Št 34. V Ljubljani, torek dne 11 februarja 1919. Leto III. iiMe socialni Mine Mi Izhaja razen nedelj 1» praznikov vaak dan popoldne. Orednlltve 1» ■pravmHtve.v Ljubljani, FrsnčiSkaMks ulica itev. 6, L nadste. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poiti i dostavljanjem na dom sa celo loto H 4Jh—, “-^91let* g; 2V , ca čotrt leta K 10'50, za mesee K 3•50. Za Nemčijo colo leto K 46, sa ostalo tujino in Ameriko K 54. . In cera ti: Rnostopna pCtit vratiča 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslane vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna Stovilka 20 vinarjev. Notarijat in notarski kandidatje. V nedslio, dne 9. t. m. se je vršil občni zbor društva uotarsk:h kandidatov. Društvo je povabilo stranko, ki se }e udeležila zbora, po svojem zastopniku. Tekom razpravljanja smo slišali stvari, o katerih nc smemo in ne moremo molčati. V prvi vrsti je pokazal občni zbor, da so notarski kandkiatje proletarci v pravem pomenu besede, da je njih gmotni položaj še daleko slabši, kot oni državnih uslužbencev. Nlih šefi, slovenski notarji so krvosesi v Pravem pomenu besede. Poslušajmo številkel Notarski kandidatje imajo naslednje mesečne plače: Kandidat pri Predsedniku notarske zbornice v Ljubljani K 180; kandidat s štirimi leti prakse 200 oziroma 400 K; kandidat s sedmimi leti 300, 350 oziroma 400 K; kandidat z enajstimi ieti 500 K in kandidat z dvanajstimi leti K 600. Pri tem Je upoštevati, da so starejši kandidati poročeni in imajo družino. En sam kandidat ima K 600 mesečno in še to ori nekem mlajšem notarju. Starejši notarji pa izrabljalo svoje kandidate kar najbolj. Poleg tega moramo upoštevati, da je moral doslej čakati vsak kandidat vsaj trinajst let, predno le dosegel samostojni notarijat. Na slov. ozemllu izvzemši Primorsko je vsega skupaj 27 notarskih kandidatov, med njimi 24 slovenskih; organiziranih je v društvu 22. Znano dejstvo je, da je bil notarijat na Štajerskem in Koroškem zaseden večinoma od Nemcev, ki so bili eksponenti nemškega imperijallzma. Na Štajerskem je 21 notarskih mest, od teh je še sedaj zasedenih od Nemcev 11; na Koroškem je 6 notarskih mest, zasedena 50 vsa od Nemcev. Razun tega so zasedena 3 notarska mesta na Kranjskem od .Nemcev. Na slov. ozemlju vzemši Primorje je torej, še danes dvajset nemških notarjev. Ne smemo pri tem pozabiti, da je notarijat zaupna državna služba, da mora notar sodelovati pri pogodbah itd, da mora popolnoma obvladati jezik držav* Hapov. Žntno pa je, da ti nemški notarji niso kos jezika i» da kot t:vši eksponenti nemškega imperijalizma ne SIueio m ne morejo zavzemati tako važnih mest. Poleg ‘ega Pa moramo upoštevati, kako pride naš proletari- 2|ran notarski kandidat do tega ,da mora garati svojemu nenasitnemu šefu, dočim sc nemški notarji maste od na- ega denarja. " Ničesar tudi ne bo škodilo, ako si pogledamo te nemške notarje malo bližje. a) V Šoštanju imamo notarja Hlrlsa, ne zna slovensko In prosi za mesto v Nemško Avstrijo; .v ?Iov' ^ra^cu ie notar dr. Winkler, ne zna slov. u e ežil se je bil znane avdijence nemškutarije v “adenu; je ^ notar Stflcklinger v Marenbergu, ne zna slov. in r“',al Pr°ti naši državi v zadnjem času, tako da ga je rala vojaška oblast opozoriti na njegove dolžnosti; a . notar Strafela v Ptuju je iskal v zadnjem času no slov. notarskega kandidata, ker ne zna slov.; e) notarja dr; Mrawlagg v Laškem in dr. Turn v lutomeru nista zihožna slovenščine; oba sta se udeležila znane avdijence v Badenu- V dr; *3aUmKartner v Rosatcu prosi za mesto v Nemški Avstriji. g) dr. Wiestholer v Mariboru je znan s svojim strumnim delovanjem v Slov. Bistrici, kjer je zapravljal Pfernoženje okrajnega zastopa; b) notar Galle v Ljubljani je znan, kako je gospo-s premoženjem Slov. matice, ki jo je bila razpu- s "a bivša Avstrija; 0 notarjev na Koroškem in v Kočevju pa itak ni ,reba posebej omeniti. Že ta površna slika kaže, s kakimi ljudmi imamo °Pravlti. In vendar sede še vsi ti gospodje na svojih me-«•». V interesu pravnega varstva In pravnega zaupanji da »« « ljudje takoj odstranijo In da Jih nadomeate nd« protetarlzlrane domače s'le. Tega mnenja pa nista notarska zbornica v Celju in vJ-J“bljani, toga mnenja tudi ni gosp. referent za nota* f sedaj najvišji uradnik na Slovenskem dr, Babnik, sedi v naši justfčni upravi.. Mož ima sploh zelo čudne *Pire. Prav dunajsko ošaben je, seveda je v četrtem blČHnem razredu. Ko je društvo poslalo k njemu , depu-. ‘kV ki ga je uljudno vprašalo, če sc bodo nemški no-izprašali glede znanja Jezikov, Jim je »gospod« iz na!a osorno odgovoril: »Vi nimate pravice tega vpra- šati, mi nismo profesorji«. Iz različnih strani smo že slišali pritožbe proti različnim »gospodom«, ki so prišli iz Dunaja in bi radi sedaj doma komandirali na dunajski način. Ali gospode bo treba naučiti, da niso na Dunaju, ampak v Ljubljani in da živimo v dobi revolucije. Nekaj sličnega se je zgodilo deputaciji pri predsedniku višjega sodišča gosp. Kavčniku. Mož je tudi prišel iz Dunaja. Ta jih je na dunajski način vrgel iz svoje sobe. Od enega gospoda so dobili celo