsko. Šesto in sedmo poglavje razpravlja politiška in državno-pravna vprašanja. V tem zadnjem delu je bilo več odstavkov zaplenjenih, zato je knjiga izšla kar v drugi izdaji. Ta lepa knjiga v istini dela vso čast pisatelju in hrvatski književnosti. Tiskal jo je Anton Scholz v Zagrebu na jako finem papirju ter prav lepo opremil. Čudimo se skoraj, da knjiga stane samo 1 gld. 20 kr. Mi jo najtopleje priporočamo vsem omikanim Slovencem, ki se hočejo pobližje seznaniti z bratskim nam narodom. »Povjest kraljevine češke« zove se druga knjiga, katero je g. Jemeršič v lepi in čisti hrvaščini prevel iz češčine po V. Tomeku. Tudi ta knjiga je lepo opremljena in se prodaja po 2 gld. Založil je tudi to knjigo pisatelj sam, a tiskal A. Scholz. »A. M. Slomšeka zbranih spisov« je ravnokar izšla šesta knjiga, ki obsega osnovane pridige. Zbral in uredil Mih. Lendovšek, župnik v Ma-kolah. Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Cona 2 gld Spisi našega Slomšeka se sami priporočajo. »Uskrsnuče . Tega Tolstojevega najnovejšega romana v hrvatskem prevodu od M. pl Mareko-viča je te dni izšel 8. zvezek. Cena 20 novčičev. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. avgusta. (Konfiskacija) Včerajšnjo številko nam je zaseglo c. kr. državno pravdništvo. Zaplenjeni so bili trije odstaviti uvodnega članka, v katerih je naš celovški dopisnik kritikoval postopanje celovške policije povodom zadnjih izgredov. Konfiskacija se nam je sinoči tako pozno naznanila, da nismo mogli prirediti druge izdaje. (1'i'fsvetli cesar) se pripelje dne 10. septembra na Koroško. Na deželni meji v Brežah ga pozdravi deželni predsednik, ob 2. uri popoldne v Celovcu pa deželni glavar in župan celovški. (Nove cesarske naredbe.) Z Dunaja so nam brzojavlja, da je včerajšnja »Wiener Ztg.« objavila tri nove cesarske naredbe na podlagi § 14. Prva naredba zvišuje državni prispevek k melioracijskemu zakladu na 1 milijon goldinarjev in v isti namen določa še 900.000 gld. kot izvanredno dotacijo. Z drugo naredbo pravosodni minister v dogovoru s trgovinskim določa potrošnino, popot-nino in dostavnino sodnih slug. S tretjo naredbo minister za notranje posle določa nevarnostne razrede za delavce, ki se morajo zavarovati proti nezgodam, in odstotne postavke za posamezne razrede. (Kmetijska šola na Gorenjskem.) Kakor znano, je deželni zbor kranjski sklenil, da se na Gorenjskem ustanovi še posebna kmetijska šola, in naročil deželnemu odboru, da izbere za to primerno posestvo. Na prošnjo deželnega odbora pošlje poljedelsko ministerstvo posebnega veščaka v osebi potovalnega učitelja na Solnograškem, II. Giertha, ki si bode dne 29. t. m. in naslednje dni ogledal v označeni namen ponudena posestva. (Častnim občanom) je radeška občina izvolila viteza Gutmansthala. (Umlrovljen) je profesor na tukajšnji višji realki g. Fr. Kremi nger ter tem povodom dobil naslov šolskega svetnika. (V Celju) se je dne 22. t. m. pred okr. sodiščem vršila obravnava proti dr. E. Negriju, namestniku c. kr. azistenčntga zdravnika in zeta celjskega župana. Tožil ga jo g. dr. Sernec v imenu svoje hčere gospice Ljudmile, katero jc dr. Negri dne 9. t. m. javno opljuval. Gospioa Sernečeva je šla dne 9. t. m. s sestro Gabrijelo in gospico Miklavčevo na Stari grad V Gosposki ulici jim pridejo nasproti dr. Negri, njegov brat, Stieger ml in Oechs. Gospice se jim izognejo na desno, a »gospodje« kolovratijo proti njim. Doktor Negri jim zakličo »pfui« ter pljune gospici Ser-nečevi na levo roko. Dr. Negri je pred sodiščem priznal, da je rekel »pfui«, a da ni nikogar opljuval. To pa je storil, ker je sodil, da prihajajo iz »Nar. doma«. Sicer pa tudi »pljuvanja« ne bo tajil, ako isto potrdi gospica. Vse tri gospice, zaprisežene na zahtevo zagovornika dr. Schnabija potrdijo dejstvo. Zastopnik zasebne tožiteljico dr. Vrečko naglaša, da je bil dr. Negri že kaznovan zaradi prestopka zoper telesno varnost, da je obtoženec zdravnik, akademik in častnik, kar obtožuje dejstvo. Sodnik je dr. Negrija zaradi prestopka proti varnosti časti po § 493 k. z. obsodil na tri dni zapora in povračilo stroškov. (Premembc v frančiškanski provinciji svetega Ki ■ižii.) P. Kalist Medic gre iz Gorice za evardi-jana v Pazin, p. Konrad Mesar z lirezij za gvar-dijana v Jasko, p. Kazimir Vajdič z Brezij za gvardijana in župnika v