Pofthlna plačana » gotovini > B BS! mm IBB Slovenski Stev. 235 V Ljubljani, ponedeljek 16. oktobra 1939 Cena Din V-* Leto IV Finska se brani zveze s Sovjeti Hitler je odklonil Finsko odposlanstvo se Helsinki, 15. oktobra. Finska agencija epo-Toča: Del finskih odposlancev je zapustil snoči Moskvo ter bo jutri dopoldne prispel v Helsinki, kjer bodo takoj poročali vladi o poteku dosedanjih pogajanj. Prihod finskih delegatov v državo pa ne pomeni ustavitve pogajanj s Sovje*sko Rusijo. V političnih krogih smatrajo, da pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Finsko kljub temu, da se je povrnil del finske delegacije v Helsinke, niso pretrgana. V političnih krogih smatrajo, da se bodo ta pogajanja nadaljevala takoj po konferenci v Oslu, na kateri se bodo posvetovali državni poglavarji in zunanji ministri Finske, Švedske, Danske in Norveške. V londonskih političnih krogih smatrajo, da so pogajanja začasno pretrgana zaradi naslednjih ruskih zahtev: 1. Finska naj prepusti Sovjetski Rusiji Hng-landske otoke. V zameno za te otoke pa bo Sovjetska Rusija odstopila Finski del ozemlja v Kareliji. 2. Finska ne sme utrditi Aalandskih otokov, ti zapirajo vhod v Botniški zaliv. Mora pa dovor liti Sovjetske Rusiji, da smo nadzorovati g svojim vojnim brodovjem Aalandske otoke. 3. Finska naj sklene pogodbo o vzajemni pomoči s Sovjetsko Rusijo, kakor so to storile Estonska, betonska in Litva. Če bi Finska te zahteve sprejela, bi Sovjetska Rusija dejansko dobila ves pomorski promet med 'Finsko in drugimi državami in s tem njeno zunanjo trgovino, razen tega tudi možnost, da na Finsko ob vsaki priliki vojaško pritisne. Prav zaradi teh zahtev Sovjetske Rusije ee je Sovjetska vojska se zbira ob madžarski meji London, 15. okt. Londonski radio poroča, Ida so prišla poročila iz Romunije, da Sovjetska Rusija v bližini madžarske meje na poljskem ozemlju zbira veliko število čet. Vrste tankov in topništva se pomikajo proti meji. INamen tega premikanja sovjetskih čet ni znan. čeprav ni nobenih znakov, da imajo Rusi kake posebne načrte, je vendar gotovo, da s svojo prisotnostjo v bližini slovaške meje hočejo izvajati vpliv na slovaško prebivalstvo ter povzročati vznemirjenje in to tembolj, ker so opazili veliko Število tankov in topništva v teh krajih. Predsednik Roosevelt bi posredoval za mir na prošnjo vseh vojskujočih se držav A Wnshington, 15.okt. Londonski radio pojoča, da je dal ameriški predsednik Roosevelt izjavo, v kateri izjavlja, da bo on posredoval za mir le v primeru, če se vse tri vojskujoče se države obrnejo s posebno prošnjo na njega. N nobenem drugem primeru pa se Amerika ne J)0 trudila za vzpostavitev miru. v Pogodbe med Turčijo * in Rusijo še ni Ankara, 15. okt. Anatolska agencija poro-list S°:. Vest, ki jo je objavil carigrajski časnni«n» in 80 J° objavile tudi tuje turšL-sovffi^® ln. ra.diJske postaje, da so »li notrienn d Pogajanja v Moskvi končana, posredovanje za Finsko pri Sovjebki Rusiji je vrnilo iz Moskve s sovjetskimi predlogi po navodila del finskega odposlanstva povrnil v Helsinke po navodila. pavi je govoril zunanji minister Erko in je izjavil, da Finska ni sprejela nikakšnega ultimata od Sovjetske Rusije. Na sestanku poglavarjev severnih držav v Stockholmu bodo sprejeti jasni sklepi glede bodočih odnošajev severnih nevtralnih držav do Rusije. Sklepi bodo načelnega in obrambnega značaja. • London, 15. oktohbra. Londonski radio poroča, da jo finska narodnosocžalistična stranka poslala prod nekaj dnevi posebno odposlanstvo v Berlin. Odposlanstvo naj bi posredovalo v nemškem zunanjem ministrstvu, da bi se Nemčija za- vzela pri Rusiji za Finsko. Odposlanstvo ni bilo sprejeto no pri Ribbentropu, ne pri iHtlerju, prišlo je v stik samo z manj važnimi osebnostmi, ki so ji sporočilo, da jo Hitler izjavil, da je finska država izven nemškega vplivnostnega področja, zaradi česar Nemčija ne more storiti nič zanjo. Moskva, 15. okthobra. Reuter. Finsko odposlanstvo je imelo snoči tretji sestanek z zastopniki sovjetske vlade v Kremlju. Ob 0.30 je odposlanstvo odpotovalo v Helsinki, kjer bo poročalo finski vladi. Pričakuje ee. da se bo finsko zastopstvo v teku prihodnjega tedna ponovno vrnilo v Moskvo. Konferenca je trajala včeraj popoldne 2 uri, prav tako tudi zvečer. Niti o popoldanski niti o večerni konferenci ni bilo izdano nobeno sporočilo. Vrhovni poveljnik francoske vojske, general Gamelin govori „Ni je sile, ki bi nas mogla vreči iz Maginotjeve črte" Pariz, 15. oktobra.. »Temps« prinaša izjavo, kf jo je dal vrhovni poveljnik zavezniške vojske Gamelin posebnemu dopisniku lista. Gamelin pravi med drugim: »Treba je imeti mnogo potrpljenja. Ni majhna stvar v današnji vojni zbrati v državi vse silo. Samo zbiranje francosko vojske je zahtevalo 20 dni. To je sedaj končano točno po določenem načrtu.« Nato je Gamelin naglasil, da potekajo boji v glavnem na nemškem ozemlju. Podčrtal je važnost motoriziranih oddelkov in dejal, da so dosedanje operacije dokazale visoko vrednost tehnike. Izrazil je priznanje vsem vrstam orožja in dejal, da je francoska vojska glede moštva in glede materiala prvorazredna in da so francoske črte nenavadno močno utrjene. »Sprašujem,« je dejal general Gamelin, »kdo bi nas mogel pognati iz Maginotijeve črte.« Pariz, 15. oktobra. Vojno poročilo dne 15. t m. zjutraj se glasi: Ponoči so ostali napadi so- vražnih patrulj med Mozelo in Saarjo brezuspešni. Aktavnost naših oglednikov na vsem bojišču. Obo- jestransko topniško obstreljevanje na zahodu od Saarlouisa. Da bi bolje razumeli dogodke na francoskem bojišču, je treba primerjati sedanjo vojno s ve-tovno, ter ugotoviti velike razlike. Vojaki danes niso več drug poleg drugega v rovih, temveč sp razdeljeni na male oddelke. Tako razdelitev je omogočilo izredno zvišanje števila avtomatičnega orožja pri pehoti. Sedaj ima ena 6ama četa večjo bojno moč, kakor jo je imel prej ves bataljon. Prve črte sestavljajo predstraže, ki so zbrane okoli enega ali dveh avtomatičnih topov. Ta gnezda so oddaljena drugo od drugega kakih 300 m. Za temi položaji 60 drugi položaji, ki so Že bližje drug drugemu ter znaša razdalja med njimi približno 50 m. Prednje straže uporabljajo v boju orožje, ki so ga sicer uporabljali v minuli vojni, toda ne v toliki meri. To orožje so mine, ki so postavljene zelo gosto na ozemlju, ki leži med obema frontama. Zlasti gre za male mine, ki naj onemogočijo predv6em ponoči nenaden napad. 414 ljudi s potopljene angleške bojne ladje „Royal Oak" rešenih London, 15. oktobra. V noči od petka na soboto je potopljena angleška oklopnica »Royal Oak«. Na bojni ladji je bilo okrog 1200 mož posadke in častnikov, od katerih so jih po zadnjih poročilih rešili 414. Tonaža ladje je znašala 29.050 ton, stroški za izdelanje pa 2,269,000 funtov šterlingov. Ladja je bila končana novembra 1914. »Royal Oak« se je udeležil bitke pri Jiitlandu med svetovno vojno, ko je bilo uničeno nemško brodovje. Tudi med državljansko vojno v Španiji je morala vzdržati hud ogenj. Ladja je bila spet dana v promet v Portsmouthu 7. julija letos. Po torpediranju »Courageousa« je to druga velika bojna ladja, katero je izgubila britanska vojna mornarica. Angleške ladje, ki 60 priplule »Royal Oaku« na pomoč, so takoj začele preganjati podmornico in so jo po vsej verjetnosti tudi potopile, ker je nemška vlada za uničenje angleške bojne ladje zvedela šele iz angleškega uradnega poročila- Nemške radijske postaje so dejale, da bo podrobno poročilo o potopu angleške ladje dano tedaj, ko bodo prišla obvestila s podmornice, ki je ladjo potopila. Ker to obvestilo še ni prišlo, se zdi, da je tudi podmornica izgubljena. S tem so Angleži v petek uničili vsega štiri nemški podmornice. Angleško mornariško poveljstvo je potop »Roya! Pomemben 9<>vor ministra dr. Kreka o našem političnem programu. Slovenska samouprava in močna Jugoslavija r~' Gradbeni minister g. dr. Krek je kot bivši taarodni poslanec krškega okraja imel danes v Leskovcu pri Krškem zborovanje svojih somišljenikov. Ljudstvo je prihod ministra dr. Kreka navdušeno pozdravljalo in njegovo poročilo^ navdušeno pozdravljalo in njeguvu v, političnem položaju spremljalo z najvecjim odobravanjem. Minister je bil v svojem govoru večkrat prekinjen zaradi navdušenih ovacij in vklikanja Jugoslaviji, naši vojski in političnim vodlteljem, predvsem g. dr. Korošcu, vladi in politiki sporazuma. . G- .minister dr. Krek je v svojem govoru najprej podal sliko zunanje-političnih odho-sajev in dogodkov. Podčrtal je zgodovinske zasluge kneza namestnika Pavla, da je Jugoslavija na svojih mejah mogla ohraniti mir in ostala popolnoma nevtralna Ko je minister govoril o naših notranje-po-litičnih razmerah je poudaril važnost sporazuma za državo in njeno ureditev, za Hrvate, ki so postali s tem eden od najvažnejših sodelavcev pri vodstvu državne politike. Zatem je g. minister razpravljal o današnjih domačih političnih razmerah v Sloveniji in med drugim dejal: »Mi Slovenci, ki _ nas vodi g. dr. Korošec, smo iskreno pomagali in sodelovali pri politiki narodnega sporazuma. G. dr. Korošec se je s svojo veliko politično avtoriteto in vplivom neštetokrat zavzel za sporazum s Hrvati in je v svoji veliki politični modrosti v vsakem