St. 42. V Gorici, 14. oktobra 1881. „Sr>fSa" izhaja v*ak petek sit velja 8 po§to prejftraann uli v ftori^ na dom doliljatia r Vse leto .....: L."»0 Pol letii..... J :w 6»tvrt leta.....i/-'0 Pri oznanilili i» :-ri ./)«-lanicah" se placuje za navailtm iristop-mo vfsfo: 8 kr. fie se mka I kiat 7 „ „ „ •• 2 ,. * ., n •• i, 3 t. Za vf(Be ci k<* po prOhtAjn Po^nmesne stevilko sc dobtvajo po 10 kr. v Gorici v tobakarniei v go-spaski u-Jici,. bljzo „treh kron". na Rfnrem tigu; in nunski ulici; v Trsttt v lobal.i.mid: Vlu dotfa caaerma St. 3. in v AjdoviSini pri trgovcu g. Dolencu. Do!>isi npj so blagovoljno pofiiljeio arrdiitttvii.„&>&>" v Gorici v Hiiarijanski _ .ii8karnirn«rothiinapaopravniStvu„So8o" na Korenji v Sticsa-vi Wii it. 10 II. nadstr. * Rokopisi se ne vrafojo; dopiai naj Be blagovoljuo fraukujejo, — Dolalcein in drugiro iieprcino8nim se naroCninn mill, ako «e oglase pri nredni&tvn. Kako se bliiajo Italijani avstrijskemu prijateljstvu I Tm*} M" a WJi Mjd 2; okt- IS9S. Italijanom so se gork»* njih Selje vsled ngodnega polozja prej§njih dcsetletij te davno izpolnile: Italija je zedinjena, in clovek bi mislil, da se odcasa zdru-iciija t null jo ediuo za to, kako bi se v znotranjih deSelah utrciili in zaneuiarjeno, pa silno obubozano ljudstvo povzdignili in osrefcli. All itul. pokmjine ni-kakor ne nzlvajo toliko upane srece, ker voditelji in demagog! italijanskega ljudstva ne mislijo in ne de-lajo diugcga, kakor to, da v eno mer naznaojajo in naglaiajo sveto vojsko proti Avstriji in proti wTedeschi* (avstrijskim Nemcem). Nekdanje loinbardsko-bniii'Uko kraljestvo jo tudi v sedanji dobi dclaveu vulkau, ki bruha svojo ognje-iio lavo proti bliziijcmu, da si mocucjsemu in veudar vedno vmirnemu sosedu. Sola, urad, javni shodi, umetnija in obrtnija, vse tekmuje v tern, da bl v Ijudstvn ne ugasnilo staro sovrastvo, vse tekmuje v tern, kak6 bi so netil in vz-drzal inestinguibil odio proti Avstriji tudi v ho* danjem zarodu. OpravWeno gotovo ni, da so takoj po zdruzenji v vsaki vasici in na vsakem tr^iCi postavljali vsako-vrstuih spomenikov in spomenskih ploifi, satno zatd, da „bi sovra&tvo proti avstrijskemu gospostvu ne u-gasnilo". Taki spomeniki, na kti-nh navudao berel napis „Ai martiri delta patria" (mnfienikom dotuovin-skim), se nahajajo po vsej Italiji v tolikem §tevilu, da bi jim ne vede! pravega povoda, tudi ko bi se ro-dilt na La§kem sami in edini veiiki junaki; all po-misliti nam je, da so se taki nestevilni spoineniki po-gtavljali vefiinoma prvi hip po 9dosezeni" prostosti, to-rej §e v plamtefii strasti in v neizrt^aem veselji, ki se je Lahov oui Las prek in prek polastila. Vse drugdLe pa je soditi razmere in poCetja Italijanov v sedauji dobi, ko se Avstrijanci meCejo v blato tudi sedaj, in sieer dan za dnevom, ker priliko za'i<> zasled6 vsak dan! Na vrsti so^namreC, ker je toliko „muLenikovu *> Pismft to said dobili od slovenskwga rojaka, ki bira dalje Casa na ItaUjansktm, in ki torej osebno izpoznava laSko miiljenje. Preprifiajte ae, rojaki, tudi od te strani, ali nam jo tteba narodnega probujenja ali ne. Vt. USTEK. Leto dni med Slovaki. Dalje. Ugodnejsi €asi slovanskim razmeram na Oger-skem so minili; prva odlocltaa bitev je konfiana. Slo-vani so tu iofieni^ osamijeni bolj sedaj, nego prej; nimajo zaslombe doma; pri dajanji ui se na nje ozi-ralo, odpravili so jih praznih rok. Glavne vzroke one-moglostt Slovanstva na Ogerskem slisali smo v SoCil); to povdarjamo, ker je resniCno, pojasnili pa bodemo te razmere tudi z drnge strani o priliks. Omeniii smo, da smo vsled pogodbe dobili av-stroogcrsko driavo. Sedaj §e bode treba, da si ogcr-sko strau na tanko ogledamo, da bomo vedeli, kaka je ta pogodba, in kaj so z njo pridobili Magjati, in v kakem razmerji so Siovani s to pogodbo. Avstrija je zakonom, potrjenim od cesarja od dne 21. decembra 1SG7, ponovljeuim z izpremembami 1.1878 na deset let, tako razpolovijeua, da vlada dna-lizem, vsled katerega imamo dve drfavi; toda obe drzavi imati enega vrhovnega vladarja, vkupno zastopni* §tvo na zunaj, vkupno vojno zakonodavstvo, kar se ti6e aktivnega vojstva; honvedi in domobranstvo je lofieno. Avstroogerska dr^ava ima svojeosnovne zakonc, katere priznava dualizem; poleg tega imati obe po-lovici vsaka svojo ustavo (Verfassuag). Po tern take.m daje v BudapeSti