Karlovec, p. Avrelij Kna-lelj iz Karlovca in p. Kasijan Zemljak iz Brežic prideta na Brezijo, p. Robert Dolinar iz Pazina za vikarija v Nazaret, p. Ananija Vračko iz Jaške za vikarija v Brežice, p. Bernardin Mlakar iz Naza-reta v Gorico, p. Fior. Klinec iz Novega mesta v Nazaret, p. Adalbert Flere iz Klanjca v Pazin, p. Feliks Podbregar iz Pazina v Brežice, p. Gavdijoz Zega iz Jaške v Samobor, p. Josip Kup. Ivančic s Trsala za vikarija v Jasko. Vikarji so: P. Oton Ivnspieler v Gorici; p. Jeronim Knoblehar v Kamniku in p. Avguštin Campa v Klanjcu. — Na novo so nameščeni : P. Ferdinand Zaje v Novem mestu; p. Kornelij Petrič na Trsatu, p. Benvenut Ilabjan na Klanjcu in p. Berard Jamar v Ljubljani. — Glede gimnazijskih študij se je naša domača provincija domenila s tirolsko provincijo. Klerikom bo odslej mogoče svojo gimnazijske študije nadaljevati na frančiškanskih državno javnih gimnazijah v Bolcanu in Ilalu na Tirolskem. Sprejemali se bodo tedaj odslej tudi v našo domačo provincijo pridni mladenči po petem ali pa tudi po prav dobro dovršenem četrtem gimnazijskem razredu. Po končanr-m novicijatu bodo nadaljevali svoje gimnazijske študije na javnih redovnih gimnazijah na Tirolskem, sedmi in osmi razred pa tudi na privatni gimnaziji v goriškem samostanu — Ko bi se kdo od mladeničev, ki so dovršili peti ali prav dobro četrti gimnazijski razred, hotel oglasiti, naj to kmalu stori pri preč. p. provin-cijalu v Ljubljani. (Dnliovnili vaj) v Alojzijevišču se je te dni udeleževalo okrog 100 gg. duhovnikov ljubljanske škofije. Bog daj svoj blagoslov! Kakor čujemo, bode tudi druge duhovne vaje prihodnji teden vodil o. Ferdinand Schiith ; cglašenih je že precej gg. duhovnikov. (V Braslovčah) bo prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoludne shod katoliškega političnega društva za vranski okraj v prostorih gospoda Fr. Grada. Gospod dr. Dečko bo poročal o deželnem zboru, gospod J. Kač o gospodarski organizaciji. (Otvoritev »Mestnega doma« v Ljubljani,) dne 9, 10. in II. septembra t. 1. se izvrši, kakor se nam sedaj poroča, na izvanredno slavnosten način. K slavnosti prijavilo se je doslej že \e!iko gasilnih in drugih društev z zastavami iu godbami. Kolikor je znano doslej, bodo svirala pri slavnosti domžalska, litijska, kranjska in novomeška godba. Društva, katera se udeleže slavnosti in se še niso prijavila, so naprošena, naj se čim preje prijavijo, da se odbor ve ravnati glede predpriprav, sosebno glede skupnih stanovanj in skupnega obeda. V prijavah naj se natančno navede, koliko oseb želi skupnega obeda in koliko skupnega prenočišča. Ker je mogoče, da se je pri raz-pošiljatvi vabil prezrlo kako društvo, prosi odbor ljubl|anskega prostovoljnega gasilnega društva, da se dotična društva obrnejo na odbor, ali pa da se kar prijavijo k slavnosti, ker vsako društvo je dobro doSlo. Ob enem pripomnimo, da se je obrnil odbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva s prošnjo na južno in državno železnico za znižano vožnjo k slavnosti idočini društvom in na c. kr. deželno vlado, da k slavnosti došla društva smejo nastopiti z razvitimi zastavami. Prošnje še niso rešene, a pričakovati je kmalu po voljne rešitve. (Iz Slov. Bistrice) se nam poroča: Kmečko zborovanje, ki je bilo za nedeljo v Neuholdovi gostilni napovedano, je vladni zastopnik vsled nastalih nemirov razpustil. Nemire so uprizorili so-cijalno-demokraški kričači iz Bistrico in okolice. Tudi njih vodja L. Krcsnik jih ni mogel pomiriti. Ko so si katoliško-narodni kmetjo, ki so bili v veliki večini, izvolili predsednikom inoža svojega za upanja, vrlega kmeta Mlakarja iz Laporij, zagnali so mokrači velikanski krik. Vrhunec jo dosegel ta krik, ko je dal predsednik besedo krščansko-socijalncmu govorniku. Ko so ga hoteli tudi telesno napasti, je vladni zastopnik razpustil shod. Kmetje so ogorčeni zaradi takega vedenja Kres-nikove stranke, a navdušeni za krščansko socijalne ideje. (Shod pri Sv. Trojici na Štirskem.) »Sv. Benedikt v Slov. goricah«. — Nismo dvomili, da se bode shod »Političnega društva« v nedeljo 20. avgusta dobro obnesel. In nismo se motili. Gospod Mlinarič-eva gostilna je bila mnogo premajhna za navzoče goste. Vspored je bil točno izpeljan. Društveni podpredsednik g. F. Muršič, kapelan pri sv. Benediktu otvori zborovanje ob določeni uri ter v