Slovenci, volimo DFDL.hepjB to nošo narodno dolžnost
Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
V. b. b.
S tem, da glasuješ za Demokratično fronto delovnega ljudstva, glasuješ za enotnost demokratičnih sil, za demokratične življenjske pogoje, za mir in boljšo bodočnost vsega našega ljudstva.
LETNIK IV
DUNAJ, V SREDO 14. IX. 1949
Štev. 62 (247)
Jugoslavija gradi socializem in se ne bo vključila v kapitalistični svet
Član britanskega parlamenta Zil-liacus, ki so ga zaradi naprednega mišljenja pred kratkim izključili iz angleške delavske stranke, je ob svojem povratku iz Jugoslavije izjavil dopisniku Agence France Presse, da gospodarski položaj v Jugoslaviji ni tako slab, kot mislijo nekateri zapad-ni opazovalci. Jugoslavija je kljub gospodarski blokadi dosegla cilje, ki jih predvideva petletka.
Zilliacus je dobil vtis, da je gospodarski položaj Jugoslavije dober. Posebno živahna je gradnja in velika hidrocentrala, ena glavnih nalog petletke, je skoraj gotova.
Zaradi tega Jugoslovani z zaupanjem in optimizmom zrejo v bodočnost svoje dežele. Politični položaj je po mnenju člana britanskega parlamenta boljši, kot je bil pred eumi letom.
Z zvijanjem življenjske ravni de-
vnih ljudi je Tito pridobil na ugledu med delavstvom. Napetost med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo mu je, namesto da bi mu škodovala samo pomagala utrditi in razširiti svoje pridobitve.
Glede nevarnosti, ki bi jo za Tita lahko pomenil ,,podtalni odpor Stalinistov" , je Zilliacus pripomnil, da jo res lahko označi kot brezpomembno.
Ob koncu je dejal: Ljudje iz za-pada, ki mislijo, da bi se jim Tito pridružil, se prav tako motijo, kot pa Vneti pripadniki Kominforme.
Prav tako je Zilliacus podal izjavo sodelavca Reuterja, v kateri Pravi, da mu je maršal Tito izjavil, da Jugoslavija gradi socializem in se nikakor ne namerava vključiti v kapitalistični svet.
Zilliacus pravi, da jugoslovanski voditelji s strastnim prepričanjem izjavljajo: ,,Ako bi socializem ne pocenil humanizma, ako ne bi pomenil naraščanja človeškega dostojanstva, upoštevanja svobode, resnice •n pravice, potem bi se ne splačalo, da bi zanj delali. To so vrednote, ki Jih skušamo vzpostaviti v naši druž-bi“.
Nadalje pravi Zilliacus, da Jugoslovani ne želijo, da bi se pridružili zapadnemu taboru, temveč hočejo ostati neomajni v svojem prepričanju, da je kapitalizem nevaren in sovražen ter da kot komunisti, ki gradijo socialistični red, spadajo v tabor socialističnih držav.
giniii miniti mini! humu miimimi iiii mi iim
DARUJ TUDI Tl ZA
1|
i
|
n
VOLIVNI FOND
D F D
D

1lllllllfllllll||||||||!ll||||||||||lil«|lilH|[||||||||||!BI||(||||i
i
V zvezi z odnosi med Komunističnimi partijami je Zilliacus izjavil, da je do spora prišlo že prej. Jugoslovani so n. pr. na prvem sestanku Kominforme jasno zahtevali, da se jih mora kot socialistično državo upoštevati prav tako kot Sovjetsko zvezo, medtem ko je bila Komunistična partija SZ mnenja, da je Sovjetska zveza edina socialistična država in da so ljudske demokracije nekake prehodne družabne tvorbe, ki so prenehale biti kapitalistične države. Jugoslavija se je odločno protivila tej doktrini češ, da je najmanj taka socialistična država, kot je bila Sovjetska zveza 4 leta po oktobrski revoluciji.
Reuter pravi: Po besedah Zilli-acusa sta zaupanje in mir v Jugoslaviji, to pa ne samo pri voditeljih, temveč tudi v javnosti, v očitnem protislovju s senzacionalnimi „po-ročili“ v inozemstvu. To pa vsled pridobitev in doseženih uspehov, kajti pri izpolnjevanju prve petletke so Jugoslovani uresničili že polovico predvidenih del. Kljub težkočam, ki jih je povzročila ukinitev gospodarskih odnosov z vzhodnimi državami, so izpolnili večino del. Tito je dejal: ,,V nekaj letih bo tukaj država, v kateri se bo dalo dobro živeti. Zdaj polagamo trdne temelje, potem bomo pa nadaljevali z dviganjem življenjske ravni11.
Kongres pristašev mira v ZDA
V Mehiki se je pričel kongres pristašev miru ameriškega kontinenta. Na prvem plenarnem zasedanju je voditelj delavstva Latinske Amerike Lombardo Toledano ostro obsodil vojne hujskače in vse tiste, za katere je vojna neizogibna.
Nadalje je Toledano poudaril, da je borba za mir tesno povezana z vprašanji demokracije in da bodo tisti, ki hočejo novo vojno, poskušali, da bi ponovno dvignili fašizem.
Zastopnik Kanade dr. James En-dicott je v svojem govoru obsodil politiko Združenih držav Amerike in atomsko histerijo ameriških imperialistov. Kanadskim vladnim krogom pa je očital, da izdajajo interese kanadskega ljudstva, Kanado da pa prodajajo ameriškemu imperializmu.
Znani kubanski strokovnjak za cerkvena vprašanja Willianil je govoril o odredbi Vatikana, ki vsebuje izobčenje vseh vodilnih komunistov, in jo imenoval ,,barbarsko dejanje, ki naj bi narode oviralo pri vzpo-
stavitvi gospodarske ali politične oblasti po lastnem okusu in ki narodom hoče vsiliti oblast, katero odklanjajo “.
Delegati držav Latinske Amerike so kritizirali imperialistično izkoriščanje Latinske Amerike po Združenih državah.
Zastopnik Brazilije Pomar je izjavil, da se ljudstvo Brazilije nikdar ne bo pustilo privesti do tega, da bi vodilo agresivno vojno proti kateremu koli drugemu narodu.
Ameriški delegat IIenry je dejal, da je kratenje demokratičnih pravic v ZDA posledica vojnohujskaških prizadevanj ameriških imperialistov. Blazna gonja vojnohujskačev je privedla do groznega nasilja nad 15 milijoni črncev, ki bivajo v ZDA. Ne mine tedna brez linčanja, prestopkov policije in drugega nasilstva.