odločilnem trenutku našel izhod, ki je pomenil korak n napredek k sporazumu, večji slogi in k več-^sebojnemu razumevanju med Srbi in k! ’’ tak”> da moramo sklenitev sporazuma, CvpitnJi -ak“ srečno zaključila predsednik delo in utneh r', Maček, smatrati kot veliko vladi nninHi- -.m /e P°btike dr. Korošca. Mi v InorLuma neje s°delujehio pri politiki sporazuma m želimo samo to. da bi se vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi, rešila čimnrej cm pravilneje in tako da bi bili britje Hrvatje shrsrzeačd„rlini in da bi Medtem pa pri nas naši politični nasprot- d h™;, J,m ie Prav sP°razum daf povod, da najejo z vsem sovraštvom udrihati po somišljenikih dr. Korošca in naši politiki Celotna opozicija, celo oni okoli JNŠ, ki so 20 let smatral, centralizem in edino mogočo obliko državne ureditve pri nas, oni, ki zanikava jo srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo, ki uradno še danes v Del gradu razglašajo centralistično ureditev za svoj program, nastopajo po naših krajih in nnsi domači politiki kot pripadniki dr. Mačka. Pristaši g. Puclja in g. Kramerja., nekdanji socialisti m najnovejši mačkovci vsi danes napadajo dr. Korošca in našo stranko. Ta njihova agitacija gre tako daleč, da govore, da nam Slovencem ne preostaja nič drugega, Oaka« takoj naznanilo svetu. Angleška poročila pravijo, da je »Royal Oak« svojo nalogo v angleški vojni mornarici častno izpolnila, saj je med svetovno vojno ta križarka sama potopila tri velike nemške križarke. Mfrovna okrožnica papeža Pija XII. Vatikan, 15. oktobra. Prva okrožnica sv. očeta Pija XII., ki jo povsod pričakujejo z velikim 1 zanimanjem, bo objavljena 29. oktobra t. 1. na praznik Kristusa Kralja* Ta dan bo sveti oče posvetil 12 novih škofov, ki pripadajo raznim plemenom, s čimer katoliška cerkev dokazuje, da so v njenem naročju vsi narodi enaki. Sveti oče bo v okrožnici povabil vernike, naj prosijo Boga za pravičen mir na o6novi evangelijskih načeL Vesti 16. oktobra Italijanska in egiptovska vlada sta se sporazumeli, da umakneta svoje čete z libijske meje. Anglija je poslala na francosko bojišče dozdaj 22 motoriziranih divizij, oskrbljenih z vsem najmodernejšim orožjem. Med svetovno vojno so nemške podmornice potopile šest milijonov ton angleškega brodovja. Od tega samo prvi mesec vojne 600.000 ton. Spričo tega so dosedanje izgube angleške vojne in trgovske mornarice malenkostne, pravijo Angleži in pristavljajo, da je vsa škoda od potapljanja do zdaj krita z zaplembo nemških ladij in blaga. 20.000 italijanskih kmetov bodo v kratkem poslali v Libijo, kjer so pripravili za obdelovanje novih 60.000 ha zemlje. Turška vojna mornarica je zadnje dni odplula v Dardanele ter se razmestila vzdolž morske ožine. Madžarsko diplomatsko zastopstvo je danes dopotovalo v Moskvo. S tem so obnovljeni redni diplomatski odnošaji med Rusijo in Madžarsko. Bivši nemški vojni minister in pet nemških generalov, ki so nasprotovali vojni s Poljsko, i'e po angleških poročilih zaprtih v trdnjavi .andsberg. V Londonu so včeraj slovesno sprejeli novega italijanskega poslanika Bastianinia, čigar prihod pozdravljajo tudi vsi angleški listi. Danski in holandski listi prinašajo vesti, da 60 sinoči angleška letala priletela nad Berlin in da je bilo slišati močno streljanje protiletalskih topov. Berlinska radijska postaja je za dobro uro ustavila oddajo. Ta prestanek so opravičili s tehničnimi razlogi. Angleški in francoski odločujoči krogi pa zanikujejo vesli, da bi bila njihova letala šla nad Berlin. Predsednik Sovjetske Rusije Kalinin je včeraj sprejel novega romunskega poslanika v Moskvi Davidesca, ki mu je izročil vse svojo poverilnice. Osiveli angleški politik Lloyd George, ki je zadnjič hvalil govor nemškega kanclerja Hitlerja, piše sedaj, da je bil govor angleškega predsednika vlade Chamberlaina preoster. Nemčija je prenehala trgovati zaradi vojne s tistimi državami na svetu, iz katerih je pred vojno uvažala 51 odstotkov vsega blaga. Nemški uvoz je v septembru za polovico padel, tako pravijo nepristranska ameriška poročila. Sovjetska vojska bo prišla po železnici in z ladjami v Estonijo v torek. Ko se bodo sovjetske čete razvrščevale po svojih garnizijah, bo promet za eslotisko prebivalstvo po tistih po-krajinah ustavljen. Belgijski kralj Leopold bo imel 26. oktobra govor namenjen prebivalstvu Združenih držav. Upravni odbor mednarodne strokovne zveze je ob udeležbi francoskih, angleških, belgijskih, holandskih in švicarskih zastopnikov sprejel resolucijo, ki jo bodo poslali vsemu delavstvu na svetu. V resoluciji delavstvo izraža soglasje s francoskimi in angleškimi delavci, ki branijo svobodo, demokracijo in omiko. Kaj bodo na ta sklep rekli naši marksisti, se ne ve. Angleško propagandno ministrstvo ie ustanovilo svojo podružnico v Tokiu. V sredo - govor predsednika angleške vlade London, 15. okt. Angleški parlament se bo sestal ta teden v torek, sredo in četrtek. V sredo bo govoril predsednik Chamberlain o splošnem mednarodnem položaju, medtem pa bo tudi odgovoril na okrog 300 vprašanj, ki so mu bili stavljeni v teku preteklega zasedanja parlamenta. V torek pa bo podal Churchill izjavo o potopu angleške križarke »Royal Oak«. Boj za spremembo ameriškega nevtralnosfnega zakona Ameriška nevtralnost škoduje malim, neoboroženim državam Washington, 15. okt. V ameriškem senatu se je včeraj nadaljevala razprava o ameriški nevtralnosti: Conely je imel oster govor, v katerem je pobijal razloge tistih, ki se zavzemajo za nevtralnost. Med drugim je poudaril: 1. Sedanji zakon o nevtralnosti škoduje narodom, ki niso pripravljeni za vojno ter s tem podžiga napadalce, ker le ti vedo, da se žrtve napada ne morejo preskrbeti z orožjem in materialom, potrebnim z h obrambo.^ 2. Prepoved izvoza orožja koristi Nemčiji, ker jo že sedaj lahko preskrbujeta z orožjem Sovjetska Rusija in Italija. _ 3. Prepoved izvoza orožja škoduje Franciji in Angliji ter slabi njuno obrambno moč na morju. kakor da prosimo Hrvate, da nas sprejmejo v svojo banovino. Mi dobro poznamo naše nasprotnike in nas njihova agitacija ne vznemirja. Teh stvari bi niti ne omenjal, da ni nekaterim posameznim upadla vera, da bi resno mislili urediti razmere tudi v Sloveniji tako, da bo slovenski narod mogel svoje domače stvari voditi in urejati sam v okviru najširše narodne samouprave, ki je naš stalni politični program. Postali so nervozni, ker vsa stvar še ni končana in pristojnost na našo banovino ni še prenešena. Tem nepotrpežljivim moramo odgovoriti: Naša politika pod vodstvom dr. Korošca je bila in ostane politika, ki ima vedno, pa tudi če bi zaradi tega trpeli naše strankar-sko-politične koristi, pred očmi osnovno in najvišjo korist nas vseh in Jugoslavije: korist državne celote. Nadaljevanje na 2. strani 4. Prepoved izvoza orožja spravlja Zedinjene države v položaj, ki ne odgovarja strogi nevtralnosti. 5. Zedinjene države niso stopile v svetovno vojno zaradi prodaje orožja Franciji in Angliji, temveč zaradi torpediranja ameriških ladij. 6. Zahteva, da se spremeni' zakon o nevtralnosti, odgovarja popolnoma ameriški zakonodaji, ker sedanji spopadi na svetu niso take narave, da bi se glede njih lahko uporabljali določila mednarodnega prava. Italjanskogospodarstvo se bo skušalo čim bolj okoristiti z vojnim položajem Rim, 15. oktobra. Italijanski listi prinašajo poro-čila o napredku trgovskega prometa po morju in pra-v,'°! di 'e,zaradi, teža morala Italija dati v delo n0V,h trgovskih ladij, vsega skupaj za 262.000 ton. Iz tega se vidi, da je Italija odločena ostati v sedanp vo;ni nevtralna, razen tega pa da se bo skušala gospodarsko čim bolj okoristiti s sedanjem stanjem. Prizadeva si, da bi na svetovnih tržiščih zavzela vse postojanke, katere so izgubile države, ki se vojskujejo, ali pa jih bodo še izgubile. Zato bo Italija povečala svoje trgovsko brodovje, ker bo prej ali slej morala za Anglijo in Francijo prevažati blago, poleg tega pa bo Italija postavila celo v isto novih tovarn za izdelke, ki sta jih doslej dobavljali svetu Anglija in Francija. Sedanja industrijska podjetja bodo močno razširjena. Vsa italijanska industrija, ki dela za izvoz, je že sedaj dosegla višek zmogljivosti Minister dr. Krek je govoril v Leskovcu (Nadaljevanje • 1. sirarn.) Jugoslavija je mati tudi našega slovenskega Heroda, nanjo nas veže in priklepa največja ljubezen in najintimnejše koristi. Nikakršna notranja nasprotstva niso nikdnr_ omajale te naše vere in vdanosti državni misli in ljubezni do bratov Srbov in Hrvatov. V Jugoslaviji smo vedno zahtevali tako Široko samoupravo, ki bi nam omogočila, da slovenski narod razvije vse svoje sile v korist svojega narodnega napredka in v korist celotne države. Prav to zahtevamo tudi danes. Mislim, da današnja politika sporazuma, ki je dala Hrvatom banovino Hrvatsko, po sami naravi in zdravi logiki vodi k ustvaritvi tudi naše Slovenske banovine, organzirane po načelu najširše narodne samouprave. Mi smo prepričani, da bomo tudi Slovenci poleg Hrvatov in Srbov v tej politiki mogli uresničiti svoj narodni program. Če do danes to še ni izvedeno, smo prepričani, da to ne pomeni pomanjkanja dobre volje in zanemarjanja nas Slovencev. Želimo in zahtevamo uresničenje našega narodnega programa. Mislimo, da je treba hitro in odločno delati. Toda če ni že danes vse gotovo, zaradi tega nismo malodušni, ampak sodelujemo z brati Hrvati in Srbi, da tudi v teh težkih časih storimo vse, kar je državi potrebno in da v najugodnejšem trenutku na najkoristnejši način brez vsake škode za splošne državne koristi v Jugoslaviji čim prej ustvarimo našo narodno samoupravo. Vsi oni skrajneži, ki očitajo dr. A. Korošcu, da je preveč jugoslovanski državnik, a premalo slovenski politik, naj vedo, da je v njegovih rokah usoda slovenskega naroda najbolj varna. Večjega in modrejšega politika, državnika in voditelja Slovenci nimamo. Pustimo njemu, da izbere sredstva, pota in način, kako bomo Slovenci v veliki Jugoslaviji z bratsko pomočjo Srbov in Hrvatov uresničili naše domače želje in zahteve. 