odgovor, da je notarijat mednarodna zadeva, ki se bo rešila na pariški konferenci. Ce bi vlada odstavila nemške notarle, bi ti že mogli zahtevati odškodnino od države. Posebno originalna pa je notarska zbornica v Celju. Tam so sklenili enoglasno, da nemških notarjev iz kole-gijalnosti ni odstaviti. — Kaj ne gospodje, slov. notarski kandidatje pa naj iz vaše kolegijalnosti naprej stradajo? — Pri ljubljanski notarski zbornici pa je pravi vzrok nasprotovanja zopet čisto kapitalističen. Gospodje se namreč boje, da bi z odstavitvijo nemških notarjev izgubili svoje hlapce, ki jim garajo in služijo težke tisočake — slov. notarske kandidate. Zato so proti odstavitvi. Hvaležni smo društvu, da nas je povabilo, da nam ie bila tako dana prilika, da smo pogledali v ta umaz&n brlog, v ta avgijev hlev. Sodrugi, za nas pa Je to zopet nov dokaz, da je kapitalistična banda povsodi enaka. Narodnost ji Je samo sredstvo za izrabljanje v svoje sebične svrhe. Se dve cvetki z zboral Velik narodnjak, notar v Ljubljani, plača svojemu kandidatu 180 K na mesec. Ko je ob neki priliki napravil nekaj napačnega, mu je ta gospod, ki je znan kot bogataš, zapretil, da bo pritisnil pri zbornici tako, da bo pomnil, kedaj je napravil to napako. Gospod notar, ali se ne sramujete? Spomnite se tistih dni, ko ste bili reven študent in gotovo vas bo minula ošabnosti Drug slučaj se tiče notarja Plantana, starega go-' spoda, ki vsled visoke starosti ni več zmožen opravljati svojega mesta. Njegovi sodrugi so to spoznali in so ga na lep način spravili do tega, da je odložil predsedstvo notarske zbornice. Pri drugih poklicih gredo ljudje po gotovi dobi let v penzljo, da napravijo mesto mlajšim, j sposobnejšim. Zakaj bi to ne bilo pri notarljatu? Na zboru so razun tega razpravljali tudi o reformi notarskega reda. Sploh je bilo opažati mnogo resnega stremljenja. Iz poročila glede reforme notarijata, ki ga ima cela Evropa, smo tudi. posneli, da kažeta notarski zbornici v Celju in Ljubljani kaj malo zanimanja za reformo notarijata in notarskega reda. Pač pa so bili takoj sklenili 100% zvišanje notarskega tarifa. L m. Politični pregled. ~ Zapiranje naših sodrugov v Bolgradu, Zagrebu in Sarajevu. »Olas Solbode« poroča: Policija nove jugoslovanske države, ki naj se skoro poveča radi boljega čuvanja »miru in reda« za 10.000 žandarjev, ima mnogo posla z zapiranjem naših sodrugov, ki se vračajo iz Rusije. Minister notranjih del g. Svetozar Pribičevič je izdal nalog, da se zapro boljševiki. Policijski poverjenik v Zagrebu, Dr. Angjeiinovič, bivši opozicionalec in ve-l.k »slobodomic«, niti malo ne krije namere policije in ukazuje, da za boljševike ne velja nobena mera. Na ta način zapira jugoslovanska policija ljudi« ki niso storili nobenega nepostavnega dejanja. V Belgradu so aretiral soUruga Nikolo Kovačeviča in ga odvedli v Sarajevo. Iz Belgrada pa pošljejo v Sarajevo, ondotna policija, ki ga odda državnemu odvetniku, ki ga je, ker mu je bil neznan vzrok obtožbe, poslal policiji nazaj. In tako gre to dalje. Nikdo ga ne more obsoditi, a vseeno ga tirajo iz zapora v zapor, škandali — V Zagrebu so istotako aretirali sodr. dra. Stjepo Landlkušiča, dr. Švr-Ijugo in še enega sodruga. Te so zaprli samo radi tega, ker so se iz Rusije vrnili kot socialisti. Dr. Landlkušlč ie gozdni uradnik v Sarajevu. Tako ravnanje z ljudmi zahteva energičen protest > • Srbski, vojni ujetniki so se vrnili iz Nemčije. Zagreb, 10. febr. (Lj. k. u.) Včeraj popoldne se je pripeljalo na zagrebški kolodvor 2690 srbskih ujetnikov iz Nemčije, 290 so jih pridržali v Zagrebu, kjer Jih bodo uvrstili v tukajšnje vojaške oddelke, ostale pa so poslali naprej v Belgrad. »- CeboSlovaki bodo tudi žigosati denar. Praga, 10. febr, (Lj, k. a.) Glasom Cehoslov. tisk. urada poroča »Pondelnik« o žigosanju češkega denarja ter češke krone z vidnim znamenjem, ki je z ozirom na ugotovitev v prometu se nahajajočega denarja brezpogojno potrebno. Potrebno je tudi zaradi tega, da se ne bodo tudi nadalje uvažali bankovci iz Nemške Avstrije in tako zmanjšala veljava češkega denarja. Češka finančna upravd bo izvršila to žigosanje na ta način, da bo nalepila na bankovce po 10, 20, 50 in 100 kron kolke po TO, 20, 50 in 100 vinarjev in na bankovce po 1000 kron kolek po 10 kron, kakor se nalepijo kolki na račune. Ta preureditev veljave se izvede v najkrajšem času, približno v enem tednu, ko bodo meje države končnovetjavno določene. Bankovci po 25 in 200 K ne bodo žigosani, ker so glasom odredbe češkega finančnega miulstrstva kot plačilno sredstvo neveljavni. Tudi bankovci po 1 in 2 kroni ne bodo žigosani, ker je njih število pri skupnem številu v prometu se nahajajočega denarja brezpomembno. Ti bankovci ostanejo torej v sedanji obliki veljavni — Dobava žlvH Nemčiji. Berlin, 9. febr. (LJ. k. u.) D» in kaže torej direktno na boljševiške tendence. V Catanzaru, na samem koncu Kalabrije, v deželi, socializmu zelo nasprotni, je začelo izhajati glasilo »Calabria Avanti«! Tendence maxiinalistlči»ega programa zastopa tudi ljudska revija »Coinpagni.