Kongres je v častno predsedstvo med drugim izvolil Henry-a Walla-ce-a,, Gharlie-a Chaplina, Pavla Ro-besona, Alekseja Fadejeva in Pietra Nennija.
Amerika hoče doseči popolno podredile? Anglije
Svet OECE je odobril razdelitev Marshallove ,,pomoči“, kakor sta jo pripravila predsednik in tajnik. Zneski, ki so jih odobrili, pa niso dokončni, ker kongres ZDA še ni določil točne vsote.
V svojem poročilu govorita predsednik in tajnik o nepredvidenih tež-kočah v evropskih državah od začetka tekočega leta zaradi nenavadnega zmanjšanja njihovega izvoza na področju dolarja. Pri tem poudarja poročilo, da je bila najbolj prizadeta Velika Britanija in na splošno področje šterlinga, katere izvoz na področju dolarja krije dve tretjini potreb dolarjev. Poročilo pravi tudi, da razpoložljiva pomoč ne zadostuje, za kritje vsega primanjkljaja dolarja. ,,če smo svoj-čas lahko mislili, da se bo gospodarska ureditev Evrope izvedla z za-
dostno naglico, tako da bo 1. 1952 imela možnost živeti s svojimi lastnimi viri, moramo sedaj priznati, da tak napredek ni bil dovolj hiter Vprašanje dolarja še ni na 'tem, da se reši, pravi poročilo.
Predsednik sveta je novinarje opozoril na težki gospodarski položaj v Evropi, če se ne bo našla rešitev v sedanjem položaju, bo pri-manjkljaj dolarjev, ko bo ameriška „pomoč“ prenehala, t. j. leta 1952, znašal 3 milijarde dolarjev.
Po izjavah predsednika Marjilina se je izvoz dolarjev držav članic OECE v prvem polletju tega leta zmanjšal za 30 in tudi za 50 odstotkov, za nekatere države pa'celo za 60 odstotkov. To zmanjšanje, je pripomnil, je pripisati gospodarski krizi, iki je v začetku tega leta zadela (Nadaljevanje na 2. strani)
Za nas je samo ena pot
Komaj dobri trije tedni nas še ločijo od 9. oktobra, dneva, ko bomo stopili na volišče. Predvolivna propaganda je že v polnem teku, stopnjuje se iz dneva v dan, vsi od prvega do zadnjega se trudijo, da bi za svojo volivno skupino ali stranko pridobili čini več glasov, da bi z vselili razpoložljivimi obljubami vpregli čim več volivcev v svoj voz.
Pred koroške Slovence se s tem v zvezi postavlja resno vprašanje, ki zahteva velikega poudarka. Koga bomo volili, komu bomo dali svoj glas, koga bomo spoznali vrednega našega zaupanja.
Izkušnje, ki smo jih pridobili v zadnjih letih, so lepo pokazale, da kor. Slovenci danes ne moremo računati niti na eno od treh avstrijskih strank, četudi so agitatorji posameznih strank, ki se danes trudijo v naših vaseh in domovih, pozabili na psovke in grožnje, ki so jih nam delili v zadnjih letih, ampak prihajajo s polnimi žepi obljub in navideznega razumevanja za vse naše potrebe in težave, vendar mi nismo in ne moremo pozabiti na pretekla leta. Dobro vemo, da so pred nami volitve in da pred volitvami nihče ne štedi z obljubami, ki jih bo potem ko bo 9. oktober mimo, z lahkim srcem in ne da bi ga pekla vest pozabil.
Položaj, v katerem se nahajamo, ni lahek, ampak je resen in ne dovoljuje, da bi se kdor koli z nami igral, da bi kdor koli poskušal razbijati naše vrste in s tem slabiti našo odpornost, kakor tudi, da bi kdor koli, v želji, kako bi si zagotovil mesta v deželnem ali državnem zboru, z razmetavanjem puhlih obljub skušal varati naše ljudstvo.
Pred nas se postavlja danes osnovno in glavno vprašanje. Kako zavarovati svoj dom, svojo slovensko zemljo, kako obvarovati svoj materni jezik, kako doseči vse nacionalne, gospodarske in kulturne pravice,ki nam po vseh postavah pripadajo.
In prav zato, ker se ta vprašanja postavljajo pred nas tako neizprosno resno, ne moremo in ne smemo prepustiti naše glasove kateri koli treh avstrijskih strank. Zavedamo se, in to prav dobro, da bi tak naš korak ali pa naša pasivnost na teh volitvah pomenila samo krepitev skupne fronte sovražnikov slovenskega ljudstva. Sedaj, ko je s sporazumom v Parizu odločeno, da koroški Slovenci ostanemo v mejah Avstrije, je nujno potrebno, da se udeležujemo javnega življenja, predvsem pa življenja, ki bo odločalo o naši bodoči usodi. V tem je važna oblika udejstvovanja v deželnem odnosno državnem zboru. Odreči se volivni pravici, dati svoje glasove onim, ki imajo za koroške Slovence ali samo bič in svetohlinske fraze ali samo lepe besede in nikakršnih dejanj, pomeni odreči se pravici po lastnem življenju, po oblikovanju lastne usode, pomeni uničiti in razrušiti vse, kar so koroški Slovenci dosegli v dosedanji borbi.
Pogoji za ohranitev našega naroda so dani. V kolikor hočemo to doseči, pa moramo nujno pristopiti k utrjevanju in razširjenju pridobitev,
ki smo si jih priborili v dolgoletni borbi. In teh ni malo. To so predvsem naše zadruge, posojilnice, naša prosvetna društva in prosvetni domovi, to je naša beseda, ki smo jo kljub vsemu pritisku obdržali, to je svetovno demokratično mnenje, ki je na naši strani, to so končno tudi one meglene odredbe, ki so jih namestniki zunanjih ministrov prav zaradi naše borbe bili prisiljeni sprejeti v pogodbo o Avstriji.
Da bi pa vse to, kar imamo in kar hočemo še doseči, tudi obdržali in uresničili, pa je nujno potrebna enotnost, strnjenost slovenskega naroda na Koroškem. Enotnost, ki se mora manifestirati predvsem na volitvah. Danes ni in ne more biti nikogar, ki mu je resnično pri srcu dobro našega naroda, ki bi to enotnost odklanjal, zlasti še zaradi tega, ker nam je vsem jasno, da znotraj Avstrije ni sile, ki bi pokazala vsaj malce dobre volje za vprašanje koroških Slovencev. Vedeti moramo, da bomo lažje dosegli vse, kar nam gre, da bomo lažje zavarovali našo in naših otrok bodočo usodo, če bomo enotni, če bomo čimbolj združeni in povezani.