2e načela enakopravnosti, narodnega sporazuma, najširše narodne samouprave, ki so načela vsega delovanja nosilcev politike niarodnega sporazuma, a predvsem: predsednika Cvetkoviča, dr. Mačka, dr. Antona Korošca in dr. Kulenoviča, samo po sebi zahtevajo ustvaritev one slovenske narodne samouprave, ki smo jo mi postavili kot naš program že ob’ ustvarjanju Jugoslavije. Ta politična misel v državni politiki ni še nikdar tako zmagovalno prevladovala, kakor danes, ko so na čelu države omenjeni najvidnejši politični predstavniki. Prav datnes nima nihče pravice dvomiti, da bo zmagate politika prave narodne samouprave. V tej politiki bomo tudi Slovenci dobili svoio Slovensko samoupravno edinico, našo Slovensko banovino. Toda, da bomo to dosegli, Je potrebno, da zdaj v tem prediodnem času vsi Slovenci ohranimo mirne žrvce, odločno zaupanje in popolno disciplno. Naši nasprotniki ni prav sedaj hoteli — in to je edini cilj njihove agitacije — da nas razbijejo, oslabijo našo organizacijo in da spravijo naše somišljenike v slabo voljo, tako da bi sadove našega 20 letnega dela pobrali oni. Njihovo sklicevanje na dr. Mačka je laž in neodkritosrčnost. Nismo še pozabili, da so zastopniki prav te skupine gonili pred sodišče, v zapore in internacijo istočasno voditelje in zastopnike Hrvatov in Slovencev. Mi pa z zastopniki Srbov in Hrvatov najiskrenejše in bratovsko sodelu- i"emo pri izvajanju naše skupne politike, o :ateri smo prepričani, da je najboljša za Srbe, Hrvate in Slovence. Poleg zastopnikov Srbov in Hrvatov, g. Cvetkoviča in ar. Ma« čak je dr. Korošec v imenu Slovencev eden od strebrov politike narodnega sporazuma, Mi Slovenci smo pod njegovim vodstvom storili vse, da dokažemo, kako slovenski narod hoče in more biti koristen za vsakega brata. Zastopniki večine Slovencev, Hrvatov in Srbov vidijo v politiki narodnega sporazuma rešitev in srečnejšo bodočnost Jugoslavije in zato ni na mestu noben dvom, da se bo politika narodnega sporazuma iskreno izvajala tudi nasproti nam Slovencem. To je resnica, vse drugo je laž in podtikanje. Tega se vsi zavedajmo, delajmo z največjo dobro voljo in veseli, da moremo sodelovati pri tako važnem delu za zgodovino Jugoslavije in slovenskega naroda. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter lir Na] živi Nj. kralj. Visočanstvo knez namestnik Pavle! / živela Jugoslavija! živela Slovenija? Ljubljana od sobote čez nedeljo Mariborski drobiž -K ,■«r** Maribor, 15. oktobra. Letna skupščina Slov, dijaške zveze, matice vseh slov. katoliških dijaških organizacij, je bila danes dopoldne v prostorih na Aleksandrovi cesti. Na predvečer v soboto so se delegati in mariborski dijaki poklonili škofu Slomšku. Ob tej priliki sta spregovorila tudi prevzv. g. škof dr. I. J. Tomažič in zastopnik Slomškove družine g. ravnatelj Hrastelj. Današnja skupščina je bila pri nalbito polni dvorani im ob navzočnosti zastopnikov cerkvenih in civilnih oblasti. Skupščino je obiskal tudi prevzv. gospod škof. Pri volitvah je bil z nekaterimi izpremetnbami izvoljen dosedanji odbor. --•< Smrtna kosa. Na Beltnaivski cesti 18 je umrla v starosti 50 let soproga ključavničarja Bliža Krichhof. — V Slovenski ulici 40 je umrla v starosti 78 let zasebnica Marija Košar. — V visoki starosti 82 let je na Teznem umrl upokojeni obratovodja Anton Kocelj. Naj v miru počivajo, sorodnikom naše sožalje! Drava izročila samomorilčevo truplo. V Dupleku je Drava naplavila na sipini truplo mesarskega mojstra Viktorja Jelena iz Teznega pri Mariboru, ki se je, kakor znano, pred kakim mesecem vrgel v samomorilnem namenu z državnega mostu v dravske valove. Truplo so odkrili orožniki, pokopali eo ga danes na bližnjem pokopališču. Tradicionalni obhod živali je bil danes po mariborskih ulicah. Je pa menda za zaščito živali malo zanimanja, ker je bil obliod pač vse drugo, samo ne zadovoljiv. Roganovih grehov Se ni konec. Mariborska policija je sedaj ugotovila, da je zloglasni razbojnik Rogan, ki ga je kakor znano policija 23. septembra v borbi ustrelila, izvršil 17. sept. vlom v Jurovcih, občina Podlehnik, kjer je gostilničarki Pem odneael razne jedače, cigarete, kitaro in pelerino v skupnni vrednosti 1100 din. Policija je kitaro našla, v ukradeno pelerino pa je imel Rogan zavito svojo puško. Policija išče lastnika pokromane zapestne ure, ki jo je svoj čas Rogan prodal nekemu delavcu. Razne tatvine. Tesar Jožef Purkelc }e prijavil na policiji, da mu je bila iz hlačnega žepa v neki gostilni na Frankopanovi cesti ukradena denarnica z 250 din. Purkelc se je nahajal v družbi tovarišev in sumi, da mu je eden od istih ukradel denarnico. — Krojaškemu mojstru Frideriku Kosi iz Betnavske c. 57 pa je bila ukradena v zadnjem času večja količina drv ter utrpi pri tem 200 din škode. — Faktor Terezija, soproga mehanika iz Zagreba je prijavila, da fi je njena podnajemnica v njeni odsotnosti ukradla 500 din jfotovine, njeni sostanovalki pa 300 din ter s tem pobegnila proti Mariboru. Zatekla se e na mariborsko policijo in prosila, da bi izsledili tatico in ji odvzeli denar, v kolikor ga bodo še našli pri njej. Belgrajske vesti Belgrnd, 15. oktobra, m. V Negotinn je bila danes proslava 100-letnice tamošnje gimnazije. Priproslavi so bile zastopane vse civilne in vojaške oblasti. Belgrad, 15. oktobra, m. Na belgrajskem vseučilišču je včeraj diplomiral jurist Jože Pompej, agilni delavec v belgrajskih prosvetnih organizacijah. Belgrad, 15. oktobra, m. Na Davidovičevem stanovanju je bil danes plenarni setsanek izvršilnega odbora bivše demokratske stranke. Sestanek je otvoril Ljuba Davidovič, nadaljne vodstvo je pa prepustil bivšemu ministru Grolu, ki je podal obširno poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju. O njegovem poročilu se je razvila daljša razprava, ki v času, ko to poročamo, še traja. Današnji setsanek izvršilnega odbora bivše demokratske stranke je organizatoričnega značaja, ker demokrati razpravljajo o odstranitvi nedostatkov v svoji organizaciji, o poživitvi dela v njej in o sodelovanju s sorodnimi političnimi skupinami na terenu, da jih predstoječe politične akcije ne najdejo nepripravljene. Užička Požega, 15. oktobra, m. Na svojem povratku iz Južne Srbije in Sandžaka se je danes dopoldne ustavil v Užički Požegi ministrski prdesednik Dragiša Cvetkovič. Prebivalstvu, ki ga je navdušeno pozdravilo, je izjavil, da bo v drugi polovici tega meseca uradno obiskal vse te kraje. Banjaluka, 15. oktobra, m. Na današnjem zborovanju članov banovinskega odbora JRZ za vrbasko banovino je bil izvoljen za predsednika bivši minister in narodni poslanec dr. Branko Miljuš. Belgrad, 15. oktobra, m. V Belgradu je bil danes 10. redni občni zbor Zveze električnih podjetij Jugoslavije. Na občnem zboru je odbor poudarjal, da se je po podatkih, s katerimi razpolaga zveza, proizvodnja električne energije lansko leto v državi povečala za 10 odstotkov. Na občnem zboru so se razpravljala vsa razna strokovna vprašanja. V odboru, ki je bil nato izvoljen, je od Slovencev bivši poslanec Adolf Golia. V mestnem zaščitnem uradu v I. nadstropju na magistratu, Mestni trg Itev. 2, eo vpeljane deljene uradne ure, da odslej ta urad posluje za stranke dopoldne od 7.30 do 13 in popoldne od 16 do 18. Ob nedeljah in praznikih in vse popoldneve pred njimi pa tudi ta urad ne posluje. Tako bo šlo delo hitreje od rok in strankam ne bo treba gubiti preveč časa s čakanjem. Ljubljana, 15. oktobra. Lastovice so še v Ljubljani V >Slovencuc priobčuje g. župnik Š. iz Št. Lo‘vrenca na Dolenjskem, da še sedaj, sredi oktobra, opazuje manjše jate lastovk, ki se nikakor nočejo posloviti od naših krajev, dasi odlete druga leta že okoli Malega šmarna. Začudeno pa so davi ob šestih gledali Barjani, ki so šli k jutranjim mašam, ko so videli v jutranjem mraku letati po zraku posamezne pare lastovk. Značilno je pri tem dvoje: da so lastovke v tem času še v Ljubljani in da so letele tako zgodaj zjutraj. Pojav, da so lastovke tako dolgo pri nas, si starejši ljudje razlagajo s tem, da se nam letos obeta kolikor toliko mila in topla zima. Ciganska nadlega v okolici mesta Ljubljana, 15. oktobra. Da ljubljanska okolica že leta in leta trpi zaradi ciganske nadlege, je splošno znano. Cigani in ciganke kradejo, prosjačijo in vražarijo vse vprek. Tudi ljubljanska predmestja trpe zaradi ciganov. V sredino mesta se cigani sami ne upajo, razen tedaj, kadar jih priženejo stražniki