izbranih, krepkih besedah pozdravi navzoče. Vsaka beseda njegova kaže globoko prepričanje o resnici in pravici stvari, ki jo zagovarja, ter ljubezen do slov. ljudstva. Tega gospoda morejo le hudobneži sovražiti. Za njim nastopi naš deželni in državni poslanec g. Jožef Ž i č k a r ter poroča o političnem položaju in svojem delovanju. G. poslanec more s ponosom zreti na svoje dosedanje delovanje. G. Kaču, ki je sledil kot govornik, je podpredsednik posebno pot pripravil, predstavljajo ga kot mučenika, katerega je celjska nemčurska svojat ranila in teptala. Govoril je g. Kač o kmetijskih zadrugah ter dokazoval, da se kmeti morajo združiti in si tudi sami pomagati. Pojasnil je svoj zanimiv govor s primernimi zgledi iz življenja narodov. Sklep je storil z govorom g. I. Gomilšak, kapelan Jareninski. Priporočal je ljudstvu slov branje dobrih časnikov in koristnih knjig. Pridejal je, da slov. kmet more ponosen biti, ker je njegova zvestoba do presvetlega cesarja neomadežena, ter smelo trdi, da so Slavjani rešili Avstrijo 1. 1848. Na nje se sme naš vladar vsigdar zanašati. Konečno priporoča g. podpredsednik te-le rezolucije : 1. Celjska policija naj se podržavi, ker je tako pristransko postopala pri izgredih v Colji Naprošen je bil gospod poslanec J Žičkar, da stori primerne korake. 2. Uravnava Pesničke struge 3 »Proč ocl Gradca« ; burno odobravanje. V Gradcu išče zastonj Slovenec pravice; tam je gospodje ne poznajo, in nam je tudi delili ne bodo. 4. Šestletna šola. Pri tem predmetu pa se govori ljudstvu itak iz src; toraj glasno odobravanje. Na tem shodu ni manjkalo nasprotnikov. Kakih deset do dvanajst pijanih fantalinov od Sv. Trojice in Sv. Lenarta je vodil »policaj« svetotrojiški. Njegov svitli obraz je kazal, da mu jo nekdo posodil za žganje. Na kmete ocl Sv. Benedikta so imeli ti postopači posebno piko, ker spremljali so nas pri odhodu skozi trg in tulili znano nemčursko pesem »hajl und siek«. Pa kmeti so mirno šli na svoj dom. V sredi trga kmeti malo postojijo, in nemčurska svojat zbeži kar v neko gostilno ter v varnosti kroka za nami skozi okna. Da so bili najeti ti postopači, je gotovo, da bi motili zborovanje, pa zborovalcev je bilo tri do četiri sto, in zato so le od daleč bevskali. Naj bi le podučni govori in sklepi rodili obilo sadu! Ni nam žal za čas in trud; vsekako pa je ta shod pokazal, da delajo naši nasprotniki po enem programu, ki ga narekuje sovraštvo do Avstrije, Slovencev in vere. Upamo, da jim izpodleti. iNapad na gorenj« slovensko Savlnsko dolino.) Poroča se nam : Znana je ona bajka, kako jo gledala žaba, kadar so kovali konja. In takoj vzdigne nogo, češ, še mene podkujte. Znano je, kako jo bre/.-brojno nemško učiteljstvo, da bi se osvobodilo duhovništva »črnega«, se uvrstilo mej »rudečkarje« in se nazvalo »mladiče, die Jungen«. Videvši to nekateri izmed Slovencev po vzgledu zelenohlač-nika žabe, takoj si hoče napraviti podkoie, s katerimi bi brcalo duhovnik«. Ker pa si jih samo najbrž ni vedelo nabiti, pozvalo je gorenjegrajsko učiteljsko društvo znanega mokrača mladiča učitelja Alberta Ilorvateka iz Gus\verka na Gornjem Štajerskem, da jim jo, — kakor poroča »D imovina« z dno 12. t. m., katera mimogrede povedano, bi rada bila vsakemu piskru pokrivalo — povedal, kako naj to napravijo. In res! Bolj točno kakor če k masi ob lOlih zvoni, se je razen nekih zbralo učiteljsko društvo gornjegrajsko na v< lik praznik Matere Božje v Petkovi gostilni na Ljub nem ravno mej službo božjo. V imenu društva pozdravi prišleco predsednik Cuježev Jože — iu kmalu spregovori socialdemokrat učitelj slovenskim učiteljem v n e m š k e in jeziku : »Die Ssterreiohische VoIksBchulo als Bildungsmittel des Volkes«. Takoj od kraja pravi : »Mein Name ist Horvatek, aber ich bin kein \Viudisehor . . . in potem udriha po duhovnikih, da so se kar česale črne suknje! Duhovščina bi bila pre, tako je govoril socijaldemokraški nemški učitelj slovenski m učiteljem, lo tedaj zadovoljna z učitelji, če bi ti bili pokorni mežnarji župnikom ter kuharicam j)iskre umivali in kapelanom škornje snažili itd. In zdaj naj reče kdo, da ni to duhovito in učeno ! Ali ni to vredno, da naši učitelji zvedo tako učenost in si zato naročijo socijaln* ga demokrata! Pred nekimi leti so je tudi tukaj oglašala socijaldemokracija in sicer mej »žagmeštri«. Sicer