drzuvni zbor zakone, kateri so me-todajai za vse pokrajine ogerske. Pri nas v Cislajta-piji |ma dunajski driavni zbor enajso mo5 za avatrij- v LeLLenje posveCenih, zaporedoma tolike in tolike I obletuice, od kar je bil ta ali oui veiiki izdajalec na smrt obsojeu od avstiijske vlade, ali pa se morajo ptazuovati dnevi, ki Ijudstvu spoiuinjajo na to in ono < nstajo, na slavne(?) boje in dobljene (sic 1) zmage. la glejl Casnikaiski listi priuasajo cole strani dolge spomenice, gpadbude in napomine, ki napiav- t Ijajo iu vzgrevajo srca za apodobno In vredno praz- i novanje. Ko napo6i .veseli dan, se ljudstvo shaja in steka v dolgih sprevodih, veuet se pokladajo na spo-menike, siloviti demagogi pa proslavljajo doniaLema- | fence v dolgih govorih — kako* se bo&i in slavi uboga Avstrija — la^e je misliti, nego zvesto naslikati, Kaj delajo pa umctniki ? Ni6 druzega ne, kakor da nam predstavljajo podobe, slike in kipe z uapisi; ^Episode iz let 1848, 1859, 1866". Na ton mnetniS-kih (Mih vidi§ povsod Avstrijanca kot — zatiralca, ohesalca, strahopetnika; kajti kolikor bolj je „umet" no" delo §usmarsko, toliko bolj jo treba obCinsfcvo vabiti s takimi Cniilinini pomocki! Ako pa niso mnntniki in kruhoborci tevtstoiz-Itironi v pomofkih za svoja dela in za svoje nnmere, prieakoval bi trezen elovek po praviel, da se ogla-lajo z drugim glaHom pa vsaj ino^je, ki se pe^ajo z zaresniroi predmeti, in ki se gibljejo v najvisih krogih. Po nakljufiji je pri§lo tudi v tnoje roke pesniSko delo F. Oavalotti-ja, delo, v kterem tu na Primor-sketn ze znani poslanee ital. parlarnenta, avstrijsko armado fiaBti t najljubeZnjiviaiini priimkh poleg dm-gib sorodnili naslovov prideva naSi vojski tudi iine — „i lupi di Croazia" (voikovi hrvaSki). Ko prebiram ta ar&ia Cuvbtva ital. pesnika, ljudskega parlamentarnega zastopnika, pride mi pred oft drug list. V tern listu se nahaja popis, kakd so delavci obhajali praznik, kterega so se udeleiili tudi po zastopnikih iz Trsta. V tern popisu je tudi mesto, kjer govornik vstane in milo, pa glasuo vzdihne in zajeei, „da sp nahaja Trst se pod Avstrijo", in na-pije b 1 i i n j i b o d o «5 n o s t i, ko se izpolni upanje vseh Italijanov. . Prasali bi, do kam jo bodo pritirali, ako je sli-gati na vsakem demokrati6ne«n shodu, in je tudi brati na vabilih, po zidovih nabitih, povsod zaeetne stavke in besede: Lc aspirazioni dell'Italia, non ancora compiuta (zahteve Italije, ne Se do ce-lega dopolnjene). ske de2ele. V Translajtaniji so Magjari sklenili 8 Hmti pogodbo, ali kakor sami pravijo „nagodbo% vsled katere ima Hrva§ka z Vojno krajino svojo no-tranjo upravo, upravo za uk in bogofiastje in pravo-sodje. Vse te zadeve spadajo v avtonomijo HrvaSke. 0 zadevah, spadajoSih v podrocje hrvaSkega samoza-konja, odlo^uje hrva§ki de^elni zbor (hrvatski zemalj-ski sabor) v Zagrebu. wPogodba raed Ogersko in Hr-va§ko sh Slavoniio in Dalmacijo vsled zakona, dlen XXX. od 1868 in elen XXXIV. od 1. 1873 je letos, ker se ej Vojna krajina pridruzila HrvaSki, tako prena-rejena: §. 2. Hrvati poSiljajo v ogerski dr^avni zbor 40 poslancev; §. 3. Hrvaska se Slavonijo po§ilja v gosposko zbornieo (Oberhaus) 3 poslance; §. 4. Kader se bode tudi to razmerje predrugaCilo, o eemer se bodo Hrvati z Magjari z nova pogodili. Te prenared-be je podpisal Ljudev. Haynald, predscdnik ogerske in hrvaSke regnikolarne deputacije; Falk, porofievalee ogerske regnik. deputacije in MiSkatovifi, poroCevalec hrva§ke regnik. deputacije. Iz tega se vidi, da se je gtevilo hrvaSkih poslancev pomno2ilo ne glede na §te-vilo hrvaSkega prebivalstva. Razmerno moral! bi jih Hrvati vec" imeti; Magjari so jim raj§i vse dovolili, same tega ne, ker se boje, da ne bi preveC Hrvatov v njihovem zboru bilo. Tako je osnovano to samozatconje. Denarstvene stvari (financije), vojaSt.o, trgovinske pogodbe, obrt-nost, zakonodavstvo o drnStvih in* plovstvu spada v vzajemno razpravljanje (zakonodavstvo). Ogerski driavni zbor je iz gosposke zborniee (Magnatentafel) in iz zborniee poslancev (Abgeovdne-tenhaus). V prvo imajo vsto^ vsi magj^rskj velujo^je, Ako na dalje preiuisljujemo deuarstveno polo-2cnje pooamicmh ital. pokrajiu, potem hudo zmoto v mnogostrangkih nadah, ,uboStvo, ki se ve6a in Siri v veduo vege kroge, uiajbuo mero dinasti6nega iuvatva v ob^e, divje rejtsnjanje