na policijo. Pa še tedaj ciganska otročeta in ženske s svojim javkanjem in tarnanjem skušajo zbuditi sočutje dobrosrčnih meščanov. Dogodilo se je celo, da so stražniki zajeji na j-obu mesta večji ciganski tabor in ga privedli na Bleiweisovo cesto, tam pa so cigančeta pred očmi policije pričela prosjačiti in dobrosrčne gospe so jim pričele iz sosednjih hiš metati zavitke jedil. Najnovejša nesramnost, ki se je cigani poslužujejo, pa je ta, da po predmestjih Ljubljane prosjačijo za staro obleko- Cigani so opazovali dolgo časa bosanske muslimane, kako ti trgujejo s staro obleko. Musliman pride, ponudi raco ali purana, še raje preprost kos preproge, le redko kdaj denar, in sklene kupčijo, če. je le kaj stare odvišne obleke pri hiši. Muslimani so povečini pošteni ljudje in krepostni. Mnogo drže na svojo čast. Malo kdaj se pripeti v Ljubljani, da bi musliman koga nesramno osleparil. Prav nasprotno pa delajo cigani, ki so pričeli posnemati muslimane. Medtem ko musliman nikdar ne prosi za staro obleko, temveč le ponuja zameno, cigani prav nesramno in vsiljivo beračijo za staro obleko. Povrhu tega pa se izdajajo še za muslimane iz Bosne. Seveda se teh ciganov sleherni musliman sramuje. Tako ti pride tak cigan, krepko raščen mož, v hišo v Zeleni jami ali Rožni dolini ali kjerkoli, ti odpahne vrata in prične pred gospodinjo moledovati: »Lepa gospa, laz nisem cigan, jaz sem musliman iz Bosne, prosim vas dajte mi nekaj stare obleke, doma imam nage otroke, vse moje sorodstvo je brez oblek, karkoli imate, dajte mi.« Ljudje se skušajo teh ciganov otresti, ker tudi v Ljubljani ni toliko stare obleke, da bi jo še ciganom dajali, če je pa obleka že popolnoma razpadla, je pa tudi cigani niti za boglonaj no marajo. Cigan postaja čimdalje boli vsiljiv, celo poklekne in zagotavlja gospodinjo, da bo molil Boga in vsem svetnikom za njeno zdravje in za zdravje njenih otrok, saino kakšno staro suknjo naj mu dajo. Ponekod ciganom ta vsiljivost uspe, ponekod pa ne. Srdito pljune cigan pred hišo in grozno zakolne, če ne dobi nič. Vsa pobožnost in ponižnost se takoj neha. Ob določeni url pa se zberejo cigani n* določenem travniku kje v bližini mesta ter barantajo med seboj za naberačeno obleko, obenem pa se posvetujejo, kje bi se dalo še kaj izprositi. Med seboj imajo zaupnika, ki naprošeno obleko proda za denar ali za živež pravemu bosanskemu prekupčevalcu s staro obleko. Vse to nesramno početje ciganov, ki je za prebivalce periferije skrajno mučno, se dpgaja pred očmi policije in drugih oblasti in nihče ne poseže vmes. Bati se je, da se bo ta ciganska nadlega še povečala. Ce cigani ne bodo mogli ničesar več izprositi, bodo postali še bolj nasilni in ni izključeno, da bodo pričeli ropati samotne hišice na robu mesta. Drobna kronika Mirno, brez razburjenj je potekla današnja nedelj*. Včeraj se j« zdelo, da z vremenom danes ne bo bogvekaj, vendar »mo bili danes že v dopoldanskih urah prijetno presenečeni, kajti prikazalo se nam |e sonse, ki že nekaj dni ni posijalo na nas. l udi P^«ce) toplo je bilo, tako da so številni »letnika prišli na svoj račun. Veter je naglo osušil zmočena pota in ceste. Dirka na Večni poti, ki je obetala za Lfubljan-čane veliko privlačnost, je bila včeraj odpovedana, danes pa je bilo prirediteljem lahko žal, da so jo odpovedali. Težko, ako bo še kaka nedelja v oktobru tako lepa kakor današnja. — Na ljubljanski policiji so imeli danes ves dan do večernih ur blažen mir. Streli ▼ gozdu pri Primatovem. Iz Primskovega pri Kranju so pripeljali v ljubljansko boflnižnico 19-let-nega delavca Komarsa Antona s prestreljenimi no- gami. K omara pripoveduje, da je v gozdu nabiral gobs m kostanf. Pri tem ga je presenetil neki moški z lovsko puško, ki ga je nahrulil, češ da naj izgine iz gozda. Komars mu je poskušal ugovarjati, da ima vendar pravico nabirati v gozdu gobe in kostanj, toda neznanec je snel puško in ustrelil Komarsa v noge. Komara ima obe nogi prestreljeni s šibrami in so njegove poškodibe precej nevarne. Neznanec je po storjenem dejanju izginil. Za njim poizveduje sedaj orožništvo. Na poti v službo jo fe podrl avtomobil 34 letna delavka Urankar Frančiška iz Kamnika se je davi peljala s kolesom na delo v smodnišnico. Za njo ja privozil avtomobil, katerega signale je najbrže presli-i šala in se ni pravočasno umaknila. Avtomobil se je zaletel vanjo in jo podrl. Pri padcu je dobila precej občutne poškodbe, zlasti hudo ima ranjeno levo nogo. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Druge nesreče in nezgode. Enoletnemu delavče« vemu sinu Žilihu Jožetu iz Hlebc pri Lescah je sla« moreznica zmečkala več prstov na desni roki. Otrok se je sukal okrog stroja, ko je bil ta v pogonu, —, 31 letni posestnik Mesojedec Jože iz Udij pri Gro« supltem je podiral v gozdu smreke. Pri tem so ga zajele veje padajočega drevesa in ga vrgle z vso silo ob tla. Dobil je precej nevarne poškodibe po vsem telesu. — 52 letnemu železničarju Šterku Josipu so na ljubljanskem kolodvoru odbijači zdrobili levo roko. — 19 letni poljski delavec Drestvenšek Alojzij iz Razbora pri Škofji Loki je padel po stopnicah, ko je lezel na podstrešje, in si zlomil desno roko. — Z lestve na podstrešje je padla tudi 66 letna prevžit« karica Zakrašek Neža iz Hitenja na Blokah in dobila hude notranje poškodbe. — S kolesom se je zaletel v obcestni kamen 62 letni posestnik iz Zagorice pri Dobrepoljah in se precej potolkel po glavi. — Mi« zarski pomočnik Skok Franc iz Ljubljane pa si j# pred dnevi kupil novo kolo in 6e učil voziti na njem. Bil pa je preveč korajžen in je na cesti padel tako nerodno, da si je zlomil desno roko. — Vsi navedeni ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Hace in Bradeško sc skupno sprehajata po šiški in Viču. Znana tolovaja Anton Ilace in Jože; Bradeško, ki imata na vesti veliko najrazličnejših pregreh, vlomov, roparskih napadov in najbrž tudi en umor, se še vedno izmikata roki pravice. Klatita se po ljubljanski okolici, včasih pa zaideta celo v mesto, toda zmerom se jima posreči, izog« niti se pazljivemu očesu postave. Danes dopoldne je nek zakonski par videl Haceta in Bradeška naj tako imenovani Marijini poti od Šiške proti Do« bravi. Zakonca pripovedujeta, da sta spoznala oba: tolovaja po slikah, ki so bile v današnjih dnevni« kih. Oba sta bila elegantno oblečena in sta se, kakor hitro sta opazila kakega človeka, takoj razšla in hodila vsk po eni etrani ceste, kakor da se ne poznata. Popoldne ob 4 ju je videla neka gospa, ki se je peljala s kolesoip mimo opekarne Vidic na Brdu pri Viču. Tudi ta gospa pripove« duje, da ju je spoznala po časopisnih slikah. Ko sta videla, da se jima približuje, sta stopila narazen, kakor da sta si tujca. Zakonca iz Šiške in gospa s kolesom do podrobnosti enako opisujejo tolovaja, tako da ni nobenega dvoma, da so vsi trije videli isto dvojico. Sodbe pred mariborskim sodiščem Maribor, 13. oktobra. Pred malim senatom so bile danes tri razpra« ve, o katerih vsebini smo v današnjem »Slov. do« mu« že poročali. Posestnik Martin Grahovnik iz Nebove pri Sv. Petru je bil obsojen na 5 let zato-čenja in 5 let izgube častnih pravic, ker je dne 2. septembra t. 1. ubil na svojem hlevu Franca Puhnerja. Grahovnik je izvršil 6voj zločin pravzaprav iz strahu, da ne bi sam postal žrtev uboja, Puhner je bil pri Grahovnikovih neke vrste priganjač. Spal je tam, včasih pomagal pri kakšnem delu, ponavadi pa je hodil v mesto na delo. Bil je zelo nasilen človek in nevaren, kadar je bil pijan. Posestnika Grahovnika je večkrat pretepel* Usodnega dne je prišel Puhner pijan k Grahov« niku ter je šel na seno spat. Ko je hotel Grahov« alk nahraniti živino, ni mogel do 6ena, ker mu ja zapiral pot speči Puhner, pa ga je prebudil. Puhner pa je silno jezen takoj planil na Grahovnika, da bi ga pretepel. Ta je zamahnil z vilami ter udaril Puhnerja tako po glavi, da se je onesvestil. Potem pa se je ustrašil, kaj bo, če pride Puhner spet k zavesti. Zbal 6e je, da ga bo Puhner ubil, pa je prijel za motiko ter Puhnerju popolnoma razbil glavo. Ostro kazen je dobil tudi 22 letni delavec Ivan Haberšek iz Svečine. Pred sodnike je prišel zaradi številnih vlomov in tatvin. Med drugim je izvršil dva vloma v Kamnici, v trgovino Skok in v občinsko pisarno ter je ukradel tudi več koles. Obsojen je bil na dve leti robije ter na 4 leta izgube častnih pravic. Oproščena vsake kazni je bila 74 letna vdova po pazniku moške kaznilnice Ivana Kumer. Stara ženica je bila obtožena, da je zatajila pred sodiščem svojo pokojnino. Sodišče pa se o njeni krivdi ni moglo prepričati ter jo je oprostilo. In tako je šel posel lepo In mirno naprej. Rockyu se je zdelo, da je ravno tako, kakor je bilo tedaij, ko sta še z Jerryem junačila po mestu in cestah ter 6e bavila z nedolžnejšimi posli. Čez dve leti je prišla spet prva smola. Družba je ravno mirno ropala skladišča ob pristanu ob reki, ko uh je kdove-kako presenetila _ policija. Prišlo je do streljanja. Rocky je na begu padel in policaji so ga spet dobili v roke. To pot je prišel pred redno sodišče, nič več pred sodnika za nedoletnike. Redno sodišče pa je sodilo redno, to se pravi, dosti strožje, kakor pa sodnija za neskušene zločinčke. Druga Rookyeva obsodba s® )e