tudi šteje gornjegrajsko učiteljsko društvo mej svoje Žagarja, kateri jo pa menda nedolžen. Ali na vsa usta bodi povedano, da dokler se ni mej nas Savinčane zasejala plesniva praprot, je vladalo najlepšo sporazumljenje mej učiteljstvom, duhovščino in ljudstvom slovenskim. Ali odkar je prerasla ta zol neke plasti prebivalstva, poslal je razdor, kar je že ta list enkrat obširneje pisal. In zdaj, ko je prišel za učitelja v ta kraj domačin in je bil izvoljen za predsednika društva, namreč Rečičan J. Trčak od sv. Frančiška nadučitelj, — pa je 15. t. m. napovedalo to društvo boj slovenski duhovščini in ljudstvu. To jo atentat na sloven^ko-krščansko ljudstvo Gorenje Savinske doline, ko mej službo božjo tudi učitelj po krčmah rogovili. To je napad na slovenstvo, kadar nemški mokrač pravi, da ni »bindišar«. To jc predrznost, ko se dopušča, da se v popolnoma slovenskem trgu samo nemško razpravlja in demokraška šolska kramarija prodaja. Ali je morebiti to v zvezi s tem, da je ravno zdaj nadzornik tukaj hodil, o katerem je znano, da ni naše gore list? Ali je dopuščeno učiteljstvu, katero je zato tukaj, da vzgojuje našo mladino, tako na očiten način demonstrirati ? Ali ni to demonstracija, čo duhovnik v cerkvi uči krščanski nauk, v krčmi pa mokrač Kristusov nauk preobrača in duhovnike pri kapeli .Jareninskega dvora, kamor so šli v veliki procesiji ter vspodbudno moliji in na\dušeno prepevali s ojo družbeno pesem. Sklep duhovnih vaj je bil na Veliko Go-spojnico pri poznem opravilu. Pri lej priliki se jo najprej blagoslovil prav lep kip Škapulirske Ma tere Božje, ki bo župljanom trajen spominek na te duhovne vaje, potem pa je bil slovesen obhod s presv. Rešnjim Telesom, pri katerem so mladeniči in dekleta Marijine družbe prvikrat nosili društvena znamenja, — svetinjo s podobama sv. Alojzija in brezmadežne Device na modrem traku. Vsa Čast in zahvala gre vlč. gosp. dekanu Jožefu •Cižeku, ki je v kratkem času svojega tukajšnjega gorečega pastirovanja oskrbel župniji lani sv. misijon, letos pa duhovne vaje in ki tudi sicer skrbi z vso vnemo, da bi ohranil jareninsko ljudstvo dobro in krščansko še tudi nadalje in ga obva roval zapeljivih pogubnih zmot, katere bi zlobni nemškutarji radi zasejali tudi v tej od nekdaj že sloveči župniji. Dobri Bog pa tudi obilno nagradi •čč. gg. misijonarje za njih apostolsko gorečnost in za njih prekrasne nauke, s katerimi so ljudstvo vnemali k iskreni ljubezni do Jezusa in Marije, zaščitnice jareninske župnije ! Zares neprecenljiva dobrota so za vsako župnijo misijoni in duhovne vaje in kakor drugod, brezdvomno obrode tudi pri nas stoternega sadu Bogu v veselje, ljudstvu pa v vzveličanje. (Štajerske novice.) Dn6 21. t. m. so se vršile volitve veleposestva v okr. zastop ljutomerski. Izvoljeni so bili sami Slovenci. — Dne 3. septembra bodo na Cvenu ustanovili zadrugo za živinorejo. — V četrtek 31. avgusta se bo vršilo srečkanje pri sv. Magdaleni v Mariboru ob 8. uri zjutraj v Šolski telovadnici. — Dne 17. t. m. je nagloma umrl dijak Martin Puklavec iz Podgrada pri Ljutomeru. Dovršil je bil sedmo šolo v Novem Mestu. V Celju sta nagloma umrla ključavničar Schon i n brivec Warmuth, oba sta se bila udeležila še zadnjih demonstracij proti Slovencem. — Celjski S. koli so zadnjo nedeljo priredili izlet v Sevnico, ki je goste slovesno vsprejela. — Slovenski občinski zastopi v celjskem okraju odpošljejo prošnjo c. kr. namestništvu v Gradec, da se policija v Celju podržavi. — Dnč 21. t. m. je čevljarju Dimcu v Višnji vasi pogorela hiša ob cesti v Dobrno. Pravijo, da sta jo zažgala dva nemška postopača iz sovraštva do Slovencev. — Dnč 27. t. m. namerava znani dr. Ed. Glančnik prirediti nemški shod v Bušah. Slovenski odgovor bodi, da nihče ne gre na shod. (Poseben vlak na Vrhniko.) Naprošeni smo, ■da objavimo naslednje: Ljubljanski »Sokol« priredi v nedeljo poseben vlak na Vrhniko; temu izletu se pridruži tudi pevsko društvo »Ljubljana«. Vlak bode odšel točnd ob 9. uri zjutraj in dospel na Vrhniko ob 9. uri 49 min. Na Brezovici se ustavi 2 minuti. Na Vrhniki bo po sprejemu slavnosten vhod v trg s postojinsko godbo, potem ogled okolice, izvira Ljubljanice itd. Obed pri g. Jurici in po drugih gostilnah. Popoludne javna telovadba »Sokola« in koncert pevskega društva »Ljubljana« in postojinske godbe, potem prosta