Ijudskih zapcljiveev all derm* gogov; ako je oLItua »krivnost, da svetovalci ital. krone ne gledajo samo z radostjo na po5etja Irredentov-cev v avBtrijskih pokrajinali, ampak jih Se ceW podpirajo z odprto molnjo; ako se ozremo na to na obnaSanje Menotti Garibaldija, ki je ondau nabiral na tiaofio prostovoljcev na lastno roko, in ako pri tern polteva* mo bojazljivogt in ouemoglo»t od vladne strani, in da se v isti vladi nahajajo ministri, ki m imeiiovanl ko-horti ali fieti prepevali hvalne himne, v tern ko od druge strani Menotti v svojih fnntaiiticnih dnevnih uku/.ili kralja in vlado kar tako — prezira; ako vse tc prikazni pretehtujemo, smo prisiljenl sklepati, da se v Italiji mora nekaj skuhati, in da orupcija na z not raj ali nu zunaj ne mora biti da-lei vek Ako pa so razmere na Italijanskem take, ako 10 rv6S dozorele h\ do toliko mere, potem mora vg&k AvHtrijee po^tenjak zaklicati; AH ni sramotno, all ul hud6 ponizevaluo, da se ua^i judovski, brezdomovin-ski Sasniki, podpirani in ne podpirani dunajski casni-kitolikopotegujejoza prijateljstvo Italijunskof Alt Italijani so prepotoi, in ne prekrivajo svojih zahtev ali aspiracij. Oui iiamvnop>t odgovarjajo ju-dovakim prosjakoui na Dunaji: Dajte nam Gorico, Trst, Trident itd., v isti obse^nosti, kakor je razvi-deti iz onih geografskih nasih kart, katerim ste 1873 na dunajski svetovni razstavi odloCili premije, potem in samo potem se hocemo pogajati za Vase prijateljstvo, nasprotno* pribli^evanje ni inogoLc.*) Da, politiko, kakorSno razpravljajo dunajski La- *) Kak6 Bramotno jo uganjajo nomSki nacijonalni liati, vidi se ravno iz tu podano izjavc. Namcstu da bi Italijan^pro-aili za naSo zvezo, kakor jo v rcsuici le oni potrobujejo, so. jo judorski dunajski dasniki tako Kasakali, kakor da bi mi bili potrebni, in kakor bi mi Avstrijci boradili ital. zvozo. Da pa jo jo nag poroSevalec zadel, kakor jo rcsnica, razvidno je it tega, da jo ital. minister Cairoli izraxil se proti zvezi z Av-atrijo, tea, da ni mogoco zatreti zahtov in mnonja ital. ljud-Mtva. Minister ital. je tedaj sam potrdil, da Italijani in no aa-mo irredontovci zahtovajo Tr«t, Oorico itd. N. f. Pr. jo mo-rala sama voz zaaukniti in ooramofiena nmakniti se, ko jo minister Cairoli priblizanjo k Avatriji odbil ali pray za prar, ko jo postrezljivout dunajtkih judo? zavrnil! Ur. polnoletni veiiki vojvodc, katoliSki in gr§kokatoli§ki uadvladike, vladike in veiiki opatje, 20 knezov, 1 u-pravitelj (guverner Reke), 12 drzavnih baroaov, 71 velikih iiupanov (Obergespan), 50 grolov, 192 baronov itd. Vseh vkup je 796. Kakor se vidi, sed6 v tern zboru inozje, kateri imajo to pravico po rodu, ker so gron in baroni, torej jih ne voli narod. Druga, to je poslanska zbornica Steje 445 udov, katere voli narod vslftd zakona direktne volitve. Kdo ima na Ogerskem aktivno in pasivno volilno pravico, ne nameravamo razkladati na drobno. Voljen je lahko, kdorje ogerski drzavijan in zna magjarski. Volitve veljajo za tri leta. Ogerski drzavni zbor ima oblast, da daje zakone svojhn driavljanom, in ravno v tern ticl njegova iraenitnost. KakerSen je zbor in njegovi postavodajni udje, tako lice ima druStveno in politifino zivjjeuje. V tern zboru so v veiiki veCiai Magjari. Kaj torej po-maga, 6e se v peStanskem zboru oglasi kak Srbski poslanee, saj jezopernjega toliko Magjarjev. Mislimo si samo §olske razmere; n. p. Slovaki se morajo v prvem razredu ljudske Sole ufiiti magjarSCine; Slovak! nimajo ne cne slovaske gimnazije in je tudi ne bodo nikdar dobili, naj jo zahtevajo, kakor hoCejo; zakon priznava samo magjarski jezik. Tako odpiia zakOR vrata magjarizaciji vslovanske koce. Kakd, vprasamo, naj se bojuje zoper take zakone Onemoglost Slovan-stva na Ogerskem, ubogega Slovanstva praviuio, ka-tero se zakonito zatira ? Olovek se razjoSe, in sveta jeza ga zgrabi, kader vidi, kako se pri bratovskem, narodu urcsniiujejo besede: „Vae victis**! Anton Tersteujak. i) Primowki Slovewi, vstaniWvJ IU% n* snikarji, oznacujejo Italijani kot politiko glumacev ali sleparjev, in Avstrija iiaj bo zagbtovljena, da Italijani ne odstopijo od svojih earner, in oni kouiaj cakajo na priliko, da bi se Avstrija od drugih sovraznikov na-padla, da bi nas potem kar zgrabila, tudi ko bi bila prej v zvezi z Avstrijo, in Italija z nepotrpeiljivostjo j caka, da bi