« •— Toda ne širi se le strankino časopisje, ampak tudi organizacije se večajo. Posebno velja to za politične sekcije. »Avanti« končava svoj članek s temi besedami? Socializem ni mrtev, socializem se širi bolj kot kdaj prejel« Ta izrek naj bodri slovenskega delavca, ta naj ga vodi v boj, naj mu bo pomočnik pri agitaciji, da dovede proletarske mase do zmage do njihovega končnega cilja, ki je: blagobit ljudstva. «— Ruska vlada hi umor Ltabknecbta. Berlin, 9. febr. (Ll k. u .— Brezžično.) Svet ljudskih poverjenikov v Rusih ie z ozirom ua smrt Liebknechta izdaj oklic, v katerem poživlja, iiaj se vse ukrene, da vkora-, kajo Rusi v Nemčijo ter sc združijo z nemškimi špar-takovci. Ruski listi so izšli povodom smrti Liebknechtn Črno obrobiteni. — Nemška narodna skupščina v VV elmaru In neodvisni socialisti. Neodvisni socialisti so zahtevali, da se preseli nar. skupščina v Berlin ali pa se ne bodo več udeleževali posvetovanj. Skupščina bo najbrže zborovala v VVelmaru do aprila, potem pa se preseli v Berlin. “ Urite Častnik« Iz neniiktoga ujetništva stavijo pred volijo sodišče. Kreta, 10. febr. (LJ. k. u.) Cehoslov. tl#k. urad poroča: OrSke CastniKe, ki so bili v Gorlitzu internirani, bodo baje postavili pred vojno sodišče. Grški vojaki, ki so se vrnili domov, so izjavili, da 300 častnikov ne misli več vrniti ge na Grško. *= Italija bi rada dobila kolonije. Lyon, 9. febr. (LJ. k. u. — Brezžično.) »Corriere della sera« p’$e v enem svo,ih člankov, da ete Angleška in Amerika vstopili v svetovno vojno, da onemogočijo ogrože vanje od ceu-t-alnih velevlasti, In da zrušijo nemški militarizem. Treba pa je to ob ureditvi francoskih in italijanskih mej v skomin pokl.cati radi tega, ker je potrebno, da se ta ureditev polredi splošnim interesom aveze narodov. Italnjnslei 'l't* nadalje razpravlja o ekonomičnem vpra-?ar|u m o ogojem ne morejo sprejeti, ker se je ista izdala brez sporazuma z delavstvom in v kateri so plače veliko nižje kot pa imajo delavci plače sedaj. O intervenciji pri poveljstvu vojnih delavnic je poročal sodr. M i h e n c, ki je v svojem govoru dejal, da je sedanja odredba glede piač definitivna zaenkrat, neve se pa, če jo bo bel-gradska vlada potrdila. S. Mihenc je dejal, da so plače, ki jih je uvedla vlada nesprejemljive za delavce, nakar mu je poveljnik dejal, in ga opozoril da so v Ljubljani srbski vojaki. Bodi še omenjeno, da je poveljnik gosp. stotnik KHžanec sam pozval delavstvo, da naj stavi primerne plačilne pogoje, ter da jih bo, ako lx>do znieml sam podpiral in priporočal. Sodr. P e t e j a.n se je v daljšem govoru pečal z vladno absolutistično novelo o plači, ter ostro bičal birokratizem sedanje vlade, o kateri pravijo, da je demokratična, v resnici je pa kakor je tukaj dokazano, bolj absolutistična, kakor ona v stari Avstriji. V stari Avstriji je bila navada, da se je na delavske zahteve vsaj odgovorilo, a naša demokratična »Jugoslovanska vlada« se niti ne zmeni ter niti ne pokliče ne zaupnike niti delavcev k pogajanjem. Sodr. Svetek se je pritoževal glede vojne kuhinje ter izjavil, da Imajo delavci vedno samo vodo za hrano. Poročali so nato sodr. Potočnik, Kristan in O b e r s n e 1, ki so ostro obsojali sedanji vladni sistem, ter Izjavili, da se popolnoma nič ne boje grožnje s srbskimi vojaki, kajti Avstrija jih je tudi v vseh vojnih metodah učila 4 leta, ter da nimajo prav nobenega strahu, se za svojo eksistenco, ako je potreba, žrtvovati in bojevati. Sodr. T o k a n je naglašal, da naj se vojake letnikov 1895 — 1899, ki so zajposleni v delavnicah plača istotko kot vsakega drugega delavca, kajti, da bi vojaki konkurenco delali civilistom, bi bila velik nevarnost za vse delavstvo. V grožnji, da ima za kovinarje v Ljubljani srbske vojake »Jugoslovanska država« na razpolago, je dejal govornik, da je že pri tem računati na železničarje, rudarje in vse drugo zavedno organizirano delavstvo, ki bo enkn* za vselej izbilo trmoglavost črno rumenih patriotov. Sodr. M 1 e b š je nato predlagal naslednjo resolucijo: V Mestnem domu zbrani kovinarji in delavci. zaposleni v kovinskih obratih, na shodu dne 6. februarja 1919; najodločneje protestirajo proti ravnanju od strani vlade SHS napram kovinarjem s tem, da popolnoma enostransko in brez pogajanj z zaupniki, določa sedanjim razmeram neprimerne plače. Odločno protestiramo proti ravnanju vlade SHS, ter zahtevamo, da, če se imajo plače znižati, da stori svojo prvo dolžnost vlada, ter zniža cene vseh življenjskih in oblačilnih potrebščin. Nadalje zbrani kovinarji odločno protestirajo proti načinu rekrutiranja vojakov, ki se sedaj vrši; zahtevamo, da se pri naborih potrjujejo v vojaško službo samo taki, ki so sposobni za vojno službo z orožjem, ker je sedanje prebiranje direktno naperjeno proti civilnemu delavstvu. Zbrani kovinarji odločno zahtevajo, da se vsem delavcem, ki so zaposleni v delavnicah, brez izjeme starosti in poklica prizna civilna mezda in združevalna svoboda. Vsi govori, kakor tudi resolucija je bila soglasno in z odobravanjem vzeta na znanje. Po dveurnem zborovanju je sodrug K o 1 e-š a pozval vse na solidarno