Če se ozremo okrog sebe, potem bomo videli, da se tega dobro zavedajo, vsi, ki so nam sovražno naklonjeni. Sovražnik se zaveda mnogo-česa, česar se mnogi izmed nas še ne zavedajo v polni meri. Sovražnik ve, da so se časi bistveno spremenili, da nikakor niso podobni onim po plebiscitu. In kakor mu je prav zaradi tega onemogočeno, da bi začel z odkritim nasiljem, kakor je primoran, da se vsaj navzven drži demokratičnih oblik, tako išče druge poti, druge kanale, ki naj bi ga privedle do zaželjenega cilja. Ti pa so vnašanje strahu, rovarjenje znotraj naših vrst, Širjenje zmede, predvsem pa poskusi, da bi se koroški Slovenci razdelili na dva sovražna si razpoložena tabora. Sovražnik dobro ve, da je butaro šib nemogoč^ zlomiti, dokler je čvrsto povezana, da pa je zato prav lahko zlomiti vsako posamezno šibo. V tem je njegova taktika, ki se ji moramo in moremo zoperstaviti.
Če poznamo svojega sovražnika ter vsa njegova prizadevanja in njegovo taktiko v predvolivnem času, moramo vedeti, da je verovanje v njegove sedanje obljube in poslušanje na njegove sladke besede velika nevarnost za naš narodni, kulturni in gospodarski obstoj. Za nas vse koroške Slovence je samo ena pot — borba za enotnost naroda in borba proti vsakomur, ki skuša to enotnost razbijati. Vsi se moramo nasloniti posebno zdaj ob volivnem času, pa tudi po volitvah, na ono silo, ki se edina bori za Interese slovenskega naroda na Koroškem, ki je že v samem svojem programu začrtala smernice za to borbo in ki bo znala kljubovati vsem našim zunanjim in notranjim narodnim sovražnikom. Edino Demokratična fronta delovnega ljudstva in njena borba sta danes garant za boljšo bodočnost našega naroda na Koroškem, zato more in mora vsak pošten koroški Slovenec dati svoj glas samo njej.
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške
Ponovno opozarjamo vse partizanske invalide, partizanske vdove in sirote, naj se takoj osebno ali pismeno javijo na sekretariatu Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške v Celovcu, Salmstrasse 6.
Zveza partizanov jim bo preko Zveze borcev NOV Slovenije pri vladi FLRJ izposlovala invalidnino oziroma podporo.
Glavni odbor ZbPSK.
V Jugoslaviji so izdelali prvi
Pred kratkim so se v tovarni motorjev v Rakovici zbrali delavci in strokovnjaki ob nekončanem traktorju, ki pa je imel že motor in je vozil. Strokovnjaki so zelo skrbno proučevali traktor med vožnjo. To je bil njihov prvi izdelek, prvi traktor, izdelan v Jugoslaviji.
Traktor se je pri poizkusni vožnji dobro obnesel. S tem se je izkazalo, da morejo izdelovati tudi dobre traktorje po konstrukciji domačih stro-
TRAKTOR
kovnjakov in iz domačih surovin. Tehnični proračuni konstruktorjev so se izkazali pravilni.
Traktor tehta 2,5 tone in ima motor s 50 konjskimi silami. Vleče pet ton. Uporabiti ga je mogoče za poljska dela ali kot vlačilca za vožnjo. Pri oranju vleče štiri pluge.
Že v začetku leta so mladi inženir-
Udeležili se bomo zagrebškega velesejma
Kmečka zveza za Slovensko Koroško bo letos organizirala skupno potovanje na zagrebški velesejm, ki bo od 17. septembra do 2. oktobra tega leta.
Potovanje je omogočeno vsakomur, zlasti pa naj potujejo naši gospodarji, ki bodo imeli priložnost videti razvoj jugoslovanskega gospodarstva in ogromne uspehe, ki so jih jugoslovanski narodi dosegli v preteklih par letih na tem področju.
Odpotovali bi predvidoma 1. oktobra zjutraj (točni čas bomo še sporočili) in se vrnili čez dva ali tri dni.
Interesenti naj se prijavijo takoj,
najkasneje pa do 20. septembra sekretariatu Kmečke zveze za Slovensko Koroško v Celovcu, hotel črni orel, ki bo oskrbel skupni potni list. Prijave pa sprejemajo tudi občinski odbori oziroma zaupniki in okrajni odbori Kmečke zveze za Slovensko Koroško.
Prijavam je treba priložiti naslednje dokumente:
a)	rojstni list;
b)	domovinski list;
c)	Aufenthaltsbescheinigung (izstavi občina) ;
č) potrdilo, da dotični ni registriran nacist (izstavi okrajno glavarstvo).
Kdor ima že potni list, navedenih dokumentov ne potrebuje, temveč priloži prijavi samo potni list.
Vse interesente opozarjamo, da se prijavijo pravočasno, da bo sekretariat Kmečke zveze tahko tudi pravočasno oskrbel potno dovoljenje. Vsak interesent vzame lahko 200
šil. seboj.	,x
Zagrebški velesejm bo res nekaj velikega, zato naj nihče ne zamudi priložnosti. Žal gotovo nobenemu ne bo.
Kmečka zveza za Slov. Koroško Sekretariat
Amerika hoče doseči popolno podreditev Anglije
(Nadaljevanje s 1. strani)
ZDA in povzročila utesnitev ameriškega trga. To zmanjšanje izvoza se lahko računa na 50 milijonov dolarjev mesečno. Področje šterlinga je najbolj prizadeto.
Tudi v Kanadi je položaj kritičen. Kanadska vlada smatra, da imajo washingtonski razgovori veliko važnost. Kanada, ki je med področjem dolarja in šterlinga, je v izredno težkem položaju tudi zaradi tega, ker je deficit njene trgovinske bilance dosegel vznemirljiv obseg. V Otta-wi ne prikrivajo resnosti vprašanj, ki jih bodo morali preučiti v Was-hingtonu, in vpliva, ki ga bo izid te konference imel na kanadsko gospodarstvo.
Domnevajo, da je kanadska vlada
preučila tudi predlog, naj bi se povečal britanski izvoz, posebno železa, jekla in strojev, na področja dolarja, vštevši Kanado.
Sovjetski kritik Viktorov je izjavil, da skušajo ZDA uničiti blok šterlinga. Vsiliti hočejo razvrednotenje šterlinga in doseči neovirano gospostvo dolarja, da tako razširijo trge za ameriške proizvode in odstranijo grožnjo gospodarske krize, ali pa da vsaj zmanjšajo njene učinke.