se s ktero koli drugo driavo zdrtrfila, vsaj za toliko Lasa, da bi mogla v taki 2veti napasti j in Tzeli avstrijske »se neresene" pokrajine. i Razvidno je po vsem terav od kod preti najboij j primorskim Slovanom had* nevihta. Gorje nam, ako se spolnijo sacje in nakane ital. stranke, ki ima na svojera programu podjarndjene tudi nase primorske I dezele. Slovenaki Rezijanci, ktere je izroeila neaila o soda ital. grabljaoi, izgubljeni so Slovanstvu na vuke, in ecako naglo in neusiniljeno bi potuj€ti Italijani v soli, v uradu, v vojakih in tudi na leci z vseini po- j mock! tudi Slovence in Hivate v avstrijskew Primorji, j Ako pomislinio, da smo dozdaj v svetovni zgo- j doviai bres pones* iivotarili, bi bil pac zaloaten tak ! pogin! { Ali ni torej skrajni cas, da skrbimo za otetev ; naSe naroduoati! Xakor Slovenci v obce, vidijo tudi j slovanski Primorjani svoje zavetje, svojo resitev edino ; v veliki avstrijski domofini. Slovonci so sevedno za-tekali pod peroti dvoglavuega avstrijskega orla. I In tadi zdaj zdrainirao, zbudimo se; klicuno v ! vseh atanovih na pomoc, odprimo vladi oei, da se \ Stovanstvo na Frimorskem ne bo pritiakalo da\je ali i poceojalo 1 njira kot z nevrednim plemenoni, ki ne za* « sluii boljSe osode od suznjih in divjih rodov. Poleg ¦ cuta dinastifaega, ki je visoko ? nas razvit, naj nas • ogreva in presinja (at domovroski. Naprav\jajmo se, o- j borozujmo se s hrabrostjo, da bomo ob casu nasko- •' kov in hnde nevarnosti pogumno stali na strazi in , enako brabrim Tirolcem zavracali in krepko odbijali juznega sovraga, ki ne bo mfroval, dokler ne doseze ali svojih naraenov ali pa se hndo ne opece. In da se ; opece, naj bo skrb v pnri vrsti ojaceuih slovanskih | sioov ob obaUh Adrije! j Baron Haymerle, minister xunnnjih del in naSe cesarske hiSc je v po-nedeljek popoludne nagloraa umrl. Njegova amrt, kei nepricakovana, je osupnila nase diplomate, pa tudi diplomate tirugib, zlasti sosednib driav. Bar. Hay- | merle je drzal krmilo zunabjega ministerstva ravao j dve leti v rokab, ne en dan vet ali man). Njegov prednik, grof Andrassy, je izpoznal di- ! plomatSko spretnost urnrlega rainistra sosebno na be- I rolinskem kongresu, kjer se je Haymerle delavno ude- j leitival zborovanja in sklepov imenitnega shoda. An- j drassy je postopai v vzhodnem praSanji v soglasji z Bismarkoni, In je kmalo po berolinskem kongresu vstvaril z nemskim kanclarjem tak6 imenovano av- j strijsko-nemSko zvezo. Vsled te zveze je takd ! rckuc Avstriji dolocena in odloceua polirika na vshod. j Ko je Andrassy odstopil, je imel za najsposobnejSega [ nasleduika urnrlega diplomata. Bar. Haymerle, ki je [ bil do tedaj avsttijski poslanik pri ital. vladi v Ri-mn, je prevzel torej nasledstvo Andrassy-jevo s po- j polnim porazumijenjem svojega prednika in Bismarka. j In pri nastopu svojega tak6 eastnega mesta je Haymerle sam povdarjai, da njemu ni treba razvijati no-vega programa za zunanjo politiko, Ce§, da bofie sle- ! diti stopinjam Andrassy-jevih nacrtov in vatvaritev. I Tako je tudi bilo. Haymerle ni imel prilike in ; se ni hotel ali se ni mogel skazovati po iinenitnih ali : novih nacrtih; mirno, pa vstrajno je deloval v odka-zanih mejab. Edino Srbiji je bil enkrat zazugal, ko I bi se ne bila hotela udati glede na kupcijsko pogaja- 1 nje z Avstrijo. Vsled tega je moral srbski minister \ Ristic odstopiti, in Srbija je z drugo vlado brez po- ; sebnih te2av z Avstrijo se pomirila in pogodiia v ime-novanem pogledu. j Na vse drnge strani ni Haymerle vzdignil mo-gcine pesti, kakortco ima vsak zunanji minister av-strijski. j Naj sodijo sedaj in v bodoCnosti ministra Hay-merle-ja kakor si bodi, resnica ostane, da on se nil y t i k a 1 v uotranjo politiko avstrijske drzave, in vi- f deti, ne samo siisati je, da je on v popolnem soglasji s Taaffejem k vsemu moICal, naj se je sedanja notra-»ja poiitika razvijala kakor koli. | Pa, dasi je ta stran ravno za cislajtanske Slo-vane in v obCe za na§e avtonomiste velika zaslnga 1 Haymerle-jeva, je tudi to neutralnd obnaSanje samo nasledek avstrijsko-nemske zveze. Bismark potrebuje v sedanji dobi ravnO takd konservativnih elementov. kakor Avstrija, in s tem, da Haymtrie ni ustavover-cem naljubo spritiskom vplival na avtonomiste, ravno 8 tem je on podpiral Bismarkovo politiko na znotraj. Ker pa