postopanje, ter je impozantni shod zaključil. Sedaj ima vlada besedo, ako ima pamet, se da pametno in sporazumno vse v lepem redu urediti, ako hoče imeti boj, smo pa tudi nanj pripravljeni. H. Dopisi. Celje. Dolgo je že od tega, odkar smo Narodno vlado opozorili, na nekega slovenskega miljonarja radi rekviriranih erarskih konj. Zadnjič ga nismo imenovali z imenom, ali ker vidimo, da se nihče ne pobriga, pokažemo s prstom na g. Peter Majdiča. On je dotičnik, ki ne pozna usmiljenja. Res, da so 31. febr. šli vojaki z uzdami po konje. Ali konji so menda brez »lave, da so vojaki prišli prazni nazaj. Mislimo, da je g. Majdič izvohal že vnaprej, kdo da pride. Zato pa je dal vse konje razen štirih zapreti v hlev. Ko je vojaštvo odšlo, jih je kmalo zopet pognal v tisto že znano »rajtšolo«. In v tem mrazu! Krmi jih le za silo. Kaj bi bilo, če bi g. Majdiča zaprl čez noč pod milo nebo in mu ne dal nič jesti? In če se še sedaj deželna vlada ne pobriga, smo prisiljeni ubogo žival rešiti teh muk. Črnomelj. V nedeljo popoldne 2. t. m. smo imeli v Črnomlju sijajno obiskan socialističen shod, kjer sta govorila sodruga Zorman in Sku-belj. Shod se je vršil v najlepšem redu in se med velikim odobravanjem zaključil. Nikdo ni niti z besedico izzival, kar se navadno dogaja pri shodih JDS. in SLS. kjer njih govornikov niti ne puste govoriti. Tako so na n. pr. v Semiču vrgli govornika raz stola, pa tudi pred kratkim sklican liberalni shod v Črnomlju se je klavrno obnesel, kajti ljudje so vso noč demonstrirali. Sedaj pa ti ljudje prirejajo sami sebi shode, ker se več ne upajo pred razjarjenim ljudstvom javno govoriti. Sociji na plan! Naša ura je prišla! Valu, ki se vali iz daljne Rusije, se ne ustavi več noben veter! Kajti vi ste žive priče človeške zmote in pred vašimi očmi se je ena najbolj protisocialistična država prerodila u državo svobode. Ponesite sociji naše ideje od hiše do hiše! Prosto ljudstvo združi se! Kamn'k. V nedeljo se je vršil pri nas zelo dobro obiskan shod tukajšnjih delavcev. Shod je otvorll z le- pim nagovorom sodr. Sitar, za predsednika je bil izvoljen sodr. Horvat, poročal Je sodr. Petejan tz Ljubljane, ki je v poldrugo uro trajajočem govoru orisal današnji položaj delovnega ljudstva, ter program naše stranke. Razlagal je razliko med našimi ter krščansko in narodno strokovno organizacijo. Govorniku so navzoči burno pritrjevali. K besedi se Je oglasil zastopnik narodne soc. zveze iz Ljubljane, ki Je najprej prianal, da Je predgovornik govoril zelo objektivno in dostojno. Branil se je pred očitkom, da Je N. S. Z. privesek l.beralne stranke; t*r razlagal, zakaj Je potrebo* ta njih organizacija. Govornika so navzoči * medkli«! odgovarjali in kazali, da za narodne organizacije v Kamniku ne bodo .tla, kakor niso drugod na Slovenskem. Sodr. Petejan Je imel zato lahko stališče odgovarjati nasprotniku, ker Je imel tako prazne ugovore, da so se sami izpodbili. Shod Je trajal 3 ure ki Je konča/ ob splošnem navdušenju za našo organizacijo. Pristopilo organizacij je lepo število lesnih delavcev, neka) kovinarjev in izvolil se je pripravljalni odsek za strokovno skupino delavcev iz smodnišnice. Dnevne vesti. — Nemško dljaštvo proti Jugoslovanskemu. Po razpadu Avstrije Je ostala le majhna državica Nemška Av-strija, ki se pa v tej vojni ni ničesar izučila. Sovinizen1 še vedno prevladuje trezne elementč v tčj novi državi In prav nič se ne bomo motili, če pravimo, da je sedanji šovinizem nemških visokošolcov po velki večini plod stare vojaške vzgoje, zakaj le ti mladi gospodje so bili pred polomom samozavestni ofioirli ter prenašajo sedal * ‘ to vzgojo v javno življenje. Tembolj pa Je razumljiv $©• vin.zem proti drugim narodom, ker so prav ti razbili i suženjstvo in gospodstvo nemške aristokracije in bur-žoazije. 2e meseca novembra so pr.čeli gonjo. Procesorski kolegiji in rektorji so uvideli, da bi bilo nevarno ■ ugovarjati, ker so nemški dijaki pretili s nasilno odstranitvijo jugoslovanskih dijakov. Izdala se Je naredba, ki jo je odobrilo naučno ministrstvo, ki je v rokah najhujših nacionalcev, da se morata oziroma smeta odstraniti prva dva letnika. Najbrutalneje so nastop, li na ži- j vinozdravniiški šoli, kjer so stavili kar rok, do kedaj j morajo dijaki zapustiti zavod. Tujerodni dijaki so protestirali in zahtevali posredovanje svojih vlad in rektorjev, da bi se dovolilo posečanje do končne likvidacije j držav, ker so šole vendar last vseh bivših narodov dr- i žave. Zlasti pa imajo pravico do teh šol jugoslovanski dijaki, kj jim prejšnja država ni dala potrebn h šol. Vsi protesti pa niso nič pomagali ne na Dunaju ne v Qrad- I cu. Ker zahtevi ni bilo popolnoma ugodeno, so nemški dijaki porabili mariborske dogodke. Jugoslovanski dijaki so morali takoj zapustiti vseučilišča. Dijaki so dogodek takoj sporočili vladi, ki pa ni mogla preprečiti izvršitve sklepa. To je dalo nemškim dijakom pogum in so na dijaškem svetu stavili 'ultimatum in zagrozili s silo. Oni torek so imeli shod, na katerem je bila zapečatena naša usoda. 