zabava. Ob l(t8. uri odhod z godbo na kolodvor, odkoder so vlak odpelje ob 8. uri ter dospe ob S. uri 49 min. v Ljubljano. Legitimacije za posebni vlak se dobivajo v trafiki g. Šešarka v stari čitalnici. Vožnja velja tja in nazaj 7 0 kr. v III. razredu (v I. gld. 1'60). Z večernim posebnim vlakom ob 8 uri se smejo voziti samo oni izletniki, kisosetudi zjutraj že vozili s posebnim vlakom. Na to odredbo žel. ravnateljstva opozarjamo posebno, da ne nastanejo neljube zmešnjave. Izletniki, ki bi vporabili popoldanski vlak ob 2. uri, ki pride malo pred 3. uro na Vrhniko, bi se morali vračati že ob 5. uri, ker pozneje ne vozi več noben reden Vlak. (Prodaja denaturovanega špirita.) Po novih nagodbenih zakonih se je vredil promet z dena-turovanim špiritom naslednje: Osebe, katere hočejo dobivati s splošnim denaturovalnim sredstvom denaturovano žganje za prodajo na debelo, to je za prodajo v množinah ne pod 25 litrov ali za prodajo na drobno, potrebujejo zato dovoljenja finančnega oblastva prve stopinje. To dovoljenje se pa zlasti ne sme dati osebam, katere imajo v poslopju ali skupini poslopij, v kateri hočejo denaturovano žganje prodajati, kako destilovalno pripravo, ali katere točijo ali prodajajo žgane opojne pijače v posodah, ki niso po trgovskem običaju zaprte, v množinah pod osminko litra. — Osebam, katere prodajajo žgane opojne tekočine v posodah, ki niso po trgovskem običaju zaprte, v množinah po najmanj osminko litra, ne sme dati dovoljenje za prejemanje denaturovanega žganja v svrho zopetne prodaje v istem poslopju ali skupini poslopij, v katari prodajajo žgane opojne pijače le z omejitvijo, da smejo razprodajati denaturovano žganje samo v posodah, ki so po trgovinskem običaju zaprte ter vsebujejo najmanj osminko litra Ako hoče prodajalec na debelo pro dajati denaturovano iganje v količinah pod 25 litri, sme to storiti le v prostoru, ki je popolnoma ločen od prostora za prodajo na debelo. Z novimi nagodbenimi zakoni se je toraj med drugim kon-cesijoniranim točiteljem žganja od 1. septembra 1899 naprej odvzela pravica, prodajati denaturo-van špiritus, prodajalcem žganja na drobno pa se je pravica o gorenjem smislu omejila. Na te določbe se opozarja s pristavkom, da nehajo na pod lagi dosedaj veljavnih predpisov dovoljena rtoho-darstvena uradna dovoljenja za prodajo denaturovanega špirita koncem meseca avgusta 1899 in da je treba v izogib škodljivih posledic prositi pravočasno za obnovitev tega dovoljenja v raz-segu novih postavnih določb pri tukajšnjem c. kr. finančnem ravnateljstvu. (Zagrebški tambnraši) svirajo v nedeljo 27. t. m. na vrtu hotela g. Fišerja v Kamniku. Pričetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. (Ogenj.) V Podkraju nad Vipavo je dne 23. avgusta pogorelo gospodarsko poslopje Franca Preglja in zraven t>toječa hišica Jurija Kobola. Živino so rešili vso. Zavarovana sta bila oba, prvi za 900 drugi za 800 gld Nevarnost je bila velika za vso vas, ker nima gasilnega orodja in ker je vode primanjkovalo. Zažgali so otroci. (Zdravje v Ljubljani) od 13. do 19. avgusta. Novorojencev 16, mrtvorojencev 4, vmrlih 23; med njimi za ošpicami 1, grižo 2, vratico (davico) 1, jetiko 5, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 12 ; med njimi 18 tujcev in iz zavodov 12; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, grižo 3. (V Boljunu) je, kakor se poroča »Edinosti" iz Pazina, pri občinskih volitvah zmagala slovenska stranka. (Goreč voz ) V sredo popoludne okoli ure je Vodnikov hlapec peljal s konji težak voz sena. Blizu Koslerjevega vrta se nenadoma vname seno, pravijo, da vsled voznikove nepazljivosti. Okolu voza in prestrašenega hlapca se je zbralo mnogo ljudstva. Nekateri možje so hlapcu priskočili na pomoč, razmetali goreče seno in rešili voz. (Konjska tatvina.) V noči od 19. na 20. tega mes. so najbrž cigani ukradli iz hleva posestniku Matiji Kiklju iz Matene rudeče-rjavo, srednjeveliko in dobro rejeno kobilo, vredno 40 gld., posestniku Francu Burji iz Hauptmance pa konja. Cigane so sledili proti Logatcu in Rakeku. (Pretep) Zadnjo nedeljo so se stepli fantje s Črnuč in Gmajne. Fr. Šimon je bil nevarno ranjen in prepeljan v dež bolnico. (Nesreča v kamnolomu.) V sredo dopoldne je delavec Matevž Lazar streljal skale v podpeškem kamenolomu. Strel se mu je posrečil in se je oddaljil