gla- »Štiri leta In šest mesecev hude ječel« Stisnil je zobe. Zdaj ni bilo Jerrya, da bi ga bil tolažil. Mračnega lica se je dal odpeljati za omrežje — za štiri leta *n ^Ko je prestopil prag kaznilnice, je zmignil z rameni ter začel šteti dneve. Prišlo je spet slikanje, merjenje, jemanje prstnih odtisov, izpraševanje o letu in dnevu rojstva — in tako naprej. Stara reč! Potem so počasi začela teči štiri dolga leta in šest malo krajših mesecev. Kako neskončen je bil ta ča6 za človeka, ki je bil vajen bliskovitih dogodkov in razburjenj. Ni ga mogel porabiti drugače, kakor da je koval načrte za no Angeli garfevih Roman » slikami ve dogodivščine, za nove rope, za nove naskoke. Majhno je kaznilniško dvorišče, po katerem se je moral vsak dan dve uri sprehajati molče in sam. Med kaznijo je dodobra spoznal V6ak prah na njem, vsak milimeter teh zidov. Toda bilo je dovolj veliko, da je na njem zasnoval najdrznejše načrte, ki naj bi nekega dne spravili rodno mesto v strah in začudenje, mladino pa v občudovanje njega in njegovih junakov. Ta druga kazen je Rockya za y«dn° privezala na krivo pot, ki mu je ni bilo usojeno zapustiti. Toda čas je bežal in tudi Rockyeva dolga kazen je minila. In 6pet je prišel dan, ko je ravnatelj zavoda imel priliko odpuščenemu izreči ginljive besede. Dobri kaznilniški duhovnik je Rockya blagoslovil s svojo tenko, skoraj prosojno roko. Slovo je bilo tako pretresljivo, da bi bile Rockyu prišle solze v oči, toda zanje ni bilo v njegovih očeh %'eč prostora. Čakali so ga posli tam zunaj, zato si ni želel drugega, kakor da je dobil spriče- valo, da Je spet poboljšan, potem se je zagnal v svet za starim poslom. Treba je bilo nekaj časi, da se je spet razgledal. Štiri leta so dolga in človek nekam zgubi pregled čez življenje zunaj, ki teče naprej, medtem ko se je tvoje ustavilo tisti trenutek, ko si stopil za mrežo, ter se nadaljuje tedaj, ko te spet spuste, pa če je tudi med tem preteklo dvajset ali sto let. Zato je človeku, ki pride čez daljši čas iz uradne samote, treba precej dolgo, da se spet znajde. Tako je bilo .tudi Rockyu, »Kaj zdaj 7« se je vprašal, ko je bil spet na cesti in so se uu načrti nekam razblinili. Malo je premišljal. Stopil je do Teke ter se sprehodil ob nabrežjih. Videl je delavce, ki so nosili žito z nizkih ladij ter sl brundali robate napeve. Zdaj pa zdaj je kateri zavpil kako debelo, da so se zakrohotali, potem so pljunili v roke in delali naprej. Bili «o veseli in zadovoljni, kakor da jim ničesar ne manjka. Rockya je za časek zamamilo to preprosto, pošteno, zadovoljno življenje. Kaj, če bi tudi eam začel tako9 Poštenih ljudi je vendar že tako in tako na svetu dovolj. Prevečl Nekdo jim mora držati ravnovesje na drugem bregu. Dolgčas bi bilo, če bi bili vsi dobril Kako bi potem ločil dobrega od slabega? Rocky se je bil v ječi, visoki šoli zločinstva, naučil veliko reči, katere je hotel poskusiti, kako bi se obnesle v ziy-ljenju, Tam je imel druščino etatiih, izkušenih roparjev, ki so mu zavidali kratko kazen ter ga učili raznih mojstrstev Zato je zdaj naglo pljunil v v°“°' z?" mahnil z roko reki in poštenju, ki ga je za kratke trenutke zamamilo, potem pa je krenil v mesto, preskušat nove umet-nije, katere so mu zaupali tisti, ki so bili obsojeni, da bodo do smrti čepeli z® 2j. dovi- , « Začel je spet »delati«. To njegovo delo je zdaj takoj zapazila policija in poostrila nadzorstvo nad njegovimi potmi. Njegov sloves je bil zdaj že tolik, da ga oblasti niso pustile iz vida. Toda Rockv zdaj ni bil več lahkoverni novinec. Prestal je mojstrsko 6kuS- njo. Vedel je, kateri ključ odpre sleherna vrata in katera pot drži do tega ali onega uradnika, policijskega nadzornika ali porotnika. Tako je imel 5e prej, preden se je prav lotil posla, v žepu celo zbirko močnih zaščitnikov pri policiji in prj 60dišču, imel je zaveznike med odvetniki in med porotniki in je lahko začel posel na debelo, Zdaj ni bil več branjevec, ki bi 6e bil pulil za nalivna peresa. 1,60 kateri pot ujeli zaradi lep« f.*!a j a no mogel nihče očitati policiji, da ne mara videti, kaj dela Rocky j'v,an' ln, so ga postavili pred častno sodišče, 6e je po zaslugi zaveznikov med porotniki vedno našla luknjica, skozi katero se je Rooky lahko izmazal in potem v svobodi nadaljeval svoje delo. Bil je vedno oproščen vsake krivde, ko je vse mesto govorilo o njegovih predrznih ropih in izsiljevanjih. Toda pred kupljeno oblastjo je veljal za poštenjaka in časti vrednega moža. Tako je kmalu postal osebnost, s ka« tero je morala računati v6a javnost. Mestni listi eo prinašali presenetljive članke, kadar sc po naključju kje sodili Rockya. Rocky je imel prijatelje tudi med časnikarji. Ti so skrbeli, da ni v liste prišlo pri vsej obsežnosti pisanja nič takega, kar bi bilo lahko Rockyu škodilo, marveč same take reči, ki so veli-čale njegova zločinska junaštva- Od tu in tam Predsednik vlade Dragiča Cvetkovič se še vedno nahaja na potovanju po zetski bnnovi-n*'i • *®n“*®ku je obiskal več krajev in povsod imel govore, v katerih je pojasnil zborovalcem politični položaj ter pomen sporazuma s Hrvati. Predsednik vlade je bil povsod deležen prisrčnega sprejema in povsod se je pokazalo, da kmečko ljudstvo brez izjeme odobrava ureditev notranjih sporov v naši državi. .Napovedal je v Novem Pazarju tudi večja javna dela v Snndžaku, v prvi vrsti pa graditev vezne ceste, ki bo spajala Belgrad skozi Raško do Črne gore in od tam do morja. V Pri-jepolju je predsednik Cvetkovič odprl novo zgrajeno cesto od Prijepolja do Bijelog polja. V Belgradn so v soboto odprli jesenski velesejem. K otvoritvi so prižli_ kraljev zastopnik, štirje ministri, zastopniki vseh veroizpovedi, poslaniki tujih držav in mnogo prestol-niških gospodarstvenikov. Kmalu nato je bila slovesna otvoritev posebnega nemškega paviljona, pri čemer je govoril posebni nemški odposlanec dr. Funke. Paviljon je zelo obsežen in pregleden. 1800 menic za Iri milijone dinarjev je ponaredil prebrisan kmet Čedomir Ostojič iz Vršca. Mož je bil zapravil vse svoje imetje, nato pa se je vrgel na ponarejanje menic. Delal je tako, da je napisal znesek in podpisal dolžnika, nato pa menico nesel k odvetniku, da bi dolžni znesek izterjal. Odvetnik je res sprejel nalog in začel dolžnike opominjati, hudo pa jp^ bil presenečen, ko so se tako imenovani dolžniki izgovarjali, da z Ostojičem nikoli niso imeli posla in da mu tudi nikdar niso bili dolžni denarja. Podrobna preiskava je ugotovila, da so bili vsi podpisi na menicah ponarjoni. Policija je kmalu dobila Ostojiča v roke in odkrila vso afero. Ostojič ni ponaredil nič manj kakor 1800 menic, glasečih se na okroglo tri milijone dinarjev. S tožbami za izterjevanje je zaposlil vse odvetnike v Vršcu in bližnijh krajih. Na podlagi dognanj policije na so odvetniki spoznali, da jih je Ostojič krepko potegnil. Ostojiča so seveda zaprli, a moz se je skušal zmazati s tem, da je začel simulirati norost. Hud spor zaradi predragega električnega 'toka je izbruhnil med občino v štipu in električnim podjetjem Puzderijevič. Ta podjetnik je znal izkoristiti svoj izjemni položaj, da je navil ceno toku kar na 9.75 dinarja za kilovatno uro. Poleg tega pa ni skrbel za redno dobavljanje toka, niti ni izmenjaval strohnelih stebrov ali pa potrganih žic na napeljavah. Občina je nazadnje morala poseči vmes in zahtevala od podjetnika, da zniža ceno toku, obenem pa mora popraviti vso napeljavo. Podjetnik je pogoje odklonil, nakar je občina takoj sklicala sestanek vseh naročnikov elektrike. Tam so soglasno sklenili, da bodo vsi nehali uporabljati elektriko. Sklep je bil izvršen in na mah je ostala elektrarna brez naročnikov. Naročniki hočejo toliko časa vztrajati pri petrolejkah, dokler ne bo podjetnik znižal cene toku tako nizko, kakor velja v drugih mestih. Cene z« izvoz jugoslovanskega lesa v Nemčijo bodo še za nadaljnih Šest mesecev ostale iste kakor doslej. Na sestanku jugoslo-vansko-nemškega odseka je jugoslovansko odposlanstvo predlagalo, da bi se povišale odkupne cene v markah za naš les. Nemški delegati pa na ta predlog niso hoteli pristati. Končno je bilo sklenjeno, da ostanejo pri starih cenah. Za računstvo izredno nadarjenega dečka so odkrili v vasi Čajnicah v Srbiji. To je še osemletni sinček ključavničarja Miloš Djuro-viča. Fantiček hodi šele prvo leto v šolo, pa zna že na izust izračunati najtežje naloge iz množenja, seštevanja in odštevanja ter deljenja. Deček se v šoli dolgočasi pri pouku. 