2e istega dne so bili nalepljeni V avli letaki, da morajo tujerodni dijaki zapustiti visoke šole. Na tehniko pa je vstop dijakom zabranjen, dokler se državni urati za uk in bogočastje končno ne odloči, i Naše dijaštvo je torej postavljeno pred neprijetne alter- i nat:ve. Dovršiti ne more študij, čaka naj, ali naj strada, naj ubija čas. Dolžnost vlade Je, da ukrene potrebne korake za nadaljevanje študij. Ta nesrečna šovinistična ■ polit ka je napravila že toliko škode, da Je res že zadnji čas k streznenju pri nas in povsod drugod. Vsi naj-novejši dogodki le pospešujejo šovinizem, za stvarno ureditev pa ni zmisla ne pri nas ne v Nemški Avstriji. Naravnost grozovita je ta puhloglava neumnost meščan-sk.h strank. — »Državna posredovalnica za delo«. V preteklem ; tednu (od 3. januarja do 9. februarja 1919) je Iskalo delo 161 moških in 144 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 57 moških in 53 ženskih delavnih moči. Posredo- i vanj se je izvršilo 61. Od 1. januarja do 9. februarja 1919 je iskalo delo 1644 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 645 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 133-Delo iščejo pisarniške moči (316), trgovski uslužbenci (155), tovarniški delavci, kovinarji, sluge za urade in trgovine, peki, mlinarji, mesarji, zidarji, tesarji, služkinje, čevljarji, krojači. V delo pa sprejme posredovalnica rudarje (103), služkinje, cestne delavce, zidarje, kolporterje. delavce za tovarne za čevlje, šivilje, krojače in j prodajalke. — IX. predavanje »Akademije« se vrši v sredo, dne 12. t. m. ob R. uri zvečer v realki.. Predava gospod Sftvo ; DomlcelJ o bijologiji naroda. — Tečaj »Akademije« o poljudni astronomiji se prične v torek, dne 18. t. m. ob četrt na 9. zvečer v f'zl-kalnl dvorani realke. Tečaj bo vodil g. dr. QrošelJ Pavel. S predavanji bodo v zvezi eksperimenti in demonstracije. Vsebina predavanj: a) orijentacja na zvezdnem nebu; b) navidezno gibanje neba in solnca, gibanje lune in planetov; c) fizika nebesn h teles — solnca, planetov, j kometov, meteorjev in zvezd stalnie; d) ustroj in raa-voj vesoljstva. Vstopn.na 20 K se na zahtevo zniža. Vpisovanje v Simon Gregorčičevi knjižnici od 11.—^1. — Tečaj o negi dojenčkov se prčne danes, v torek, J ob 7. zvečer na realki. — Važno za politične preganjance. Ker prihajajo poročila, da mnogo internatov *n konfinatov ni izpolnilo odškodnnskih pol, se politični preganjanci opozarjajo, da je v to svrho še čas in naj vsak prijavi svoje odškodninske zahtevke pri pristojnem glavarstvu, fsto velja tudi o dedičih in drugih pravnih naslednikih Iz po* litlčnih razlogov usmrčenih oseb. Vsi politični preg*-njanci se nadalje pozivajo, da zbero mater jsl Q ovad»' hHi svojega okraja in naj ga po možnosti opremljene#9 ■i dokazili odpošljejo na naslov dr. Janka Leskovca v Stev/84. _____________________ Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. Politični preganjanci v okupiranem slovenskem ozemlju naj izpolnijo, če Je mogoče, italijanske odškodninske pole, v kolikor ne za-greše s tem kakega dejanja, ki bi se lahko smatralo kot Izjava pripadništva k Italiji oziroma vsaj italijanski narodnosti, — Izredni občni zBor društva slovenskih žlvinozdravnlkov se vrši dne 15. svečana ob 4. Pop. v Prešernovi sobi pri »Novem svetu«. — Pojasnilo. Kolodvorske rastavracije doslej na progah južne železnice oddaja generalno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju. Poverjeništvo za promet ima na oddajo le toliko ingerence, da skrbi, da se zasedejo te restavracije z našimi državljani. Poverjeništvo torej restavracij ne oddaja, ker je za to kompetentna edino-le južna železnica, ki je last orivai-ne družbe. Prošnje, ki prihajajo na poverjeništvo za oddajo restavracij na južni žejeznici. se odstopijo generalnemu ravnateljstvu južne železnice na Dunaju, katero odda restavracijo; komur hoče. • Poziv delavcem In delavkam v Jugoslaviji. i>Rad-ničke Novine« pr.našajo gornji poziv, da se delavci in delavke ne odzovejo vabilom oblasti in različnih agentov, da gredo v BeJgrad ali Srbijo, ker bi tu vsled pomanjkanja živil, stanovanju in mraza trpeli največjo bedo, kadar bo mogoče kako delo in bo preskrbljeno za ■ hrano, stanovanja itd. za kar pa država Se nikakor ni poskrbela, pozvale bodo delavce in delavke organizacije. Potom teh dobe delavci najhitrejše in najboljšo službo! — Razglas. V SHS zdravilišču Rogačka-Slatina se oddajo v najem potom javnega natečaja za zdraviliško dobo 1919 sledeči trgovski prostori: 1. Zdraviliščna restvracija dosedanja ^ 3900, 2. Zdraviliščna kavarna K ^«50, 3. Hotel »Pošta« K 6450, 4. trgovina z mešanim blagom K 1900, 5. brivnica K 360, 6. pekarna K 3500, 7. trgovina z delikatesami K 500, trgovina z galanterijskim blagom K 500. 9. knjigarna K 180, 10. trgovina z zlatnino in srebrnino K 360, 11. urarska trgovina K 100, 12. krojaška trgovina K 100. Prostorom 1 do 9 se Pritika po eno stanovanje, ki se odda posebej v najem. Prostori 1 do 10 so brez inventarja. Navedene najemninske zneske je smatrati kot najmanjše ponudbe, vendar ni okrajno glavarstvo Pri oddaji vezano na najvišje ponudbe. Ponudniki naj vložijo svoje prošnje pismeno najkasneje do 28. svečana 1919 pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Prošnjam je priložiti dokaze. 