od svojega dela. Uro pozneje se je vrnil Lazar zopet na isto mesto. V tem hipu se je pa sprožil vsled strela omajan precej debel kos skale ter mu priletel na levo nogo in ga znatno poškodoval. (Medveda) je 19. t. m. v Skradu na Hrvatskem ustrelil gozdni čuvaj. Šel je bil na srne, a nenadoma se sreča z velikim medvedom. Izstrelil je oba naboja ter medveda smrtno ranil v srce (Razbojnik Cretkovič,) ki je bil nedavno pobegnil iz zagrebške ječe in je zopet pod ključem, se je naveličal življenja. Štiri dni že noče jesti, ker hoče lakote umreti. To je že marsikateri poskušal, a ne izvršil. Društva. ( Z v e za s 1 o v e n sk i h kolesarjev) priredi dne 3 septembra t. 1. pri vsakem vremenu svojo III distančno dirko iz Reke v Ljubljano. Zato 129 km dolgo progo je določen maksimalni čas vožnje 6'/» ure. Štart v Reki bo ob 5. uri zjutraj pri »giardino publico« — cilj v Ljubljani pa pred Narodnim domom. Dirkati smejo samo člani »Zveze slov. kolesarjev«. Za zmagovalce pri tej dirki so določene tri nagrade s častnimi znaki vred ; razun tega pa še dobi tisti, ki pride prvi na cilj, naslov : »Prvak zveze slov. kolesarjev« za leto 1899/1900. Vsi drugi vozači pa, ki dojdejo v določenem času 6'/» ure na cilj, dobe časovne kolajne. Z vodiči voziti je dovoljeno, toda uporabljati se smejo le kolesa z jednim sedalom. — Prijavnice k tej dirki in vloge (6 kron), katerim je treba priložiti legitimacijo zveze za leto 1899., naj se blagovolijo vpošiljati zveznemu blagajniku g. Ivanu Frelihu, dež. rač. oficijalu v Ljubljani, in sicer najkasneje do vštevši 1. sept. opoldne. (Krščansko gospodarsko društvo v Idriji) vabi svoje ude k izvanrednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 10,- septembra t. I., ob 4. uri popoludne v zadružni hiši št. 272 v Idriji. — Dnevni red: 1. Poročilo načelnika o stanju društva ; 2. razgovor o otvoritvi društvene prodajalne; 3. razni predlogi. (Vabilo) k veselici katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Bizaviku pri Ljubljani v nedeljo dnč 27. avgusta 1899. v gostilni g. F. čerina. Vspored: Petje. Godba. Šaljiva loteri|a in ples. Svira domača godba. Začetek ob 3. uri po-poldnč Vstopnina 10 kr. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. (Vabilo) k občnemu zboru ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda za Ribnico in okolico, kateri se bode vršil dne 27. t. m. v društveni Bobi narodne čitalnice v Ribnici ob 3. uri popoludne. (Shod kranjskih gasilnih društev) se vrši v soboto dne 9. septembra ob '/>5- uri popoludne v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritev po načelniku. 2. Poročilo o delovanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Predlog o premembi zavezi-nih pravil. 5. Posebni predlogi, ki se morajo do 3. sept. pismeno doposlati. (Splošno delavsko, bolniško in podporno društvo v Tržiču) priredi z dovoljenjem c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju in Radovljici v proslavo svoje petindvajsetletnice dne 27. avgusta 1899 skupno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Telefonska in brzojavna poročila Celoveo, 24. avgusta. Izgredi so se sinoči ponavljali. Tolpe so vlomile skozi železna vrata v škofijo, kjer so se pojavili ne-čuveni napadi. V bogoslovju so zopet pobijali okna. Demonstracije so trajale čez polnoč. Vojaštvo je delalo red. Praga, 24. avgusta. Politično oblastvo je soc. demokratiškega agitatorja Wiesenthala iz Lipskega, ki je hotel imeti predavanja po češkem, iztiralo iz Avstrije. Žateo, 24. avgusta. V noči od 22. na 23. t. m. so priredili nemško-nacijonalni in soc.-dem. kričači burne demonstracije. Napadli so s kamenjem poslopje okrajnega glavarstva, davčnega urada ter okrajnega sodišča in planili nato na češko šolo. Razbili so več šip. Iznad orožniške vojašnice so sneli napis ter ga vrgli na bližji samostanski vrt. Policija in orožništvo sta imela dovolj opravila, predno sta mogla napraviti red. Graslioe, 24. avgusta. Demonstracije se še vedno ponavljajo. V torek zjutraj so na-pali s kamenjem orožnike, župana in policijskega načelnika. Opoludne se je zbralo na tisoče ljudij, ki so kričali, da mora komisar Rott proč in da se izpuste zaprti, kar se je zgodilo. Belgrad, 24. avgusta. Kabinetni tajnik dr. Miličevič je postal poslanik v Bukareštu, na njegovo mesto je pa imenovan vseučiliški profesor dr. Velije. Berolin, 24. avgusta. Kriza je akutna. Splošno se trdi, da odstopi tudi državni kancler knez Hohenlohe. Cesar je včeraj dopoludne vsprejel razne politične osebe; mej njimi tudi načelnika tajnega civilnega kabineta Lucanusa. Od 10. do 12. ure se je vršil v novi palači kronski svet. Pozvan je bil tudi poslanik knez ilunster. 