Viktorov je nato poudaril važnost in koristi bloka šterlinga za Anglijo in zaključil: „Wall Street zahteva od Londona brezpogojno kapitulacijo in popolno podreditev ameriški politiki in ameriškemu gospodarstvu."
Na podlagi trditev ameriškega tiska v zvezi s pogajanji med predstavniki ZDA, Anglije in Kanado o angleški finančni krizi je razvidno, da tisk ne goji nobenega upanja, da bodo ta pogajanja privedla do obširnih važnih ukrepov za rešitev finančnih težkoč Velike Britanije. Čeprav smatrajo nekateri krogi ameriškega tiska, da bi ZDA lahko podvzele določene ukrepe postranskega značaja, da deloma olajšajo položaj in zaščitijo angloameriško politično in vojaško ,,enotnost" in atlantsko vojaško zavezništvo, ne pričakujejo, da bodo ti ukrepi uspešni za rešitev vedno ostrejše finančne krize v Angliji.
List ,,New York World Telegram" smatra, da predstavniki držav, ki se bodo udeležili razgovorov, ne bodo mogli napraviti drugega nego preučiti to vprašanje. Isto stališče izraža tudi „New York Times", ki piše:
ŽlvUemska raven angleških delavcev ogrožena
Malo upanja je, da se bo med pogajanji posrečilo najti kakršno koli naglo in uspešno sredstvo. Nasprotno se lahko pričakuje, da bo morala Anglija kljubovati novim težkočam. Ameriški tisk ne nakazuje možnosti za ZDA, da bi dovolile znatne kredite, ker je kongres odločno nasproten vsakim dodatnim izdatkom, v trenutku ko tudi ZDA grozi velik primanjkljaj v bilanci.
„Wall Street Journal" pravi, da ni govora o obsežni ameriški pomoči Veliki Britaniji ali pa področju šterlinga v zvezi z iskanjem sredstev za preskrbo dolarjev. Hkrati izjavljajo listi, da so se ameriški poslovni krogi izrekli za dodelitev simbolične ,,pomoči" Veliki Britaniji ob istočasnih poizkusih, da se prepričajo britanski predstavniki, naj bi pristali na znižanje življenjske ravni angleškega delavca.
ji Slobodan Vojnovič, Števa Jovanovič in Milan Stokič sklenili, da izdelajo načrte za traktor, kakršnega bi mogle izdelovati domače tovarne iz domačih surovin. Njihovo pobudo so sprejeli v glavni direkciji motorjev in inženirji so maja ob sodelovanju inž. A. Zubakina izdelali prve osnutke. Ko so osnutek prediskutirali z izkušenimi inženirji glavne direkcije motorjev, so začeli skupaj z njimi izdelovati podrobne načrte in tehnični elaborat. Z veliko delovno vnemo so premagali vse težave in načrte pravočasno naredili. Načrte so izdelovali razen Vojnoviča, Jovanoviča, Stokiča in Zubakina inženirji glavne direkcije Milan Gvetič, Fjodor Me-sarovič, Dušan Markovič, Stevan Mi-hajlovič, direktor tovarne motorjev Ivan Andrijevič in njegov namestnik Ivan geks. Delali so tudi ponoči. Inženirji in tehniki tovarne v Rakovici so prispevali okrog 2000 prostovoljnih delovnih ur,
Brž ko so bili izdelani načrti se je začela izdelava modelov za odlitke. Modelar Milan Dimitrijevič je z delavci modelirnice posvetil vse sile in sposobnosti pomembni nalogi, da so mogli kmalu delati livarji. Livarska dela so opravili livarj'i Radovan Va-sič, Miloš Brkič in Mileta Nešič- Premagati so morali velike težave. Delali so tudi v nadurah, da je bilo delo pravočasno končano. Tudi delavci strojnega oddelka so prispevali velik delež. Svojo nalogo so vzorno opravili kakor livarji. Tako je bilo mogoče, da so v montažnem oddelku že 28. avgusta montirali prvi traktor. Treba je bilo izdelati samo še karoserijo.
Kolektiv tovarne motorjev v Rakovici je tako v rekordnem času komaj treh mesecev naredil načrte in izdelal prve tri traktorje. To je eden največjih uspehov jugoslovanske in' dustrije in ponovni dokaz, s kakšnim uspehom ter poletom gradijo v Jugoslaviji delovni ljudi socializem. Na letošnjem zagrebškem velesejmu bodo tako razstavili tudi že prve traktorje, ki jih je kolektiv tovarne motorjev v Rakovici izdelal kot svojo iz-venplansko nalogo.
^	•«\
Tudi penicilin izdelujejo v Jugoslaviji sami
Letos je začela obratovati prva tovarna penicilina v Jugoslaviji. Delovni kolektiv te tovarne je bil postavljen pred veliko in težko nalogo: osvojiti tehnološki proces proizvodnje penicilina in omogočiti č*m prej' šnji začetek planske proizvodnje penicilina. Zavezal se je, da bo 1. oktobra izvršil najtežji del naloge: osvojitev tehnološkega procesa,
Toda že mesec dni pred potekom tega roka je kolektiv te tovarne izpolnil svojo obveznost. Pod vodstvom dr Piantaniza so 31. avgusta v tovarni pridobili prvi penicilin v Jugoslaviji, in to čeprav niso imeli v proizvodnji nobenih izkušenj. Prvo proizvedeno količino penicilina bodo porabili za eksperimentalne namene.
Poleg dr. Piantaniza in dr. Gavra Tamburaševa, ki imata posebne zasluge za vzgojo glivic, iz katerih se predobiva penicilin, je tudi ves ostali kolektiv posvetil vse svoje sile izpolnitvi velike naloge. Doseženi uspeh je zagotovil, da bo delovni kolektiv te tovarne rešil tudi nadaljnje naloge in da bo kmalu tovarno vključil v plansko proizvodnjo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIII
IIIIHIIIUIIIUUIIIIIIIHIIIIIIlilllHIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIUUIIIUIIUIIIIIllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllU
................im....mr...mm..
Če hočemo pravice in enakopravnost, glasujmo zs
Demokratično fronto delovnega ljudstva
Tako zapostavljajo slovensko ozemlje pri zboljšavanju planin
Na celovški razstavi, ki je bila od 11.—21. avgusta, je bila v prostorih trgovske akademije med drugim tudi kmetijska razstava. Posebno zanimanje je vzbudila razstava koroškega planinskega gospodarstva, kjer je koroška deželna vlada javno pokazala, koliko planin je že bilo zboljšanih s pomočjo javnih podpor. Tam je med drugim visel zemljevid Koroške, ki je bil po območjih Visokih in Nizkih Tur, Ziljskih alp, Svinje planine in Korice natrpano poln rdečih in plavili ploščic in krogov. S tem je koroška deželna vlada re-prezentirala, koliko je napravila za zboljšanje koroških planin.