ostaDe polozjc notraojih razmeralt strank v Nemfiiji in Avstriji Se nadalje enako ali bistveno { nespremeujeno, je sklepati in npati po tu podanih in obce znanih premisah. da bo tadi Haymerle-jeV na- I slednik moral nadaljevati pot obeh svojih zadnjih pred- ! nikov. Naj torej ueinSki uacijoualci, in tudi Ogri fcri- ' te v sebicnih pogledih kakor hoCejo ze zdaj, ko je Hayraierle kotnajfoft zatisnil — biatveae eprewenibe v zananjem ministerstva ni prieakovati in torej se nam tadi bati ni, da bi Haymerle -jev naslednik na §kodo avtonomistom znatno vplival na znotranjo naso politiko. To jeaasa nadaob nepriiakovani smrti zraer-nega ministri Haymerlc-ja, Obravnave dei. zborov. de2. zbor eranjski. Povedali smo i^ da je poslanec Pototnik ob-Sirno utemeljev al predlog o napravi z e 1 e z n i c e iz Trsta prek Loke do Launsdorta, to je po .Nov.* oni predlog, ki hodi ale od leta 1869. po dei. zboru in razlicnih broSarah — brez vspeha. Predlog je bil iz-roden posebaema odseku v prevdarek in porotanje. Poslanec vit. Kaltenegger je porofel v imenu financ-nega odseka o premembah zastran deielne blagajnice, ktere opravila naj bi v priboditje prev/ela c. kr. dr-zavua blagajntca. Gosp. dezclr.i predsednik objavlja, da je ravnokar od c. kr. ministerstva prejel pismo, po katerem vlada dovoljnje aprejem opravil define blagajnice v drzavno podrocje proti temn, da de^elni zbor pritrdi pogojem, ki jih nasvetaje c. k. Ijabljan-ska financna direkcija.— Obravnaval se je dalje most cez Kolpo pri Vinici. — Poslanec Deschmann je za-govarjal predlog financnega odseka, po katerem naj se za napravo tega mosta, ki bode stal 39.805 gld., iz zaklada kranjskega pripomore s 7000 gl., ostali zn»>-sek naj Hrvaska vzame na- sf. Ta predlog je bil sprejet. V zadnjih sejab se je po predloga financaega odseka, v katerem zdaj ne serfi noben naroden poslanec, vitez VesteneCk pa zopet sodeloje, brex debate resevalo mnogo gospodar^kih raeanov in prora-Lunov, pa tudi ve6 mnogovrstnih peticij. — Predlog dezelnega odbora, naj de^ela, kateri je hranilniea kranjskn za stavbo novega muzeja, kateremu bode iine aRudol6numu, darovala 100.000 gold., doda 100.000 gold, iz svoje blagajnice, se je izrofiil finanCnemu odseka v prevdarek in povofanje. V seji 8. dne 1. t. m. je dezelni zbor kranjski gosp. Stampfelnu izrekel zahvalo deiele kranjske za tistih 100.000 gold., katere je darovat ne za sinove vse kranjske deleted ampak eisto samo za Ko2eva»je prav v zmlslu nemSkega Bsebolvereina'', da bi jib va-roval poslovenjenja; uatanovno pismo neki cel6 dolo-cuje, da dohovnik Stipendist ne sme postati. Za predlog zahvale so glasoyali po „Nov.tt tudi slovenski po-slanci, fieravno bi btfi s svojim odhodom tabko sto-rili, da bi bili za tak enostranski Jar se zahvalilt samo deutschkrainerji. DEl ZBOR TBMkI. Dez. glavar je odprl zbor 24. sept, z navadnim trojnim klicera nlvvivaP Nj. velicanstvu presvitlemu cesarju.Dopisnikgor!§k. lista^L'EcodelLitorale.* trdi, da jih je zakliealo wEvvivaa mnogo z visokim glasora, drugi so ga izgovorili z nizkim glasom, a nekterr, pravi, ga niso izgovorili z nobenim glasom, ker so ga izgovorili „samo v duhu\ kakor sarkastifino pri-stavlja. Glavar je v daljgem govoru tugoval o propadu Trsta in je naS'teval kot vzroke pomaojkanje vecih vezi z ^eleznicami itd. Zboru je predlozll dez. odbor nastednje predloge. Izkaz zemljsko-odveznega zaloga za leto 1880 in bi-lanco dezelnega Solskega zaloga za isto leto z datid-nim >k!epom; predlog zastran predrugacbe mestnega nstava od 12. aprila 1850; nov stavbeni zakon; na5rt zakona zastran varstva divjadine; predloge zastran mestne sirotiSnice, ki je bila z dezelnim zakonom od 18. januarja 1879 odpravljena. Dalje priporoda d-^elni odbor tole: 1. naj se dezelnemu odboru zaukaie, da predion enako proSajo, kakor v 11 prejsnjih letih, ministerskemu naCelnika, da se napravi pravna aka-deniija v Trstu z italijanskim uCnim jezikom; 2. naj se tudi dezelni zbor peea s tem, kar je zahteval mest-ni svet v seji 9. novembra 1880, ako se odpravi svo- I bodna luka; 3. dezetai zbor naj sklepe od 21. junija I 1880, zastran rabe soiskega zaloga, odobri in dovoli, da sme mesto, ozironia raestni svet, en del odstopiv-sega dezelnega zatoga porabiti za naknp novega Soiskega poslopja v via Giotto namesta sedanjega Soiskega poslopja