1 a-lentirani deček bo po vsej verjetnosti ostal skrit, če se kdaj pozneje ne bo zavzel zanj kak dobrotnik in ga poslal v šole. Z nezdravimi razmerami v bitoljsko ohridski škofiji se bavi sobotna »Politika«. List prinaša članek svojega urednika Gl. Božoviča ° delu pravoslavnega škofa Platona, ki je bil Pred letom dni imenovan v to škofijo namesto * jko!aja Velimiroviča. Baje je škof Platon udaril po tistih svečenikih in menihih, ki . ® udeleževali nedavnih borb proti konkor-? i; , Je>mel° za posledico, da so zdaj za-X -i,s « j* 8a|nostanov menihi, a svetni sve-U-*e Sk.ofiie- P°leg je menda Nnnm1ZmunAa' Predstojnika v samosta-n!J Naui°b Ohridskem jezeru ter posta- 7- T «r V-lank«ie slabo gospodari in zapravlja denar Clankar govori dalje, da se niti du-hovmki niti verniki ne strin inio s takim Dostopanjem svoiega škofa, kajti v teh kranh imajo verniki baje visoka in stroga merila za ocenjevanje kakovosti pravo*lavnih duhovnikov. Člankar zahteva nato, naj patriarh naredi potreben red in obvesti javnost o pravem razlogu za ukrepe škofa Platona. Bralec ima iz tega članka vtis, da se pisec zavzema nedvo umno za tiste pravoslavne svečenike, ki so v nedavni protikonkordatski borbi zavzeli ostro stališče proti pravicam, ki naj bi jih dobila katoliški cerkev v naši državi, in se zato sedaj obrača proti škofu Platonu, ki je bil pri-staš zmerne struje. , Poseben proglas nn Zagrebčane je objavil V soboto dr. Vladko Maček. Povod za proglas so dali trije zapovrstni umori policijskih sitraz-nikov, za katere je javnost vedela, da pri svoječasnih preganjanjih hrvaških P°J nih kaznjencev zelo aktivni. Dr. Maček pravi 'v proglasu, da je treba take načine osebnega maščevanja strogo obsoditi, kajti oblast je tu, ki ima pravico, da take krivce kaznuje po zakonu, nikakor pa ne zasebniki. Oblast bo tudi sama poskrbela, da bodo krivci poklicani na odgovornost in bodo primerno kaznovani. Da se pa nekateri prenapeteži sami maščujejo za svoje krivice, pomeni to samo škodo za ugled hrvaškega naroda. »Kdor danes izvršuje take napade, _ sluzi tistim, ki pravijo, da hrvaški narod ni sposoben, da bi se sam vladal, in je sovražnik svobode hrvaškega naroda,« pravi ta proglas dobesedno, rodobno se izraža tudi še včerajšnji »Hrvat s ki dnevnik«^ ki ostro napada samovoljnike, ki povzročajo svojemu na rodu samo neprnike in mu jemljejo ugled. Filmski igralec Svetislav Petrovič je pred dnevi dopotoval skozi Zagreb v Dubrovnik v družbi hrvaškega filmskega strokovnjaka Vranešiča.' Petrovič namerava namreč posneti ^ nov film v nemško in hrvaški verziji z motivi iz hrvaškega narodnega življenja. Sedaj bo uredil vse potrebne predpriprave v Dubrovniku, nato pa bo odpoto' val v Zagreb v isti zadevi »N mav čez izaro« »Naš poziv« Pod tem naslovom prinaša zadnji »Koroški Slovenec« razmišljanja k slovenskemu prosvetnemu udejstvovanju za časa vojne in med drugim pravi: »Latine! so imeli pregovor: Inter arma silent Musae — kar bi se po našem reklo, naj med vojno miruje prosveta. Res nam mnogi dopovedujejo, da smo v očigled dogodkom na bojiščih, političnemu razvoju in zunanjim borbam naše države odmaknjeni nalogam naše notranje ra6ti, nalogam naše 6rčne in umske izobrazbe. Naj se obrnemo ob trenutkih velikih dogajanj v naš slovenski svet, njegove nujnosti in potrebe. Dobrota bo v tem za nas in za naše razsojanje dogodkov, Materna slovenska beseda I Naša beseda v govorici, knjigi in pesmi! Nosilka slovenskega duha, varuhinja vsega bistvenega v naši notranjosti, brez katerega bi izgubili 6vojo podobo in postali brezoblični in brezdomovinski! Kako je z našo materno besedo? Po njej 6e je v nas oblikovala prva naša predstava o svetu okoli nas, po njej smo se >rvič zavedli samega sebe. Živo nas je materna 3eseda privezala k naši družini, učlenila nas je v domačo vas in nam odkrila lepoto domačije in domovine. Ob njej se nam je razkrila velika skrivnost narodne, slovenske družine. Zato nam je slovenska materna beseda naš najdragoceneijši zaklad, naše neizmerno notranje bogastvo, nosilka naše samozavesti, jedro naše slovenske narodne zavednosti, srednica vseh kulturnih in duhovnih vrednot, katere edine nudijo resnično notranjo uteho in tiho srečo. Ta materna beseda e .vredna naše najčistejše ljubezni, naše najuda-nejše zvestobe, naše odločne borbenosti in železne discipline. Kako je z našim! malimi In najmlajšimi ter z njihovo .povezanostjo z zlato materno govorico? Državna šola jim njihove materne besede ne posreduje. To dejstvo nam danes narekuje poziv na 6tarše, brate in sestre naših šolarčkov, naj nikdar ne prezrejo svoje dolžnosti napram malim. Nič ni lepšega in hvaležnejšega kakor malim govoriti s spoštovanjem in ljubeznijo o lepi materni besedi in jim posredovati v besedi, branju in pesmi. Tako se bo v mladem srcu vzbudila neutešljiva želja po tej lepoti. Večno veljavno ostane: naj si javna šola posreduje znanje državnega jezika in po njem vedo in znanost, materna beseda bo posredovala kulturo srca in razuma, pospeševala bo otrokovo notranjo rast in klesala celega, močnega človeka. Kar velja v naši materni besedi kot dobrotnici malim, velja še v večji meri o naši narodni kulturi in prosveti kot vodnici velikim. Saj čutimo, da nas opazovanje zgolj zunanjih dogodkov ne zadovoljuje in ne osrečuje. V nas se vzbuja silna želja po narodni samoohranitvi. Hočemo, da bi še naprej bila zemlja, koder prebivamo, slovenska, in da bi se še zanaprej glasila slovenska beseda po naših vaseh in dolinah, 6e še častila zgodovina tisočletnega rodu pred nami, da bi nas še vedrili slovenska pesem in igra ter učila slovenska knjiga. Predajmo 6e tej želji z ljubeznijo slovenskega človeka, da 6e razraste v železno slovensko narodno zavest.« Še nekaj dodatkov k zadnjim odredbam Kdor kolje doma, mora imeti za to klavno doi voljenje, na katerem se vpiše živa teža živali in Radio ki £a pred klanjem Izroči mesnemu ogledniku v žigosanje. Nato se listina odpošlje uradu, ki je dovoljenje izstavil. Kadar Je treba klati v sili, se dovoljenje dobi lahko tudi naknadno, vendar pa je potrebno potrdilo živinozdravnika, da je bila žival zares zaklana v sili. Proti davčnim predpisom so bili doslej mogoči prizivi na dež. finančni urad, na finančno 60-dišče in končno pritožba na državni finančni dvor. Vlada je sedaj odredila, da ee prizivi ukinejo in da bo v bodoče mogoče davčni predpis samo izpodbijati, zakar obstoja poseben oddelek pri višjem finančnem uradu v Gradcu, ki bo reševal tozadevne prošnje. Državni komisar za cene je odredil, da mora vsak, ki prodaja konja ali vola, kupno pogodbo s točno navedbo cene javiti okrajnemu glavarstvu. Doslej sklenjene kupne pogodbe je bilo treba javiti do 10. oktobra. V bodoče pa se javlja v6aj tri dni po sklenjeni pogodbi. Prijavo podpišeta kupec in prodaialec. Izdana je bila odredba, da je treba motorje vseh tovornih avtomobilov predelati za uporabo gonilnih plinov. Bencin bodo smeli uporabljati le osebni avtomobili, ki so še ostali izjemno v prometu, in pa za vojake potrebe. Predelava bo veljala 300 mark. Praznovanje 10. oktobra na Koroškem Deželna vlada je proglasila 10. oktober tudi letos kot deželni praznik. Na ta dan so bile združene proslave glasovanja, nemških mater in praznik žetve. Na podeželju se ponekod ni dosti poznalo, da je praznik. Ljudje so delali na polju in pridno pospravljali krompir, ker je bil lep sončen dan. Drugod pa so «e vršila slovesnosti krajevnega značaja, ki so bilo po večini povezane z razdeljevanjem zaslužnih križcev materam. V Celovcu 6e je vršila proslava v dvorani deželnega dvorca. Prisostvovali so ji zastopniki stranke, militantnih organizacij in vojske. Govoril je deželni vodja stranke dr, Kutschera. Koroški drobiž S 1. novembrom bosta začela v šolah v Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu šestmesečna slovenska gospodinjska tečaja. V njih se nudi gojenkam vsestranska gospodinjska izobrazba, .pa željo tudi pouk v petju in glasbi. Mesečni prj-spevki se določijo po ustmenem razgovoru s tečajnim vodstvom. Občina Svetna vas z Županom ScKnitzerjem na čelu je evoječasno zaprosila drž. kanclerja, naj sprejme častno občanstvo Svetn evasi. Te dni je dobila odgovor, ki se v prevodu glasi: »Častno občanstvo Svetne vesi me navdaja z odkritim veseljem. Zahvaljujem se občinski upravi in želim Svetni vesi procvita in.razmaha. Adolf Hitler.« Pred celovškim sodiščem je bil obsojen na 6 mesecev zapora Jožef Krmelj, pristojen v Jugoslavijo, ker je položil 13. avgusta čez cesto pri Št. Tomažu več lesenih drogov, zaradi česar so bili vozeči se avtomobilisti in kolesarji v nevarnosti. V kratkem bo otvorjeno celovško mestno gle-dališcč. V Dolih pri Borovljah )® umrla 87 letna Katarina Oraž, puškarjeva žena; v Brezi pri Grab-štajnu pa je umrl posestnik Matevž Slanic, »Rejci malih živali« so zborovali „ , . Ljubljana, 15. oktobra, i • ,, lovo J1 nikogar več v slovenski javnosti, ki bi pospeševanju reje malih domačih živali, kuncev, kokoši, golobov itd. odrekal veliki pomen, ki ga ima zlasti za gospodarstvo malega človeka. O tem so nam prepričljivo govorile številne rejske razstave, ki smo jih doživeli v zadnjem desetletju. Seveda pa je treba delo na tem polju, da bo rodilo vidne uspehe, dobro organizirati. Ta namen si je zastavila pred leti ustanovljena Zveza društev rejcev malih živali, ki je hotela v svojih vrstah združiti prav vse slovenske rejce malih živali in jim z raznimi sredstvi dajati čim več vzpodbude in pouka pri njihovem delu. Toda bolezen slovenskega društvenega življenja, katere izstopajoči simptom so zlasti razna osebna stremljenja, tudi temu društvu ni prizanesla. 