Kaj je bilo razvidno iz tega zemljevida in iz teh ploščic in krogov?
Kar je jasno in nedvomno koroška deželna vlada na tej razstavi pokazala, je po stanju iz maja 1949 v .številkah povedano sledeče:
Medtem ko je pred letom 1934 v avstrijskem predelu Koroške bilo zaključenih 191 projektov regulacij in zboljšavanj planin, sta bila na Slovenskem Koroškem zaključena komaj 2 takšna projekta.
Medtem ko je po letu 1934 v avstrijskem predelu Koroške bilo zaključenih 168, tekočih pa je 114 in v načrtu 81 projektov regulacij in zboljšavanj planin, je na Slovenskem Koroškem bilo zaključenih samo 5 projektov, tekočih pa je 18 in w načrtu 5 projektov.
Da bo slika popolna, še tole: Na avstrijskem delu Koroške je okoli 187.400 ha planin in pašnikov, Slovenska Korogka pa jih ima okoli
•33.700 ha; .torej Je približno sedmi
j'1 planin in pašnikov na ozemlju Slovenske Koroške. Po demokratičnih načelih bi moral biti tudi sedmi del vseh regulacij in zboljšavanj izveden na Slovenskem Koroškem.
Tako bi bilo pravilno, kajti kmet-
OGLAS
Črno kobilo, štiri leta staro prodam.
Ponudbe poslati na upravo Slovenskega vestnika v Celovcu Gaso-metergasse 10-1, pod označbo „Ko-hila“.
je Slovenske Koroške prispevajo deželi tudi najmanj eno sedmino vseh kmečkih davkov.
Dejstva, ki jih deželna vlada s socialistom Wedenigoin ter Land-hundovcem in Bauernbundovcem Ferlitschem na čelu sama potrjuje, pa govorijo drugače.
Pred letom 1934 bi moralo biti na Slovenskem Koroškem z javnimi podporami zaključenih 28 zboljšavanj planin, zaključeni pa sta bili samo dve zboljšavanji.
Po letu 1934 bi moralo biti na Slovenskem Koroškem z javnimi podporami zaključenih 25 zboljša-
vanj, tekočih bi moralo biti 20 ter 12 y načrtu; zaključenih pa je hilo le 5 zboljšavanj, tekočih je 18 in v načrtu 5.
Učimo se iz tega primera, ki je samo eden izmed mnogih, kako nam velenemško misleči vlastodržci na Koroškem prikrajšujejo pravice in nas vse gospodarsko zapostavljajo in ugonabljajo. Med nami ni in ne more biti sovražnika, naš sovražnik je le gospoda in pogospojeni izdajalci na odločilnih stolčkih pri oblasteh.
Ravnajmo se po tem tudi pri volitvah, ki bodo končno odločilne tudi za naše nadaljnje gospodarstvo.
Javna zborovanja DFDL
V nedeljo, dne 18. septembra 1949
ob 8.30 uri v Podljubelju v Narodnem domu;
ob 9.30 uri na Djekgah pri §ran-
cu;
ob 10. uri v škofičah v Narodnem domu;
ob 10. uri v Selah—cerkev pri
Mažeju;
ob 14. uri v Vovbrah pri Mentlnu;
ob 15. uri v šmarjetl pri Pliberku
pri Gutovniku;
ob 15. uri v Zahomcu pri Hrepcu; ob 15. uri v Selah—kot pri Maleju.
Nadalje so javna zborovanja Demokratične fronte delovnega ljudstva: v Lovankah, v Beli, v Suhi pri Pliberku, pri Mariji na Zilji, v §mar-tnu pri Rožeku, v Podgorjah In v Medgorju.
Čas in mesto zborovanja ter govorniki so razvidni iz naših lepakov in jih bomo objavili tudi v sobotni številki.
■ Članski sestanki DFDL ■
V nedeljo, dne 18. septembra 1949 ob 9.30 uri v Kotmari vesi pri Čimžarju;
ob 10. uri v Bilčovsu pri tov. Fol-tu Kropivniku.
Pliberk. člani Demoikratične fronte delovnega ljudstva smo se v nedeljo, dne 28. avgusta, zbrali na svojem sestanku. Tov. Franjo Ogris je v izčrpnem in stvarnem referatu razložil razvoj, kako je prišlo do ustanovitve nove organizacije, kakor tudi njen program. Njegove prepričevalne besede smo si osvojili vsi navzoči ter se zavedamo nalog, ki nam jih narekujejo novo nastale razmere.
Ne pozabite zamenjati stare bankovce po 10 šilingov
Kakor sporoča avstrijska nacionalna banka, veljajo bankovci po 10 šilingov s podaljškom „Zweite Ausgabe" in datumom z dne 29. maja 1945 samo ge do 15. septembra 1949. Pozneje jih kot plačilno sredstvo ne moremo več uporabljati. Zamenjajo jih samo še podružnice avstrijske nacionalne banke in sicep najkasneje do 15. septembra 1952. (APA).
IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlllHiilllUUIinilllillllllUIIHUIlUUnillllHIIIIUIIIIIinillUHIIIIIIII!IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII!lllllllliyillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllll!lllltlllllllIlillllUlllli € 1
Kdo vas sovraži, prezira?
Kdo vas trpinči, zatira?
Kdo vas mrzi, zaničuje?
Kdo vas povsod zasramuje?
Kdo vas je tiral z domačega praga?
Kdo vas je gonil na tuje?
Kdo vam spel davke visoke nalaga?
Kdo vas pritiska in tlači?
|	Kdo vam želi, da bi bili berači?	|
|	Nemška gospoda in nje pomagači 1	I
Premislite tol In ko pride vaš čas, takrat pa enotno povzdignile glasi Povejte pokvarjeni nemški gospodi,
|	da 1 j udstvo odloča o svoji usodil	1
|	VOLITEVSI	|
|	Demokratično fronto delovnega ljudstva	)
I	l
1	i
UillllllllllllllllllllllllllllllllllllllHNIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIl||||||||||||||||||||lllllll|||||||[||||l1lllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllliii)iiiiiiuiuiniimini||in||[|[|n||||llH'tuiiiiiiiinmiiiMMiMi
Delovni ljudje Slovenske Koroške
i
n. 11 j i n
POVEST 0 VELIKEM
NAČRTU
3.česa nam je ge treba razen strojev in električnega toka
Ako hočemo povečati proizvodnjo premoga, potrebujemo stroje in električni tok. Pa ge nečesa je treba. V Donbazu imamo že stroje in električni lok in vendar ni delo povsod zadovoljivo.