v via Stadion. V 2. seji je posl. dr. Vidaeovieh (visoko ital. hue, kakor dobro opozarja WS1. NarodaK dopisnik iz Trsta 1) grajal vlado, kakor da bi prezirala vafciost dez; zbora trzaskega. Vladui komisar pa se ve ma ni dal tega veljati. PoroCilo dezelnega odbora o njegovem delovanjt od zadnjega zborovanja vzame se potem naznaoie. in soglasno se potrdijo odborovi predlogi zastran usta-novitve pravne italijanske a&ademije in jzastran od-Skodeb po odpiavljeni svobodui luki in praSanja Soiskega zaloga. Potem se vzarae na znanje poroCilo o stanji dezolncga Soiskega zaloga za leto 1880. ! V 3. seji se je prebrala izjava dr. Vidacovicha, i da trzaSki dezelni zbor z veseljem pozdravlja soglasni sklep kranjskega dezelnega zbora, naj se priporoci zi danje zeleznice iz Loke v Trst. Ta izjava se glasi tako-le; Z ozitoni na to, da je med napravami, ki so nojno potiebne, da se propad zabrani, in trzaSka tr-govina zopet oporaore, v prvi vrsti nagla zgradba zeleznice, ki bi Rudolfovo zeleznico neposredno in ne-odvisno s Trstom zvezala; z ozirom na to, da je tr-zaSki mestni zastop to potrebo uie razodel driavnemn zbora in vladi, ce tudi se ni izrekel o tem, kje se ima zvezati nova ieleznica z Rudolfovo, vendar pa povdarjal, da moia biti neposredna in neodvisna; z ozirom na to, da je pntreba te zeleznice vedno nuj-nejSa, ker ogerska tirzava daje leSki luki posebne in izredne olajSave; z ozirom na to, da se mora z veseljem pozdraviti sklep kranjskega dezelnega zbora od 1. oktobra t. I., naj se uaglo predloii nacrl ddavne-ga zakona za zidanji; Zeleznice iz Trsta v Loko, ko-likor ta sklep zadeva neposredno in neodvisno zvezo Rudolfove zeleznice s trzaSko luko; z ozirom nn vse to, pozdravlja trzaSki dezelni zbor sklep visocega kranjskega de2. zbora s pohvalo in izreka zelje, da bi vsled tega sklepa priceto delo kmalu triaSko Inko z Rudolfovo zoleznico neposredno in neodvisno zvezalo. Dezelni glavar je izrekel, da to izjavo postavi na dnevui red prve prihodnje seje. | Dopisi i Iz goriike okolice, 4. okt. (izv. dop.) v pred- i zadnji nSoCi" opozarja g. zupnik SuSek dastito duhovSLi» j no na tri bozje cednosti, ktere je ukazal letos na koneu slovenskega nGofnne" natisniti, in izrazuje Ze~ I Ijo, da bi se hotcli vsi duhovuiki tega teksta poslu-ievati, kadar koli jih v cerkvi skupno molijo z Ijud-stvom. Lepa ideja, ki meri na edinost, pri nas popolnem nepoznano, v ocitni sluLbi buiji. Tekst teb treh bozjih fednostij v .,Gofh(ieB priobdenih je eden in isti z onim, ki je po celi ljublj. Skofiji v navadt, raziocuje se le ndjanje grevengm", ki je vzeto iz ka-tekizma za ljudske Sole. Enega teksta se ve da se moiarao poprijeti, tega ali pa kterega druzega, dru-gace smo v oevarnosti, da ne bodem6 ne mi duhov-ni, ne drugi ljudje veL znali treh boZjih Cednostij mo-liti. Putrebno pa nam je Se vec nego le saifio to. Kn-kd se vjemamo s popolndansko sluzbo boljo? AH se ne opravlja povsod drogace? So v Gorici ni najfi edi-nosti, toliko menj jo iSfiimo po faiah in vlkarijatih na dele)]. Ali bi bilo takd silno tezavno sestaviti navadne molitvc pri ocitni sluzbi bozji in jih dati na-tisuiti? Gg* dekaut naj bi se prej posvetovali, ktere molitve in v kakem redu seiwajov cerkvi opravljati. To velja osobito za popoludansko sluzbo bozjo. Skofija bi tako knjizico, uamenjeno za rabo pri oCitni sluzlbi bozji, brezdvonmo rada potrdila in njeno vpeljavo v vseh cerkvah tadi zaakazala. Saj bi bilo tudi to v veCo cast bozjo. — Morda je needinosti pri enacih in Se veliko druzih opravilih in vainih vpraSanjah krivo to, da so se opustiie pri nas dekanijske konterence? Skoro gotovo. Ako so bile od nekdaj v navadi, ako so tudi sedaj po druzih skonjah, zakaj ne bi bile tudi pri nas? Z desnega brega so§kega. Preprican sem, da ni ucUeija v GoriSki okolici, kteremu bi ne bil v zadnji BSo<":i" sestavek wSlovenske Sole na Primor-skem" gtoboko v sree segnil. Pokazirao v djanji, da »ma res uarodni u'itclji! DoUnost naSa je, mladlno tako odgojevali hi jt srea blaziti, da se nas bode na-rod spotniujal, ta ne sedaj, pa potem, ko morebiti nas ve6 ne bo. Ueitelji iinamo najlepSo priliko iz ljubeznivc dece napraviti krepkc mo^ake, hrabre in pogumne slovanske sinove. Ostanimo tedaj pravi prijatelji uaroda. Noc'ein dvomiti, da si ni vsak u^itelj svetovdol-2nost v sree