2e letos spomladi se je kot protiutež Zveze ustanovilo Osrednje društvo rejcev malih živali, ki si je zastavilo za cilj iztrgati postojanke Zveze med slovenskimi rejci in jih pridobiti zase. Med obema organizacijama se je razvila ostra borba, v kateri pa se j® Zveza letošnjo jesen okrepila s tem, da je v njeno okrilje pristopilo še društvo »Živalica«, ki je doslej životarilo samostojno. Ni naš namen, da bi se postavili ob stran te ali one organizacije, kajti mnenja smo, da tako potrebnega pokreta ne gre cepiti ali razdirati in da bo med obema organizacijama slovenskih rejcev pripadlo odločilno mesto oni, ki bo večja po moči, uspehih in delu. Po vpogledu, ki smo ga dobili na licu mesta v zakulisje spora, smo mogli dognati, da spor nima nobenega ideološkega ozadja in je Še prav zaradi tega potrebno, da se čimpreje poravna. Mnenja pa smo, da je na polju reje malih živali treba pripustiti široko torišče zasebni pobudi. , Zveza društev rejcev malih živali je za danes dopoldne sklicala v dvorano restavracije »Še- stice« manifestacijsko zborovanje delegatov vseh pri njej včlanjenih društev. Udeležba je bila polnoštevilna, kar kaže veliko zanimanje slovenskih malih ljudi za rejski p«kret. Zborovanje je mesjo odsotnega predsednika vevškega zdravnika dr. !]..? začel podpredsednik Oec, nato pa je bil z niL- rn0m za predsednika zborovanja 6od- Alfonz Inkret je predlagal uda-TSZlJL brz°|avko Ni- Vel. kralju Petru II., kme-difpii,?^,lm£,slr,u inž- Besliču, slovenskemu vo-j ajios'* j cu’ 1)81111 dr. Natlačenu, županu d . -ln zvez'nemu pokrovitelju dr. Ko- i,mrnh=i,i FaVli 80 -J3*!’ odposlani tudi srbski in hrvatski organizaciji. Tajnik se je nato s toplimi Martina 8pommial Pokojnega rejca Hudalesa Tajnik Inkret je nato govoril o zgodovini slovenskega rejskega pokreta. Podrobno je orisal življenje m zasluge slovenskega pionirja na polju reje malih živali Lehrmana Antona, ki ga je pa prezgodaj iztrgala smrt. Po vojni se je pričelo intenzivnejše delo na tem polju leta 1932. z ustanovitvijo društva »Živalca«, od katerega pa se je že spomladi odcepil del članov, ki so začeli ustanavljati samostojna društva rejcev malih živoli in leto 1935 so vsa ta društva ustanovila svoio Zvezo z delokrogom v vsej Sloveniji, ki se je lepo razmahnila. Od leta 1934 je bilo prirejenih 40 razstav, 139 predavanj, 16 tečajev, 6 rejskih zborovanj, 17 izletov, 2 semnja, 17 rejskih iger, 7 radio-predavanj, 9 tombol in srečolovov. Ustanovljen je bil 1 rejski dom in 1 rejska godba. List »Rejec malih živali« izhaja redno že šesto leto. .V tem času je bilo med članstvo razdeljenih 270 km,, 80 ovac, 267 kuncev, 192 kokoši in petelinov, 58 parov golobov, 69 morskih prešičkov, 32 kanarčkov ter 4560 valilnih jajec. Tajnik je nato polemiziral z novoustanovljenim Osrednjim rejskim društvom, ki hoče lzpod-nesti postojanke Zveze ter poudaril velik pomen zasebne pobude v rejskem pokretu. Njegova izvajanja so zbudila navdušeno odobravanje. Nato je govoril o organizaciji in o bodočih smernich rejskega pokreta predsednik »Živalce« g. Pečovnik, ki se je na koncu svojih izvajanj prav tako pečal z ustanovitvijo Osrednjega rejskega društva ter dokazoval, da se je osnovalo na dvomljivi zakonski podlagi, dočim ie bila Zveza ustanovljena povsem pravilno in zakonito. Iozval je male ljudi, iz katerih se rekrutirajo rejci, naj se ravnajo po pregovoru1 »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagali« Nato je bila prečitana okrnjena resolucija, ki bo poslana na merodajna mesta. V njej ugotav- ljajo zborovalci, da je Zveza društev rejcev malih živali uspešno zastopala in varovala enotnost rejskega pokreta, odločno nastopajo proti poskusu cepljenja in razdiranja svoje, organizacije ter protestirajo proti temu, da se Osrednje društvo pred oblastmi predstavlja kot edini zastopnik rejskega pokreta. Zborovalci se obračajo na vse merodajne činitelje in na slovensko javnost, da Zvezo v njenih prizadevanjih podpro. „ , Po sprejemu resolucije se je razvila živahna debata, v katero so posegli nekateri elani Osrednjega društva, ki pa so prisostvovali Zvezlnemu zborovanju kot delegati svojih društev. Njihove polemike pa med zborovalci niso našle odmeva. • Zveza je priredila v dvorani pri »Šestici« razstavo krzna, kož in volne domačih in angorskih zajcev, ki kaže, koliko so naši rejci napredovali v svojih sposobnostih. Na razstavi vidimo zelo lepa kržtfa, ki jih lahko s pridom uporabi dama, ki hoče biti elegantna. In kar je glavno, krzna so silno poceni. Prikupni so tudi izdelkMz atigor-ake volne, ki menda uspešno vpliva tudi na išijas in revmatizem. Velika je tudi izbira zajčjih kož. Razstava nudi lepo spričevalo dela in prizadevanj naših rejcev. | Dve Beatrici Je naslov nad vse zanimivi zgodovinski povesti, ki jo bomo v nekaj dneh začeli priobčevati kot podlistek. Povest živo opisuje razburkano iivljenje odkritelja Amerike Krištofa Kolumba. Izredno napeto je opisano njegovo bivanje na španskem dvoru ln boj, katerega je moral prestati, da je dosegel svoj cilj, na katerega pa bi ne bil nikdar dospel, če bi ga ne bila podpirala požrtvovalna ljubezen dvorne dame, ki je znala s svojo bistroumnostjo in odločnostjo razkrinkati vse spletke in premagati vse Kolumbove nasprotnike. 8 to povestjo o možu, s čigar dejanji se zamenja Novi vek, bomo nedvomno ustregli vsem našim čitateljem, katere prosimo, naj nanjo opo-sore še svojo znance. iiiiiiniNiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinDiiiiiiiutHOiiiii^vniiiiPniiiiiiiinnuiiiiiiiiintifliininjiujiiinitiiiiiiiinniiiiiiiitBtiijjiiijnRiiniiniiiniiuiiiiiiiiiuiiiiii Program radio Ljubljana Ponedeljek. IS., oktobra: 7 Jutranji pozdrav (pl.) 7.15 Napovedi, poroftila — 7.30 Pisan venfiek veselih zvokov (ploS&e) do 7.45 — 12 Za dobro voljo (ploščo) — 12.1)0 Poročla, objave — 13 Napovedi — 33.02 Is slovanskih oper (ploSče) — 14 PoroAlla, napovedi — 18 Zdravstvo (higiena) mladostno dobe; Telesne podlag;« in posledice (g. dr. A. Brecelj) — 16.20 Poskočnice (pl.) — 18.40 Najstarejši slovenski spomeniki na Goriškem: dr. Joža Lovrenčič — II) Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Razvoj slovenskega športa v zadnjih desetih letih (Soukal Ciril, Ljubljana) — 19.40 Objav« — 19.80 Zanimivosti — 30 Napevi Haydnovega oratorija »Stvarjenje« in Schubert: Nedovršena slmfpnlja — 21.30 Plesna glasba (plošče) — 22 Napovedi, poročila «- 22.15 Koški sekstet. Torek, 17. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (ploSče) _ 7.15 Napovedi, poročila — 7.80 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 11 Šolska tira: V papirnici, razgovor o obliki reportaže (Maks Zupančič) — 12 Plesi In peaani iz Španije (plošfte) — 12.30 Porodila, objavo — 13 Napovedi — 18.02 Ppoldanski koncert Ra, dijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Pevski koncert: dvospevi in samospevi (ga, Dragica Sokove, rdč. Štefka Korenčanova) pri klavirju prof. M. Llpoviek — 1S.40 Pogojnost. naSega bitja (Fr. Terneglav) — 19 Na-povodi, poročila — 19.20 Nac. ura: 20 let izobraževanja v Jugoslaviji (dr. Ivan DJaja, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski kvintet »Grafika« — 20.45 Operetna glasba (Radijski orkester) — — 22 Napovedi, poročila - 22.15 Za oddih (plo*4e) - Drug! programi Ponedeljek, is. oktobra: Belgrad: 90.40 Kooeerf na flavti, 21 Pesmi, 21.40 R. Strauss: Sonata v F_duru za čelo in klavir — Zagreb; 21.80 Lahka glasba — Bratislava: 20 Zabavni koncert Rad. ork., 20.40 Zvočna igra — Sofija: 19 Simfonični koncert, 30.20 Lahka glasba — Ankara- 20.35 Jazz — Beromiintter: 19 Harmonika, 20.05 Dekliški zbor poje domače in vojaške pesmi — Budimpeita: 2D.10 Koncert opernega orkestra, 22 Cigaaiksi orkester — HSrbj/: 20.45 Koncert Mozartovih skladb — Sottens: 20 Pisan »pored — Him-Bari: 21.40 Pisan koncert, 22.20 Koncert godbe na pihala — Tmt-Milan: 21 Koncert italijanske glasbo, 22.46 Pisana glasba — Florenca: 21.30 Izbrana glasba. Torek, 17. oktobra: Belgrad: 19.40 Ruske pesmi in romance, 20.10 Lermontov.Zmaj: »Demon«, radijska igra, 21.40 Jugoslovanske pesmi — Zagreb: 21 Orkestralni koncert, 21.30 Slagerji — Bratislava: lfl.30 Slovaške pesmi, 22.15 Pisan koncert — Sofija: 20 Koncert komorne glasbe, 20.30 Ruske romance, 21 So-listtični koncert — Ankara: 20.30 Jaz* — Beromiin-ster; Harmonika, 20.10 Orkestralni koncert — Budimpešta: 19.30 Verdi: »Falstaff«, 22.20 Plernia gflasba — Bukarešta: 19.55 Orkestralni konoert, 21.25 Nadaljevanje orkestralnega koncerta, 21.45 Plesna glasba, 22.18 Prenos koncerta — Hfirbu: 20.30 Konoert francoske glasbe — Oslo: 21.10 »Stanka Rasin« — Sottent: 20 Pisan »pored, 20.30 Zvočna Igra. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Ponedeljek, 16. oktobra: »Kacijanar«. Red A. Torek, 17. oktobra: Zaprto. Sreda, 18. oktobra: »Hudičev učenec4:. Red B. četrtek, 19. oktobra: »Kozarec vode<. Izven. Znižane cene. Petek, 20. oktobra ob 20: »Kacijanar«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 21. oktobra: »Antigona«. Premiera. Premierski abonma. Opera — Začetek ob 29. Ponedeljek. 