1) o znanju obrata zaželjene trgovine, 2) o narodnosti, 3) o visokosti obratnega kapitala. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo SHS zdravilišča Rogaška-Slatina, oziroma so tam razvidna. — AU bo šlo? Nemški Kočevar K. si je nabral kot KostUiiičar v hiši slovenskega veletrgovca P. veliko imetje. Sezidal Je lepo hišo v bližini bivšega nemškega gledališča in stopil v zasluženi pokoj kot rentir. Ali kri ,ni voda, posebno ako kaže zaslužek. Dal Je torej P. svojo gostilniško koncesijo rojaku — po ženi bogatašu E....r v najem, ki je bil narednik, a je po poklicu uradnik. /ena sploh nima kvalif.kacije za izvrševanje gostilniške obrti, kaj šele mož — uradnik. Seveda se na- aja v lastni njegovi hiši davno že gostilna, katere iz-vrševatelj Ima lastno koncesijo. Podjetna Kočevarja sta p°ve^aia na 3 mesece vdovi, ki izvršuje po moževi dr b‘v*em načelniku Ljubljanske gostilničarske za-n. 8:e’ sedaj na svoje ime obrt — gostilno in stanova- Ker je ostarela revica prepoštena, torej ne morč °stati rent.rka in živi le od pičlih dohodkov obrti. Prnšanje Je torej sedaj: ali bo obrtna oblast nove vla-«e odobrila tako postopanje in ali bo gostiln.čarska zadruga izdala sposobnostno svedočbo ženski, ki se ni nikdar pečala z gost.lno, čeprav Je bil njen umrli oče vojašV, i kanttner. Ako .ma že hišni gospodar pravico ubojje stare revice vreči na cesto, nima pa pravice do-lti dovoljenja, da izvršuje gostilniško koncesijo na ime ”6ni>kega bogataša Kočevarja. Tudi verižna kupčija. Dannadan se vrše v LJub-*ai>' zadnji čas javne dražbe pohištva in dr. Ni čuda, Je c -selitev narodov. Marsikatera ubožna rodbina bi •jtela na- takih dražbah priliko nabaviti si tolnono zase n svojce, da bt jim ne bilo treba hoditi brez srajc, pol-asr.m okolo in spati na tleh, ko bi ne bilo starinarjev ed katerim se posebno odlikuje »kralj stenic«, s Sta-tla^3 ^ P°kupijo kar vso šaro in jo potem pro- v»laJo revežem za trajno ali še višjo ceno. Ni-li tudi to lian u3 kupčiia’ s katero se brez potrebe skubi ljubko prebivalstvo? Maksimalnih cen se za take ne N A P R E J, Stran 8. more Od i —•••—•p i—- i— -• -- ----------—k* vf\u|A,cvajcv ,avnih dražb izključili. Le kdor rabi pohištvo in dr. nastavljati, pač pa bi se dalo take prekupčevalce SC£ ’ naj se pripusti k Javnim dražbam. Tudi za meni, ne dražbe mestne zastavljalnice bi bilo treba tako Kroniti. j. — V Dalmaciji se je pojavila smrkavost In nof^na in Parkljlh goveje živine. Živi- la je ogrožena. Za preprečenje razširjanja te nevarne živinske kuge so se že izdale primerne odredbe. — Stavka rudarjev ;v Gorenji Štozljl Je končana. Rudarji so delo i>cvsod v nedeljo zopet nastopili. — Gabriel d’ Anunzio je imenovan častnim doktorjem rimskega vseučilišča. ■ — Stavka v Itaiji se širi. Dunaj, 9. febr. (Lj..k: u.— Brezžično.) Posebni dopisnik »Neue Freie Presse« javlja, da se stavkarsko gibanje v Italiji širi. Mornarji v Oenovi so sklenili, staviti iste pogoje, kakor angleški mornarji, ki so jih. določili 24. februarja v Londonu. V Rimu so pričeli stavkati tudi vsi tiskarji. — Vrdnost krone zopet pada. V Curihu je na borzi padla vrednost krone na 28:85 franka, tako da se sedaj dobi za 100 K 38:85 franka. Vzrok močnemu padanju vrednosti krone je neprestano izdajanje novih bankov-i. v po avstro-ogrski banki. ________________ Umetnost in književnost. Iz gledališko pisarne: V torek, dne 11. t. m. v dramskem gledališču ob 7. zvečer »Tugomer« za »A« abonement. V opernem gledališču ob pol 8. zvečer »JevgeniJ Onjegin« za »C« abonement. — V sredo, 12. t. m. ob pol, 8. zvečer »Laterna« izven abonementa v opernem gledališču. Dramsko gledališče ostane ta večer zaprto. — V četrtek, 13. t. m. v dramskem gledališču popoldne ob pol 3. dijaška predstava ob znižanih cenah »Jakob Ruda« izven abonementa. — V I o p e r n em gledališču ob pol 8. zvečer »Mamzelle Ni-| touche« za »B« abonement. — V petek, dne 14. t. m. v j dramskem gledališču ob 7. zvečer »Tugomer« za »B« abonement. O p e r n g gledališče ostane ta večer zaprto. V soboto, 15. t. m. v dramskem gledališču ob pol 8. zvečer prvikrat v letošnji sezoni češka Šamber-kova burka » . . . . ulica št 15« izven abonementa. V opernem gledališču ob pol 8. zvečer prvikrat v lor tošnji sezoni Massenetova opera »Manon« izven abo-nemonta. Shodi. Krajevna skupina L luž. tel. v Ljubljani ima odbo-revo sejo dne 13. februarja zvečer ob pol 8. uri Cesarja Jožefa trg štev. 10, v Mahrovi Hfti, 1. nadstropje. Seja je važna, pridite vsi! Odbor krajevna politična organizacija v Spodnji Ši-! škl ima sejo v sredo zvečer (12. t. m.) ob 8. v konsum-; nem društvu. Krajevni politični odbor za Vič, Rožno dolino ta ! Gllnce se vabi na odborovo sejo v četrtek, dne 13. fe-i bruaria zvečer ob 0. uri v lokal »Obč. konsumnega dru-: štvn za glinški okraj«. Prosim odbornike, da se te važne ! seje vsi udeležijo. Internacionalni socialistični kongres v Bernu. Bern, 3. (Lj. k. u.) Švicarska brzojavna ; agentura