zabelezil, koje precital v zadnji nSoli% dopis n\z GoriSke okolice," ki nasvetuje, da bi se o-snovalo tudi tu nciteljsko druStvo. Eaj neki, ko bi se nada uresnicila, da dobimo ognjiSce, to je sobo v GoriSki Citalnicil Ali bi ne bit vsak ucitelj vesei take Iepe prilike, se tarn o Sol-skih stvareh posvetovati in eden drugemu potrebe razjaSnjevati ? Menim, da bomo vsi hvalez"ni. Dopustite, Le smem Se nekaj omeniti. Srce bi mi poskakovalo od veselja, ko bi videi narodne uci-telje na odru goriSke citalnice sodelovati. Tukaj bi pokazali, da resniCno narod povzdigujemo in zanj delarno. Na noge vrli ufiitelji I (Vec o tem pri prihodnji konferenci.) Saj v.dite, kakd se. zlasti slovensko pei^e zane-marja ravno v GoriSkem mestu. To ne sme dalje takd biti, in uciteyi tu petje lahko zopet dbudimo, kar bo nam v veliko zaslngo. Ke bodimo v strahu delovati za narod tudi ziinaj ozkth Solskih sten. Sveta dolfnost ucitelja naj bode pri vsaki pri-Iikt pomagatt in pokazati, da smo pripravljeni vse storiti za cesarja in za narod in tudi zrtovati se. Po-kaiimo se resnicno prijatelji narodu! IZ Ljubljane, U. oktobra. (Izv. dop.) Dosti imel bi poroCati, ako bi se akvarjal in si zabele2eval to, kaj v6 javnost o tem povedati, a kaj o oncm; javnost sodi obicajno le po vnaujosti, kakor komu ka-tera stvar pred o'fi stopi in kakerSeu vtis na prvi uiahljaj nanj stori. Napacoo je, tako drobiijav posilja-ti v svet, a prm bi tudi n« bilo, nko bi se komu Spoijnbilo, javnost popoloem prezirati, ne snie se po-zabljati stauga reka: vox populi, vox- dei! Tako so-dijo po priliki uekateri pri tias o de^elnozboiski manj-Sini prav cudno, dnigi jo zopet zagovarjajo-—tedaj bi imelo oboje biti i avox dei"t Zato, ker je oboje iime-»je „vox populi"; B>g ne daj, da bi tej ali oni stron-ki v naSera tabom dejal, da ne izraza pravega ljud-atvenega mnenjay da za njo ne stoji ijodstvo: anatfie-ma sit tiakoj nad teboj, Pravo pdlitieno jesensko go-dljo imame v Ljubliam! V ljudstvu se o poiitiki na-Sih poslaucev mnenja krizajo, iz slovenskih easopisov se vidi, kako se lov6; domaca politika iiima pravega, krepkega stala, in vsled tega se po naSih novinab pojavljajo in trkajo takd gracijozni kozli: iz naSih novin si v zdanjeui treuotku narod na§ politike naSe ne more uditi, a bega se bega. Jeden list zagovarja ta nacela in jib poslavlja za aksijome: cmilo na njem ni se le osuSilo, uze lomasti po teb nacelih drug tudi slovensk list, proglaSajoc jib pogubljivtmi. Ljudstvo jc tedai cisto sumeniu sebi prepufifeno in zato tudi samo dela skiepe ter jib kolikor mogoce logicno med seboj VL-ze. Kcs se je pricelo tudi samo na noge po* stivljuti: snuje se tukai obrtua zadrugazaoe* lo Kranjsko z neprikrivanim namenom: odlocno posezati v domaco poiitiko, ttda obrtnik ne bo samo marijoneta osabniin (sic I) velikaSera*. To druStvo u-tegne biti resno nevarao ne samo zdanjim auarhicnira razmeram, ne^o—in to posebno naglaiam—tudi naSej narodui obfieviti stvari, Sesetujstvu posreci, da po taki ali drugafini poti dobi krmilo v roke, kar ni nemogoce. Ali veija temu snujofiemu se dtuStvu — iegar vaznost naj bi se ne priznala v uaSih merodainih krogih prekasno—igrati poiitiko tice Itruca? Nek del os?ane pii takej poiitiki vender pre-vec—eksponovan. Seje naSega de^elnega zbora tekd gladko, brez dnbat; porocevalci Citajo svoja poi'ofiila in za posa-uiifiairoi vsakimi posHvki odgovarja flegmatlcno, prav po domafie, g, delelni glavargrof Thurn; angenom-menl Litmije. Zgodi se tu pa tarn, da je zbornica nesklepfina—poslanui so pravradi po kuloarih—potem dobe posla reditelji in Ce je teh trnd neuspe§un, gla-B»je se znpet prav po domate vse jedno, kakor se je to dogodilo v seji dne 8. t in.