Da, ne povsod.
Zakaj pa?
Vzroki so razni. Na primer: Vrtalni stroji v rudnikih ostajajo po ure brez dela. Stroj nakoplje premog, nato čaka, da ga odpeljejo. Medtem počiva in tako gre mnogo ■časa v nič,
Ali se ne bi dali vrtalni stroji bolje izkoristiti, tako da bi, recimo, ■delali brez prestanka? Do sedaj so mislili da je to nemogoče. Toda v Donbazu so se nagli ljudje, ki so dokazali, da je mogoče organizirati delo strojev tako, da traja brez odmora. Stroj ne potrebuje odmora.
Eden izmed teh ljudi se imenuje Kartogov, a drugi Kasaurov.
Rudnik gt.22 v Golubavki, kjer 3ta delala Kartagov in Kasaurov, je bil med najbolj zaostalimi. Nena-
doma, v štirih dneh, je potrojil svojo proizvodnjo. Kartagov in Kasaurov sta razporedila ljudi in stroje na nov način. Vrtalni stroji ne počivajo več, temveč lomijo premog brez odmora. Za njimi gredo delavci, pobirajo premog in urejujejo hodnike. Tako dela stroj brez prestanka.
Za zvišanje proizvodnje premoga je treba torej ge nečesa: razumne delitve dela.
Sedaj se v vsem Donbazu izvaja način nepretrganega dela vrtalnih strojev.
Kartagov in Kasaurov nista osamljena. Zdaj pa zdaj javljajo časopisi iznajdbe in predloge, ki jih dajejo navadni rudarji Donbaza. Rudarji dobro vedo, da ni dovolj, če postavimo v rudnik nove stroje, ampak da se je treba tudi naučiti , da jih koristno izrabljamo. Treba je obvladati tehniko in organizirati proizvodnjo premoga tako, da se vsak stroj popolnoma izkoristi.
4.	Surovine iz mesa In kosti
Premoga imamo dovolj. Na nekaj pa ge nismo pomislili. Kje imamo
pri nas največ delavnic in tovarn? V Leningradu, v Moskvi, na Uralu in v Ukrajini.
Kje pa leži pri nas premog? Daleč na jugu — v Donbazu in ge dalje — v Sibiriji, v Kuzbazu.
Na Ural prevažamo premog iz Kuzbaza, v Ukrajino iz Donbaza. Moskva in Leningrad pa sta daleč, tisoče kilometrov od premogokopov! Koliko stane pot! Neprijetna zadeva. Premog na tem mestu, a tovarne, ki potrebujejo premog, na drugem mestu, daleč nekje v deveti deželi.
Tega mi nismo krivi. Krivi so tovarnarji, ki so gradili tovarne brez vsakega načrta.
Sicer so imeli načrt in ta je bil: izbiti čjm več dobička. In večkrat so zgradili tovarne tam, kjer premog ni poceni, kjer tudi surovine niso poceni, pač pa so poceni ljudje. Pred revolucijo so imeli kmetje malo zemlje, zato se niso mogli preživeti in so bili pripravljeni delati za majhno plačo. In zato so tovarnarji gradili tovarne v bližini te človeške surovine iz kosti in mesa.
Kaj pa premog? Premog pa jim ni bil tako potreben kakor nam. Ni se jim izplačalo nakupiti mnogo strojev. Stroj, ki je v tujih deželah pocenil proizvodnjo, je bil pri nas večkrat nedonosen. Zakaj pa? Zato ker je dvonožni stroj delal ceneje. Vendar pa so imeli tudi stroje.
Od kod pa so jemali premog za te stroje?
Premog so prevažali po morju iz inozemstva.
V nagi deželi je bilo dovolj domačega premoga in vendar so ga kupovali v Angliji!
Ali pa ge huje: kurili so z gozdovi.
5.	Ali smemo kuriti z lesom
Slabo je, če kurimo z lesom. Les ni kurivo, temveč dragocena snov. Iz lesa delamo tramove, deske, grede, jambore, okvire za vrata in okna, sode in pohištvo.
Iz lesa izdelujemo papir, umetno svilo, filmske trakove. Iz lesa destiliramo ocetno kislino, alkohol in sto drugih koristnih sestavin.
Če petnajst, dvajset let ne bo nikomur priglo na misel, da bi kuril s tako dragoceno surovino. Beseda „drva“ bo pozabljena.
S čim pa bodo kurili peči?
Peči ne bo.
Kako pa bomo izhajali brez peči?
Namesto peči bomo imeli za vse mesto veliko ogrevalno centralo. V tej centrali ne bodo žgali drv, ampak premog ali goto. Od tod bodo napeljane po vseh hišah cevi, ki se bo v njih pretakala vroča voda. Takšno centralno ogrevalno napravo imamo že v Leningradu. Mnoge hiše že uporabljajo to centralno kurjavo.
Iz staroslovanskega narodopisja
Namen pričujočega sestavka je, prikazati nekaj bistvenejših narodopisnih slik najstarejšega slovanskega ljudskega življenja.
*
Stari Slovani so živeli navadno na krajih, ki so bili pred sovražnikovimi napadi prirodno zaščiteni, t. j. v gozdovih po gorah, ob močvirjih in rekah. Zgodnjesrednjeveški zgodovinopisec Lordanes pripominja, da pri Slovanih ,,močvirja in gozdovi nadomestujejo mesta11, česar pa ne smemo razumeti v smislu, da Slovani ne bi imeli mest kot naselbinskih točk, ampak da so jim močvirja in gozdovi nadomestovali mesta kot utrjena kritja pred sovražniki.
Zanimive stavke posveča opisovanju načina življenja Vzhodnih Slovanov tako imenovana Nestorjeva kronika iz konca 11. oz. začetka 12. stoletja, ki pa je zajemala iz 100 do 200 let starejših predlog. Po tem zgodovinskem viru so Poljani, eno dvanajsterih staroruskih plemen, ljudstvo ,,silnega značaja, kjer so možje do svojih snah, sester in mater zelo dostojni, prav tako kakor so tudi snahe do svojih tastov in svakov11. Starejši Poljani so živeli po poročilu pisca Nestorjeve kronike ,,na zverinski način, ubijali so drug drugega in jedli vse nesnažno. Zakona pri njih ni bilo, marveč so pri vodi ugrabljali dekleta11. — Po Nestorjevi kroniki so pri vzhodnoru-skih plemenih opravljali za umrlimi spominske svečanosti, na kar so trupla na velikih grmadah slovesno sežigali. Ko so potem zbrali ostanke, so jih položili v manjše posode in jih postavili na stebre ob poteh.