poroča: V popoldanji seji mednarod-| nega kongresa rudarskih zadružništev so bila I prečitana najprej francoska in angleška poro-| čila o predlogih komisije. Po enourni razpravi I je prelagal Janson, da se sprejmejo podani ugo-{ vori v zapisnik, da pa se besedilo komisijske I sprejme neizpremenjeno. Jouhaux I podpira ta predlog, nakar se je izjavila skupščina z 32 glasovi za resolucijo. V seji, ki je trajala do polnoči, se je bavil kongres z resolucijo, predlagano po francoskih delegatih k načrtu glede zveze narodov. Proti sprejetju te resolucije so se izrekli nemški, avstrijski in holandski delegati, češ, da se v zmislu sklepov prejšnjih mednarodnih kongresov rudarskih strokovnih organizacij te nimajo pečati s političnimi problemi. Bern, 9. (Lj. k. u.) Mednarodna socialistična konferenca je danes dopoldne nadaljevala svoje delo. Se vedno so razmotrivali Charte du Travail. Huysmans je predložil konferenci resolucijo glede imenovanja komisije, ki bi imela na los o, pridobiti kar največji vpliv na pariško konferenco.. Ta komisija bi morala nadzi-. rati izvedbo sklepov sedanje konference in pri-prave z;i mednarodni kongres, ki bi bil meseca julija ali avgusta t. 1. Verfeuil (Francija) priča-kuje, da bo imela prihodnja konferenca za ria-čelo sklepe prejšnjega kongresa, ki je za izvedbo socialističnih ciljev proklamirala oster razredni boj, Huysmans je naposled izjavil, da bi bilo imenovanje take komisije zelo važno, ker obstoje med mnenjem socialistične kome-rence in tendencami v Parizu glede mira na-sprotstya. Henderson .je nato odgodil sejo za popoldne. Zadnje vesti. Amerlkanska misija na Koroškem končala svoje delo. Dunaj, 10. febr. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: »Wiener politische Rundschau« javlja, da je na podlagi graških pogajanj med zastopniki KoroSke in Jugoslavije po posredovanju amerikanskega podpolkovnika Mllesa, amerlkanska misija celo sporno ozemlje Koroške v osmih dneh prepotovala in povsod ljudstvo v pričujočnosti zastopnikov ljubljanske in celovške, vlade glede njega narodnosti povpraševala. Komisija je to trudapolno delo z vso vnemo in vestno izpolnila. Gela Koroška hvali nepristranski in taktni način poslovanja.te misije. V četrtek dne 6. t. m. je bilo delo komisije končano in le-ta je. odšla na Dunaj, da tam šefu amerikanske proučne komisije razsodbo dostavi Dunajske banke v Trstu. Dunaj, 10. febr. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Kakor čujemo,. so dunajske banke, ki imajo v Trstu podružnice, prejele odlok državnega urada za finance, da za eks-port efektov v Italijo ni nobenih zaprek, čim so izpolnjene vse iz zakona o izbegavanju davka itd. izvirajoče obveznosti. Nova vrednostna odredba v Nemški Avstriji. Dunaj, 10. febr. (Lj. k. u.) Glasom Čeho-slovaškega tisk. urada se je danes na borzi z vso gotovostjo govorilo o tem, da bo Nemška Avstrija v najkrajšem času izdala jx)sebne vrednostnopolitične odredbe. Novi zastopnik Jugoslavije na Dunaju. Zastopstvo kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev na Dunaju. Skupna vlada v Beogradu je imenovala za zastopnika kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju prejšnjega predsednika Narodne vlade v Ljubljani Josipa viteza Pogačnika, za njegovega namestnika pa dvornega svetnika v bivšem skupnem finančnem ministrstvu dr. Božidarja Ceroviča. Cehoslovaško republiko in Jugoslavijo zastopata sedaj ista dva politika, ki sta zastopala Cehe in Jugoslovane tudi v predsedstvu avstrijske zbornice. Tušar je bil namreč tudi podpredsednik jx>slanske zbornice. Dalmatinci okup. okrajev odposlali poslanstvo v Pariz. Split, 10. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča: V Pariz je odpotovalo posebno odposlanstvo občin iz okupiranega dela Dalmacije, da Doda mirovni konferenci plebiscit, kjer se izraža jasno in odločno volja, da smatra prebivalstvo svojo prirodno domovino za jugoslovansko in da protestira proti prispo-jitvi Dalmacije k tuji državi, kakor Italiji/Obenem so poslali predsedniku Zedinjenih držav* Wilsonu, nastopno brzojavko: Legitimiral predstavitelji 34 izmed 38 okupiranih občin, (občina Obrovac je izostala, ker so okupacijske italijanske oblasti zaprle ali deportirale nabiralce za plebiscitarne izjave in zaplenile te izjave) pošiljajo s svojega sestanka v Splitu, v srcu jugoslovanske Dalmacije, poklon in pozdrav vodji največje demokracije sveta v imenu podpisanega prebivalstva okupiranega deta Dalmacije, ki je komaj osvobojeno izpod avstrijskega jarma prišlo pod drug ne manj težak jarem. Predstavitelji protestirajo proti pretenzijam, da se ta eminentno jugoslovanski kraj loči od jugoslovanske Dalmacije in od druge Jugoslavije in prispoji kraljevini Italiji, od katerega ga ločijo morje, zgodovina, jezik, tradicije, običaji, interesi in neomajna volja 97 %nega prebivalstva. Ker zaradi slabih prometnih zvez niso mogli priti korpora+ivno v Pariz, da se poklonijo in da izrazijo želje prebivalstva, pošiljajo izbrano deputacijo, ki bo prinesla plebiscitarne izjave, iz katerih je razvidno, da se je za občino zadersko izjavilo preko 77 % in za ostale preko 99 %. V onih občinah, kjer sedaj zaradi persekucij okupacijskih oblasti ni bilo mogoče dobiti izjav, bi bil odstotek še večji. Z izjavo globokega spoštovanja in z uverjenjem, da na temelju vaših načel izza konference zasije svetu nov svetel dan, kličemo: »Živio predsednik Wilson in živelo bratstvo vseh demokracij na svetu!