16. oktobra. Plesni večer Maksa K0r-bosa in Irene Litvinove. Torek, 17, oktobra: »Glumač Matere božje«. Red B. Sreda, 18. oktobra: »Sabska kraljica«. Red Sreda. Četrtek, 19, oktobra: »Kjer škrjanček ivrgoli«. Iter Četrtek. Petek, 20. oktobra: Zaprto. Mariborsko gledališči Ponedeljek, 16. okt.: Zaprto, Torek, 1. oktobra, ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica«, Red C. Vsem ljubljanskim odsekom! Odbor ljubljanske podzveze lantovskih odsekov sklicuje za danes ob 8 zvečer v frančiškaneko dvorano sestanek vseh ljubljanskih lantovskih odsekov, na katerem bo predaval g. urednik dr. Ahčin o »Vprašanje komunizma v današnjih dneh«. Vabimo tudi bližnje okoliške odseke. Za izobrazbo otroških negovalk in spremljevalk priredi mestni odsek za varstvo otrok po potrebi več tečajev. Po členu 20 pravilnika o obrambi pred zračnimi napadi vabimo k udeležbi žene, zlasti matere predšolskih in šoloobveznih otrok, in pa posebno žene, ki po pravilniku niso obveznice pasivne obrambe, t. j. nad 40 let stare. Pričakujemo, da se bodo temu vabilu v velikem številu odzvale tudi žene iz delavskih krogov." Prvi tečaj se prične že ta mesec. Predavanja bodo trikrat na teden v večernih urah in bodo tečaji trajali približno 4—5 tednov. Obisk tečaja se priporoča ne samo zaradi pripravljenosti za primer potrebe, temveč tudi zaradi splošne izobrazbe tena za nego otrok v vsakdanjem življenju. Prijave se sprejemajo vsak dan med uradnimi urami v sobi štev. 43 v I. nadstropju hiše magistrata, Mestni trg štev. 2. Veliko ljudsko kopališče bo mestna občina uredila v Koleziji in je zato razpisala natečaj za osnutke z nagradami v skupnem znesku 18.000 din. Arhitekte in sploh strokovnjake opozarjamo na razpis med današnjimi oglasi. P. Kazimir Zakrajšek se vrne v ponedeljek zvečer ob 21.42 s simplonom. Esperantistil Tem potom vas vabimo na ustanovni občni zbor »Esperantskega druStva Ljubljana«, ki bo v torek 17. oktobra t. 1. ob 20 v verandi restavracije »Pri iestici«. Pridite polno žtevilnol Zimski strokovni toča! Zavoda za pospeševanje obrti ZT0I Zavod za pospeževanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani namerava tudi v letošnjem letu preko jeseni, zime in spomladi prirediti strokovne tečaje za izpopolnitev mojstrov, kakor tudi pomočnikov v raznih rokodegskih strokah. Ti tečaji bodo važni tudi za pripravo pomočnikov na mojstrski izpit. V teh tečajih se bo poučevalo strokovno risanje, obrtno knjigovodstvo in trgovsko poslovanje v obrtu, obrtna kalkulacija, računanje, korespondenca, slogoznanstvo, tehnologija, gradivo-znanstvo in blagoznanstvo. Prireditev poedinih tečajev bo odvisna od tega, če se javi zadostno število kandidatov-intereaentov. Tečaji bodo v prostorih Tehniške srednje šole ln to povečini o popoldanskem in večernem času med tednom, pa tudi ob nfedeljah dopoldne. Vabimo obrtnike kakor tudi pomočnike, da se najkasneje do 20. oktobra 1939 prijavijo s posebnim dopisom, v katerem naj navedejo točno svoj naslov, obenem pa tudi označijo, ta katere teh tečajev se zanimajo in ali Sele posečati pouk v popoldanskem času ali zvečer, odnosno ob nedeljah in pranzikib. Vse prijavljence se bo pravočasno obvestilo c programu tečaja in drugih podrobnostih. ' Ljubljana, dne 13. oktobra 1989. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice sa TOI v Ljubljani« Šport čez nedeljo Nemčija je premagala Jugoslavijo s 5:1 (1:0) Slaba igra našega vratarja Glaser]a. — Vsi nemški igralci so bili veliko bolj povezani in tudi boljše uigrani. Zagreb, 15. oktobra. Težko pričakovana revanžna tekma med Nemčijo in Jugoslavijo se je danes odigrala v Zagrebu na igrišču Concordije. Ker je bila^ to po dolgih letih zopet prva reprezentančna tekma v Zagrebu, je vlaaalo zanjo veliko zanimanje. Že tri ure pred pričetkom tekme so pričeli prihajati na igrišče prvi tisoči gledalcev, ki so najprej napolnili vzhodna stojišča. Pred pričetkom tekme je bilo razprodanih čez 17.000 vstopnic ter se more trditi, da je z vsemi zastonjkarji bilo več kot 20.000 gledalcev. Deset minut pred 3 so pritekli na igrišče v •1 _______ *_„1__________ «1. ^ />m nnmul^l 1 rrru. frnrih po en jugoslovanski in en nemški igra-ec viharno pozdravljeni. Naši igralci v plavili majcah in belih hlačkah ter v rdečih no- gavicah, nemški pa v rdeče obrobljenih belih majcah in črnih hlačkah z državnim grbom na prsih. Po odigrani nemški in jugoslovanski državni himni sta kapetana, jugoslovanski Leh-ner in nemški Szepan, izmenjala pozdrave; godil je Italijan Barlasina. Moštvi sta nastopili takole: Nemčija: Klodetz, Janes, Bilmann, Kupfer, Stolb, Kitzinger, Lehner, Schon, Konnen, Szepan, Urban. Jugoslavija: Glaser, Beloševič, Matošič, Manola, Jazbinšek, Lehner-Medarič, Hitrec, Lešnik, An-tolkovič, Perlič. Jugoslovansko moštvo je danes moralo Izgubiti igro, čeprav je bilo sestavljeno iz prav dobrih igralcev — lahko rečemo — trenutno najboljših, kar jih premoremo. Vendar je bilo moštvo kot celota brez vrednosti in nemogoče, predvsem zaradi tega, ker ves čas igre ni pokazalo nobenega sistema, posamezniki pa, če-prav odlični, so bili proti povezani igri Nemcev brez moči. Najslabša stran našega moštva je bila danes ožja obramba. To velja zlasti za Glaserja, ki je glavni krivec današnjega visokega poraza. Vsak drug vratar bi opravil to nalogo boljše od njega. Dve ali tri uspele parade njegove krivde ne zmanjšujejo. Od branilcev je Matošič delal, vendar sam ni mogel vsega. Beloševiču manjka vsak pregled igre. Krilska vrsta je dobro izvršila svojo nalogo. Jazbinšek se je po nemškem vzorcu potegnil v obrambo, stranska krilca sta morala zato bolj v sredino igrišča ter sta tako puščala obe nevarni nemški krili prosti. Lehner in Manola sta dovolj zalagala napad, in sta oba, zlasti prvi, dala dobro igro. Za Hitreca in Perlič^ se sicer more reči, da sta delala neutrudljivo, _a prvi je bil prepočasen za hitro ivn- • ■'a Rezultati današnjega tekmovanja so bili: Tek na 60 »etrov: 1. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 8.9, — 2. Merala Marija (Planina) 9.3, — 3. Pogačar Cirila (Planina) 10. Met krogle; 1, Neferovič .Vera .(Hašk, Za- greb) 10.60 m. — 2. M>hok Anica (Maraton, Zagreb) 8.81 m, — 3- Tome Vikca (Planina) 7.90 m. Skok v višino: f. Neferovič Vera (Hašk, Zagreb) 130.cm, — 2. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 125 cm, — 3. Cimperman Marija (Hašk, Zagreb) 125 cm. Tek na 100 metrov: Švajger Lidija (Planina) 13.3 sek., — 2. Mihok Anica (Maraton, Zagreb) 14.6, — 3. Merala Marija (Planina, Ljubljana), 15 sek. Met diska: I. Neferovič Vera (Hašk, Zagreb) 34.15 m, — 2. Mihok Anica (Maraton, /.a-greb) 31.16 m, ■— 3. Tome Vikca (Planina) 26,73 m. Skok v daljavo: T. Cimperman Marija (Hašk, Zagreb) 4.18 m, — 2. švajeer Lidija (Planina) 4.16 m, — 3. Pogačar Cirtla (Planina) 3.46 m. Met kopja: 1. Neferovič Vera (Hašk 28.40 m, — 2. Tomc Vikca (Planina) 23.14, — 3. Cimperman Marija (Hašk 20.40 m. štafeta 4-krat 60 metrov: T. Zagreb 36 sek., — 2. Ljubljana 36.1 sek* II. kolo pokalnih tekem LUP: Svoboda — Hermes '4:2 '(2:0)1 Ljubljanski športni Spored ‘je bil dane* kaj reven. Motociklistične dirke na Večni poti so bile včeraj v zadnjem hipu odpovedane, ker prireditelji niso mogli zaradi deževja tekem pripraviti, dirkači pa' manj trenirati, kot so mislili, da bodo. Danes pa je bilo ves dan izredno lepo vreme in prirediteljem je bilb nedvomno žal, da so odpovedali prireditev, ki bi danes privabila zelo veliko število gledalcev. Bog ve, kakšno vreme bo danes teden in kako se bosta pomenila Avomobiiski klub — prireditelj dirk na Večni poti — in pa Hermes, ki je za nedeljo tudi že najavil svoje dirke na Grad. Obe dirki prav gotovo ne moreta biti isti dan. Dopoldne j« bil Jenski lahkoatletski miting na Stadionu, o katerem poročamo na drugem mestu. Popoldanski spored pa je bil na igrišču Ljubljane, kjer sta bili dve pokalni tekmi ljubljanske nogometne podzveze. Popoldanski nogometni spored ni mo^el privabiti na igrišče mnogo ljudi ia niti ni nudil lepega ■ * mi sta bili dolgočasni, tako da športa. Obe ’ tekmi 11.. JI. •>« 1 so si ljudje na igrišču poiskali raje drugo zabavo, kot pa da bi gledali tekmo. V prvi tekmi med Hermežani in Svobodaši so sleanji pripravili Hermežanom majhno senzacijo in jih izločili iz nadaljnega pokalnega tekmovanja. Hermes je nastopil z več mladimi rezervami .in ni dal dobre igre. Svobodaši so bili hitrejši in spretnejši. Imeli so pa tudi malo sreče. Tekmo je sodil g. Pušenjak, ki v presoji offsidejev ni bil posebno natančen Mar« — Mute 32 (1:1)' Mars je nastopil samo t nekaj igralci prvega moštva. Spočetka je kazalo, 'da bodo debili igro Moščani. Toda kljub premoči, ki so jo imeli skoraj ves čas igre, je bil njihov n*-pad tako obupno zanič, da kljub najizrednej-lim prilikam niso znali zabiti gola in premagati danes zelo slabo enajstorico Marsa. Tik pred koncem tekme je srednji napadalec Marsa Doberlet zabil zmagoslavni gol in tako po-vedel Marsovo enajstorico v tretje kolo pokalnih tekem. Tekmo je sodil g. špat iz Litije v. slogu igre, igrišču SK Železničarja. Tekma sama ni nudila lepega športa, mestoma je bila tudi surova, posebno v drugem polčasu. Maribor je nastopil z močno pomlajenim moštvom, dočim je Železničar poslal v boj svoje kompletno prvo moštvo. Kljub temu je Maribor izvojeval zmago in se bo srečal v tretjem kolu z zmagovalcem pri tekmi Mura : SK Čakovec, ki je bila prav tako danes v Murski Soboti. Sodniku g. Nemcu priporočamo malo več objektivnosti v sojenju tekem, čeprav niso prvenstvene. Naročajte in širite Slovenski dom! Ustanovljena je Hrvatska plavalna zveza , Zagreb, 15. oktobra'. Danes je bil v Zagrebu občni, zbor zagrebi ške plavalne podzveze, na kateri se je konstituirala hrvaška plavalna zveza. Med drugim je bilo na tem občnem zboru tudi sklenjeno,