Pestre so narodopisne strani arabskih zgodovinarjev 10. in 11. stoletja. Tako nimajo po pisanju Ibn Dasta Slovani ,,niti vinogradov niti začasnih njiv, njihova dežela pa je ravna in gozdnata. Iz dreves si 'delajo Slovani neke vrste vrčev, v katerih imajo panje za čebele in kjer hranijo čebelni med11. Ibn Dasta, kakor tudi drugi arabski zgodovinopisci, Ibn Fadlan, Masudi in Ibn Haukal, pripovedujejo še o slovanskih obredih sežiganja mrličev, Ibn iVahšiga pa piše: ..čudim se Slovanom, ki so se sicer nevedni odločili za sežiganje vseh mrličev, tako da sežigajo tudi „umrle prvake11. Ibn Fadlan na drobno riše pogrebni obred nekega uglednega Rusa in ve povedati tudi o umoru ene njegovih žena, ki so jo zatem skupno z njim pokopali. O skupnem sežiganju žene in moža beremo ravno tako pri Masedju in Ibn Dasti.
Iz bizantinskega zgodovinopisja
6.	stoletja (Prokopij) smo poučeni,
da so živeli Slovani v skromnih kočah, ki so bile druga od druge precej oddaljene, kasnejši nemški zgodovinarji pa pravijo, da si „Slovani ne delajo skrbi z zidavo svojih domov, ampak si navadno spletajo koče iz dračja, samo da imajo zaklonišča pred slabim vremenom. V vojnih časih zberejo Slovani hrano, zakopljejo vse zlato, srebro in druge dragocene predmete v jame, žene in otroke pa odvedejo v varna zavetišča, tako da ostanejo sovražniku kot plen edinole prazne koče11. Ibn Dasta beleži, da si Slovani takrat, ko nastopi mraz izkopljejo v zemlji kleti, ki jih prekrijejo z leseno streho, na katero nasujejo zemljo. V takšne kleti se preselijo cele družine in ostanejo tamkaj vse do pomladi.
Bizantinski pisci govore o Slovanih, da so proti tujcem zelo prijazni in da jih rade volje spremljajo po njihovih poteh. Ako se gostu primeri po gostiteljevi krivdi nesreča, se mora le-ta za to zagovarjati. Nemec Adam Bremenski piše o Severnih Slovanih: ,,Ni bolj gostoljubnega in ljubeznivega ljudstva kot so Slovani11. Slično označujejo Slova-
ne tudi arabski viri. Tako je zapisal na primer Ibn Dasta o Rusih, da ,,izkazujejo gostom lepe časti ter da s tujci, ki iščejo pri njih zavetja, kakor tudi z vsemi, ki pri njih pogostokrat prebivajo, kaj prijazno občujejo in da nikomur ne dovoljujejo, da bi te ljudi žalil ali zatiral. Če se to zgodi, Slovani tujcem vselej pomagajo in jih ščitijo.
Imamo pa o starih Slovanih tudi drugačna zgodovinska sporočila. — Ko so Slovani 549 prekoračili Donavo, so vse one, ki niso zbežali, ubili ali pa odvedli v sužnost. Leta 550 so nekega ujetega bizantinskega poveljnika na grmadi živega sežgali. Ko so Slovani zavzeli trdnjavo Toper, je prožila po Bizancu govorica, da je bila ,,vsa Ilirija in Traki-ja dolgo časa pokrita s trupli padlih bizantinskih vojakov, svojih sovražnikov Slovani niso pobili z mečem ali kopjem, ampak, so jih nasajali na križe ali pa tolkli s palicami po glavi. Druge so nagnali v šotore skupaj z biki in ovcami, ki jih niso mogli odpeljati, ter jih sežgali11. — Pkij.evskem knezu Svja-toslavu (10. stol.) se je pripovedo-
valo, da je dal po zavzetju mesta Fi-lipol nasaditi na kole 20.000 ljudi. O polabskih in baltskih Slovanih vemo, da so prav tako ravnali s krščanskimi misionarji.
Ibn Dasta nam poroča, da imajo Slovani raznotere plunke, gosli in piščali. ,,Njihove piščali so na dva konca, plunke pa imajo po osem strun. Iz medu si pripravljajo opojne pijače. Pri sežiganju pokojnikov se zmeraj predajajo glasnemu veselju, da bi s tem izrazili zadovoljstvo, da je mrtvec poklican v nebesa. Leto dni po smrti opravljajo' spominske žalne svečanosti: vzamejo 20 vrčev medu, včasih tudi več ali manj, in jih poneso na grič, kjer je zbrana družina umrlega. Potem jedo in pijejo, nakar se razidejo11.
O veri starih Slovanov in Antov nas obvešča Prokopij takole: „Verujejo v enega boga, moža bliska, stvarnika vsega in edinega gospoda ter mu darujejo govedo in druge daristvene živali. Usode niti ne poznajo ne, nikdar, da bi ji priznavali kak vpliv na človeka, časte tudi reke in nimfe ter nekatera druga božanstva. Vsem tem tudi večkrat darujejo in si dajejo pri teh daritvah vedeževati.11.
Angelos Baš
FIEKJVJ ŠTEPlfiK IH (HDtfE
Mnogo je dežel na svetu o katerih vemo prav malo ali pa nič. Ena izmed takih dežel je obsežna Indija, v kateri prebiva nič manj kot 420 milijonov prebivalcev. O tej zanimivi deželi je italijanski znanstvenik Guglielmo Tagliacarne izdal knjigo, iz katere bomo povzeli nekaj podatkov, ki nam bodo približali Indijo vsestransko, oziroma vsaj ono njeno stran, o kateri njeni kolonialni izkoriščevalci po navadi molče. Podatki še ne upoštevajo razdelitve Indije v dve državi In-dostan in Pakistan, pač pa se nanašajo na ves indijski polotok, ki se razteza od Perzijskega zaliva in Bengalskega zaliva pa do otoka Cey-lona.
V Indiji so žene v manjšini, to je pripisati zelo visoki umrljivosti žena v njih rodovitni dobi, predvsem zaradi pomanjkanja higijene, zaradi težkega dela, ki ga morajo opravljati, zaradi slabe prehrane, katero težje prenašajo kot moški. Poroke v zgodnji mladosti se odražajo v visokem številu vdov, katerim je zabranjeno, da bi se vdrugič poročile. Leta 1931 je bilo število vdov 26 milijonov. Gostota prebivalstva v Indiji je 94,6 prebivalcev na kvadratni kilometer. Velika večina pre-
bivalstva živi v vaseh; obljudenih središč je kakšnih 700.000. Mest z več kot 100.000 prebivalci je 38, od katerih imata samo dve več kot 1 milijon prebivalcev. (Kalkuta 2,488.000 in Bombay 1,490.000 prebivalcev). Vsega prebivalstva v mestih je 12 milijonov ali tri odstotki vsega prebivalstva Indije.