« Začasna ustava Jugoslavije sklenjena. B e 1 g r a d , 10. febr. (Lj. k. u.) Uradno poročajo: Začasna ustava za kraljevino SHS je izgotovljena in bo objavljena že v prihodnjih dnoh. Izšla bo v »Službenih novitiah« v obojni pisavi našega jezika in v slovenskem narečju. Ministrska kriza na Ogrskem. . vB u d im p e š t a, 10. febr. (Lj. k. u.) Ceho-slovaški tiskovni urad poroča: Izbruhnila je nova kriza v ogrskem ministrstvu. Minister za notranje stvari in minister za poljedelstvo sta podala ostavko. Predsedniku republike grofu Karolyiju se je posrečilo, pregovoriti mfnistra za poljedelstvo, da umakne ostavko. Še ni Kotovo, če bo minister za notranje stvari Vincencij Nagy vztrajal pri svoji ostavki. Novi pogoji za podaljšanje premirja Nemčiji. Bern, 10. febr. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk' urad poroča: Listi javljaoj iz Pariza: Novi pogoji za premirje, ki se bodo stavili Nemčiji, bodo zahtevali zmanjšanje vojske na 25 divizij in oddajo vsega topniškega materijala. Listi poročajo dalje, da je to zahtevo povzročilo poročilo maršala Focha, glasom katerega more Nemčija zvišati število vojske v dveh mesecih na tri milijone, medtenr-ko morejo zavezniki v tej dobi postaviti samo 1,860*000 mož. Maršal Foch je izrazil tudi željo, naj zavezniki zasedejo ruhrsko ozemlje z Essenom. W e i m a r, 10. febr. (Lj. k. u.) Glasom Cehoslovaškega tisk. urada doznava poročevalec »Neue Preie Presse«, da zahtevajo Francozi za podaljšanje premirja z Nemčijo med drugim oddajo renskih ladij. Zavezniki zahtevajo nadalje oddajo ladij, ki se grade. Po nadaljnjih informacijah zahtevajo Francozi kot kompenzacijo za priklopitev Nemške Avstrije Na j večja slovenska hranilnica! Ljubljana, Prežernova ulica št. 3, je imela vlog koncem leta 1918........................K 80,000.000'— rezervnega zaklada ................................... 2,500.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje naivišje po 0 o Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obre-stovanju in obligatnemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. ■ I I I j k Nemčiji ne samo ■saarsko ozemlje, temveč j tudi odklopitev Gdanskega od Nemčije. WiIsonov zaupnik na bernskem kongresu. Bern, 10. febr. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Wilsonov zaupnik profesor Meren je dospel v soboto iz Pariza v Bern. v Po naročilu pt^dsednlka Wilsona je prisostvoval pogajanjem mednarodnega socialističnega kongresa. Heron je v soboto priredil dine, katerega so se udeležili Bernstein, Eisner in Kaut-sky. Ustanovitev posebne mednarodne soc. pisarggp Bern, 10. febr. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Kakor govore v krogih, ki so v stikih z vodstvom bernske konference, & ustanovi posebna stalna pisarna, ki bo posredovala med bernsko in pariško konferenco. V tej pisarni bosta poslovala dva Angleža ter po en Nemec. Francoz in Avstrijec. Aprovizacija. Vojne klobase na rumene Izkaznice C 24« 1 do konca. Stranko z rumenimi izkaznicami C prejmejo vojne klobase v sredo, dne 12. t. m. pri Mahleisnu na Dunalstf cesti. Določen je tale red: v sredo popoldne od 2. do 3. ; štev. 2401 do 2600, od 3. do 4. štev. 2601 do 2800, od 4' j do 5. štev. 2801 do konca. Stranka dobi četrt kilograma klobas, kilogram stane 4 krone. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Peteja n. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Gostilniške prostore vzame v najem poštena vdova z lastno koncesijo v Ljubljani. — Od^ govor pod šifro »Franci* na uprav-ništvo lista. Konzumno Mo za Ljubljano is okolifl) sprejme vei registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih ki so zmožni za samostojno vodstvo podružnic. Ponudbe s pogoji vstopa in spričevali dosedanjega službovanja na društveni poštni predal št. 13 v Ljubljani. 5 •#■■■■ ■■■■■■gimi Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posolila, daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1‘k milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. Čevlji tovarne l Peter Kozina s iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi po plati se dobe po dnevnib cenah. = Trpežni zimski = Iz fine teletine z g»mij»8timi pod,, lati po K 85-— za muške, K 73’— za ženske. V zalogi Ljubljana na Bregu. Agitirajte za socialno demokratično časopisje! — Oeinlika glavnica — K 15.000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekofti rafrun proti ugod iienm »brestova n j u. v Ljubljani. Poslovnica razredne loterije. Podružnice: Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevo, Gorici, Celju in Maribora. Rozorvrsi fondi okroglo K 4 000.000. Knpnje in prodal h vie_rr»te VTedrmutnih papirjev, financira erari^ne rti»b«ve in dovnhu o — aprovtiacMuhe krmltte —