0 vspehu kronskega sveta vlada še stroga tajnost. Rennes, 24. avgusta. V zabojčkih, ki ju je izročil Labori posebni komisiji v preiskavo. je bila vata, ki jo rabijo ranocelniki. Lizbona, 24. avgusta. V Oporto je včeraj zopet jedna oseba umrla za kugo, jedna pa na novo zbolela. London, 24. avgusta. Razmere mej Anglijo in Transvaalom so še vedno zelo napete. Chamberlain je dobil včeraj na svojo zahtevo brzojaven odgovor iz Johannes-burga, o katerem se je takoj na to posvetovala vlada. BudimpeSta, 25. avgusta. Knez-primas Vaszary je izdal pastirski list, v katerem spominja smrti cesarice in določa zadušno opravilo v vseh cerkvah na 11. septembra. Rim, 25. avgusta. Notranje ministerstvo dementuje poročila o pojavih kuge v Neapolu in Palermu. Pariz, 25. avgusta. Predsednik republike Loubet, o katerem so listi včeraj poročali neosnovano vest, da je umorjen, je vsprejel več svetnikov ter v odgovoru na pozdrav govoril o razmerah v Franciji. Z žalostjo, pravi Loubet, mora gledati, kako se pojavljajo nemiri in razburjajo duhovi. Nikakor pa ne kaže pretiravati resnosti teh nemirov in izgubljati poguma. On upa. da se bliža konec razburjenju. Vladni koraki, posebno pa razsodba vojnega sodišča, kateri se mora ukloniti cela dežela, bode pomirilo duhove. Ljudski zastopniki pa morajo sodelovati pri tem spravnem delu. Melusine- ustna in zobna voda deluje lzborno proti zobobolu ln gnjllobl zdb, utrdi dleiao ln odstranjuje neprijetno sapo lx nst. 1 steklenica 60 kr. 2 567 9 Jedlna zaloga lekarna Milana Lenstek-a v Ljubljani, Resljeva oesta it. 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Razpošilja z obratno poito. I'utrli ko 22. avgusta. Marija Kozina, tesarja žens, 40 let, Krakovski nasip 10, jetika. 23. avgusta. Ana Starin, posestnica, 33 let, Gruberjeve ulice 5. jetika. 23. avgusta Ernestina Kukelj, sprevodnika hči, 5*/» leta, Marije Terezije cesta 6, pvaemiae. 24. avgusta. Jožefa Javornik, posestnika hči, 3 mesece, IIovca 40, črevesni katar. V bolnišnici: 20. avgusta. Ivan Avsec, dninar, 42 let, jetika. 21. avgusta. Marijana Rebernik, delavca hči, 3 leta, roorbilli, pneumo.ia 22. avgusta. Marija Košak, delavca žena, 65 let, t e-bušna goba. V vojaški bolnišnici: 20. avgusta. Alojzij Schalk, c. in kr. pešec, 22 let, dysenteria. Cena žitu na dunajski borzi dne 24. avgusta 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . • Pl- 842 do Pl- 8 43 » » pomlad » 8 73 n » 874 Rž za jesen .... 693 » n 6 95 » » pomlad . . . » 7-18 n » 720 Turšica za sept.-okt. . n 5-04 D » 5-06 » » maj - junij . . » 5-12 B » 514 Oves ža jesen . . . » 5-55 » » 5 57 » » pomlad . . » 5-80 a » 5-82 Meteorologično poročilo. Tišina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. #-3 S o Cas opazovanja Stanje barometra ? mm. Temperatura po Celzij o Vetrori Nebo C u . - g U 97 zvečer 738-1 17-8 sl. szh. pol oblačno 00 25 7. zjutraj 2 popol. 738-4 736 6 113 25 1 sl. V/SVI. sl. jzah. jasno < Srednja včerajšnja temperatura 181 normale: 17'9°. Slovensko vinogradniško društvo i š 6 e kletarja. Plača po dogovoru. — Prijave z dokazi uspo-sobnosti naj se pošljejo v 14 dneh predsedništvu društva. PredsedniMvo. 693 3-1 Odda se služba organista in cerkovnika pri Sv. Jakobu ob Savi in se more nastopiti dne I. septembra t. I 996 2—i Služba organista in cerkvenika se takoj odda všpitaliču. Prosilci „naj se oglase pri cerkvenem pred-slojništvu v Šjitaliču pošta Motmk. Prednost imajo oni, ki so zmožni zasilno šolo podučevati. 691 2—1 Napise in slikanje grbov 0inrtSh' govsklh znakov na steklo, h s in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 18 11—6 3 ali 2 dijaka iz boljše hiše želi se na hrano in stanovanje pod dobro vzgojo vsprejeti na Turjaškem trga. it. 8., II. nadstropje. Pisma se prosijo poste restante pod št. 50. 