Ogromna večina prebivalstva v Indiji je nepismena in njih število dosega 88 odstotkov. Kljub temu je posebno v mestih zelo razvita višja izobrazba. V deželi je 18 univerz. V akademskem letu 1938 — 1939 je bilo 140.000 študentov ali 35 študentov na 100.000 prebivalcev (V istem času je bilo v Italiji 200 študentov na 100.000 prebivalcev.) Osnovno šolsko vzgojo prav gotovo ovira veliko število jezikov, ki jih govore v Indiji. Teh je brez dialektov 225. Verska razdelitev prebivalstva po štetju leta 1941. je naslednja: prebivalcev vere Indp je 65.5 odst., mohamedanov 24.3 odst., siksov 15 odst., budhistov 6.6 odst. in kristjanov 0.3 odst. V zadnjih 50 letih so najbolj porastli muslimani in sicer za 55 odst., potem pa Indu. Ivristjanstvo se je razširilo v zadnjih 10 letih.
Tri četrtine prebivalstva se bavi s poljedelstvom, ki pa je zelo zaostalo in ponekod naravnost primitivno.
Kvocient rojstev v Indiji se giblje okoli 48 na tisoč, istočasno pa je tudi umrljivost zelo velika in dosega 33 od tisoč. Predvsem velika je umrljivost otrok do 1 leta in znaša 190 primerov od tisoč.
Tako se število prebivalcev Indije spričo letnih 19 milijonov novorojencev in 13 milijonov umrlih vsako leto zviša za 6 milijonov ljudi. Vzroki tako visoke umrljivosti so različni. Tretjina vseh mrtvih na leto so otroci v zgodnji otroški dobi, od katerih jih 2 milijona umira za malarijo, 1,500.000 za jetiko, 450.000 jih umrje pri porodu ali za posledico porodov.
Izseljevanje prebivalcev Indije je neznatno. Le kakšnih 100.000 Indijcev odhaja vsako leto v inozemstvo. Trenutno je samo tri milijone Indijcev izven meja Indije.
Da bi ta bogata dežela dosegla vsaj približno raven sodobnega kulturnega sveta, bi v prvi vrsti morala prenehati biti kolonija, ki jo kapitalistični tujci neusmiljeno izže-majo in ji pri tem ničesar ne nudijo.
PREŽIHOV
V O R A N C I
jLa a
II I I
POŽGANICA
Kadar koli se je Lušin srečal z župnikom, se mu je zdelo, kot bi se srečal s samim Luciferjem. Dobro je Vedel, da mu ježeve oči vidijo do dna duše . . . Lušin ni veroval v drugo kot v denar, toda bil je toliko pameten, da proti cerkvi ni nastopal — narobe, žrml je ceniti njen vpliv. Zvezo s farovžem je prepuščal svoji ženi in družini.
Ta dva človeka sta si zdaj sedela nasproti.
Rep je nalil dve čašici črniševca.
,,Na vaše zdravje!11 je napil gostu. Ošinil ga je s površnim pogledom in si mislil: Jazbec ima nekaj posebnega pri srcu! Toda obraz mu je
ostal miren, nespremenjen, nobena zareza se ni zganila.
„Na vaše zdravje!11 je odpil Lušin in si mislil: Sakramenski jež, kako se zvija v svojem obodu!
„Pri vas doma je vse v redu?11 je nadaljeval župnik, a si mislil: Te prijemlje, prokleti smrdoh — ti zviži po glavi . . . he, lie, he — prav se ti godi, privoščim ti iz srca, res . . .
,,Upam prečastiti, da ta mokra jesen ne škoduje preveč vašemu zdravju!11 je odgovoril Lušin.
,,Če ne bo zmrznilo, bo slabo s sanincem!11 je spet povzel župnik. Lušin pa je razumel, kot bi rekel: Letos ne boš tako lahko izvozil tistega lesa, ki si ga nakradel od kmetov.
Če so kmetje pametni, ti bodo dali po tisti tvoji buči, da boš imel enkrat za vselej zadosti! —
,,Letos ste malo zakasnili z biro. Jaz sem vas vsak dan čakal!11 je dejal Lušin, a župniku je zvonilo po ušesih, kot bi mu bil ta podlež zabrusil: Letos se pa lahko obrišeš za svoje vreče, kajti rad bi poznal tistega osla, ki bi še kaj dal. Ti zlati časi so minili, žoharček moj.
Oba sta čutila, da tako ne prideta nikamor. Vrsta je bila na Lušinu, da bi začel, ker je on prišel k župniku. Vendar še ni hotel z resnico na dan. Zato je rekel:
„Kritični časi . . .“
Župnik ga je pogledal pa je nedolžno pobesil glavo.
Zdaj bo kmalu začel kolcati . . .! si je mislil.
Toda Lušin je zakolcal drugače kakor je župnik pričakoval.
„Kritični časi za take kot sva midva . . . Zdi se mi, da smo precej na koncu!11 Župnik ga je grdo pogledal.
Lušin je videl, da je pravo zadel, zalo je cinično nadaljeval:
,,Zadnji trij.e dnevi, ki smo jih preživeli, nam dajo misliti! In če smo jih že res preživeli? . . . Kdo
ve? ... Po dolini nevarno vre. Bo-iim se, da bo danes ali jutri plamen znova izbruhnil . . . Potem pa taki, kot sva midva, lahko na prsi potrkajo ..."
Župnik je zakašljal.
,,Menda si lahko roke podava!11
Lušin se je delal, kot bi župnika ne bil slišal, in je vrel dalje:
,,Antantinih čet še ni . . .?
Župnik je molčal.
Glas vojnega liferanta je bil skoraj škodoželjen, porogljiv.
Toda kot bi mu nenadoma bilo dovolj te porogljivosti, se je župnik zganil:
„No.coj je narodna straža zasedla vso dolino . . .“
,,Čul sem nekaj, ali vsa stvar je zlodejevo nezanesljiva . . .“
(Dalje)
lllllllllllll!!llll!llllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIItt!llllllllll)llll>llllllilll!inillllllll!lll> Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4; Za: vsebino odgovarja: France Košutnik. Tiska: Robitsehek & Co., Wien VIII., Hernalsergtirtel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, Postschlieflfach 17. llllll!l!lllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!lll!lllllll!llllllllllllll>llllllllll!llllllllllll^lJ