689 2-1 V prodajalni gospe Ane Leveč v Kranju se radi preselitve iz Kranja blago in barva skupno in po ceni prod&. v prodajalni. Natančnejše zve se 694 3-1 Rudolf grof Margheri Commandonna, c. kr. okrajni glavar. Albina gro-finja Margheri Commandonna, Florentina grofinja Margheri Commandonna, Katinka grofinja Margheri Commandonna, Rodriga grofinja Margheri Commandonna, otroci, Sil vina baronica Apfaltern pl. Apfaltrern roj. grofica Margheri Commandonna, sestra, naznanjajo globoko užaljeni vest o smrti svojega očeta, oziroma brata, visokorodnega gospoda ni Marpen lastnika graščin Otočec in Stari grad ki je dnd 23. avgusta 1899 ob polu 1. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v svo|em 69. letu na Otočecu mirno v Gospodu zaspal. Pozemski ostanki dragega pokojnika bodo 25. avgusta t 1. ob II. uri dopoldne v graščinski kapeli blagoslovljeni in potem pokopani na pokopališču pri sv. Petru. Svete zadušne maše se bodo brale v župnih cerkvah pri sv. Petru, v Brusnicah, Beli Cerkvi, pri sv. Margareti in sv. Jerneju. Grad Ot o če c , dne 23. avgusta 1899. 695 1-1 O -z. X Z* cd g-h >1 Oš.1® a 04 o ** . M *H a m a t Razpis. 690 3—1 Za zgradbo nove župne cerkve v Vel. Poljanah pri Ribnici oddala se bodo zidarska, tesarska, kamnoseška in kleparska dela. podjetnikom, ki so upravičeni dotična dela izvrševati. Kdor želi delo prevzeti, pošlji svojo ponudbo do d,ne 2. septembra 1899 opoldne podpisanemu cerkveno - stavbenemu odboru ter priloži 10% varščino. Načiti in proračun so med tem časom vsak dan na vpogled v tukajšnjem župnišču. Stavbeni odbor pridržuje si pravico izbrati si ponudnika. — Ponudbe naj se glase za posamezna razpisana dela ali tudi skupno. Pripominja se, da stavbeni odbor sam preskrbi za zidarska, tesarska in kamnoseška dela material in vozno tlako. Stavbeni odbor v Vel. Poljanah pri Kibnici, dne 22. averusta 1899. Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana ,BMki laks Veršec' v I I I51 ..I A > I. Poštni fiekovnl promet štev. 847 533. Sredke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro-konto), obresti od dnč do dnč po 4l/»%. Poitno - hranllnlčne p o 1 o t n 1 o e so na razpolago. D u n a j s k a borza. Dni 24. avgusta. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... OgerBka kronska renta 4°/„. 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. SO mark............ iO frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci........ C- kr. cekini........... 100 gld. 30 100 » 15 117 » 85 100 » — 1 i 8 » — 96 » 30 906 » — 383 > 75 120 » KO 58 » 87 11 > 76 9 % 66 44 > 40 6 » 70 Dne 24. avgusta. 4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 171 gld. 25 kr. 60/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 » 75 » Državne srečke I. 1864, 100 gld.....1V4 » 75 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 100 » — » Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............139 . 60 » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 128 » 60 • Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 » 60 > Posojilo goriškega mesta.......112 • — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— » — » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 96 » 80 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . 216 » 25 » » > južne železnice 3°/0 . 163 » — » » » južne železnice 6°/0 . 118 » 75 » » > dolenjskih železnic 4"/„ 99 » 60 » Kreditne srečke, lOu gld......197 gld — ki. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 » — • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 90 » Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » — » Salmove srečke, 40 gld........84 » 25 » St. Gendis srečke, 40 gld.......84 » — » Waldsteinove srečke, 20 gld......62 » — » Ljubljanske srečke.........23 « — » Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . 151 ► 60 > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3190 » — » Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . 43>i » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 74 » — » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 105 » — ► Montanska družba avstr. plan..........278 » 75 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld . 180 » — » Papirnih rubljev 100 ................127 » 27 » jfcjT Nakup ln prodaja "feA vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanina izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M K It C II I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 66 2. JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic. TtO