— V zbornici *edita i Dreo in Schaffer. Ta dva liuba gogpoda je poslala v zbornico prej§ttja ljubljanska trgnvinska zbornica, ki je zdanji Listo parodni po prilici tako sliCna, kakor so uovi desetiki podobni sfirim. Ni prav jasno, ko-ga zastopaH H dva pozjbljena poStenjaka, izmed ka-terib se posebno g. Schaffer vede iguorantno v zboru, Tej anomaliji trebalo bi malo odpomofii z nezaUpnico, katero naj bi obema votirati pustil g. KuSar, v ob-5e energiCeu ptedsednik na§e kupCijske komore. Kranjska mogla bi se pri§tevati zdaj med sre-Lne: iraa .vojega deieiuega glavarja, in zdaj je bil imenovan temu Damestiiikom zdanji ureduik 8Sloveu-skemu Narodu*, g. Peter Grasselli. V tej zadovo-Ijivi zavesti more se tedaj tudi laglje trpeti prtsut-nost g. Frftozl viteza Vestenecka v na§ej zbornici. Da tako rad k nam pride, kdo mu bode zameriU ker svo« je poslaiiiske dolznosti tako vestno smatra. Vesteneck je bti dosiej za okrajnega okoli§kega glavarja, v Grad-ci. Ta slttiba je pa z% tacega okrajnega glavarja, ki je zajedno deSeloi poslanec — velecenjeni Vesteneck je oboje—preteSka. In zato, da bi svoje poslaniSke dolinosti §e bolj vestno mogel izpolnjevati, prestavila je viada g. Fr&ozla na manj vazno raesto v LonC. (DeutschLandsberg.) Konstatovati morem, da gosp. Franzl seje naSe zbornice marljiveje pohojeva, odkar je lonSki okraini glavar. Vender mu nasi poslanci ne store nobene l.iubavi: ker je on v Snanfinein odseku, ni nobeden nasih hotel prevzeti voiitve v ta odsek; zato so danes v tem odseku sami (iajCkrajnerji. Nas dezelni zbor imel bi zdaj dovr§eno izdelano lice, da bi se ne sveLila se svojo odsutnostjo (neoa-zo5nostio) gospoda Bleiweiss vitez TrsteniSki in poslanec Kljun. Formalno sta oba prosila za dopust, g. Bleiweiss zarad resne bolezot naocesu. Gospod Kljun pa je zdrav, tako trdijo vc^caki po ojegovera izgledu. Veiina naSih poslancev je stopila v zbor, zakaj g. Kljun kaie „krhanje discipline v klubu narodnih poslancev* tako oeltno? Bavno oni, ki niso zadovoljni z vstopom oaSih poslancev v deielai na§ zbor, so tu* di tega mtienja, da bi se veCini imel udati tudi g. KUun, da bi dotiiai sklep imel vsaj na vnanjost po-ddbo sloznasti med poslanci. Ali ni tukaj nekak quos ego I ker tudi drogi poslanci — navel bi prav lehko njih imena — niso §e 22. onega meseca vedeli, da bodo res Cez dva dni zasedli znane stole, a ker jeto veCina sklenila, udali so se iz poslaniSke disci-piine. Znano je, dananemSkutarje ter podobno svojat vplivajo slovenski glasovi tak6, kakor vpliva na bika idefia cunja. Slovenski jezik skuSajo po vsaki mogoft alt nemqgoCi .poti odbijati ali pa podrejevati nem§ke-mu — ali resnica pride le na povrSje; tako je tudi g. Apfaltrern, Clan deieluozborske veCine, v zbornifini seji »r«»5dr U je sloyenBki jezik pri urn 4s2eUi jezik, ne ndrugi de2elni jezik.8 Gospoda S c h r e y in Deschuiano pa kar besnHs, fe jima preti ne-varnost, da bi jima uSesa onecistili §c kak'i diugi slovenski glasovi. V danuSnji seji imel bi se pwfiitati hrvaSk dopis od zagrebske vlade. To je pa bilo za navedena nemska gospoda, kakor da bi bilo vanja treg&Io! Stari lisjak in zagrizeui renegat Ooschmann se infernalno zbadljivo zakrohoie, a njegcv ucenec, ki pa v sovraStvu do Siovenstva velo propali«-o fie mogoLe §e presega, Sclncy, ta, ki se zivi le se s!o-vensko-slovauskimi gi*o§i naSega obrtnika, delavca in kmeta, ta se je ;drzuU uekaj CenCati o Bunverstandli-cbe spracbe" ! In to v stedini Slovenije! V PeSti in drugod cutil bil bi uze uekaj aplikovanega na lici, §e predno bi bil dobro izgovoril tako provokacljo. Ta mozauec pa sicer spada med ljubljansko ueuisko iu-teligenco! Koncem dovolite mi Se kratko opazko pro do-mo. „Slovenskeiuu Narodu" ne dopadajo moja poro* Cila v nSofiiv; to je znamenje, da Bern zadel piko, Abilovo pfito v ^Narodu". Nu, Ce bi moja poroftiiane nasla dopadajenja pred njegovimi oCmi, zavrnil naj bi bil moje opazke, Le so bile neiesniCne, To in pa stvar-nost zabteva journalisti§ka manira. Netaktno pa je to, da se nNaiodtf zaletava zarad mojih porofiil v „SocoH, fie se tudi pot kakor to dela, jako smeSi. A jaz „ Narodu14 tega ne Stejem v greh, t« tudi prav nedostojno brca okolo sebe. Zato ma tega ne stejoni v greb, ker je v zadnjem caau uze veckrat in bolj, tako rekoL smrtuo gre§il, in ker mm prcprican, da taki napadi, kakorsue posku§a neizkn§eni claokar — r — in taka na^ela, kakersne si upa podajati 6i-talcem nNarodovim,u obsojajo se sami sebe, Ne samo, da se logika postavlja na glavo v podobnih Clankih, nego prozivtje se in od smrti klice stari piokleti se-p ar a t ize m, — in to Stejem „Narodu" v greh, ker kaj tacega dopuSCa. Do nedavna smo bili 6a SI o -venci, po BNarodu" smo zdaj*. Kranjci, KoroSci, Gorifiani itd., in ti, Gori Can, se za moje Kranjeko ; razmere ne brigaj. To je najnovej§a Crta politike ; nNarodoveu, ki bode teSko dober sad obrodila. Sicer : pa reaem „Narodu*: Kdo ti jamfii, da bodo 1. 1882 tisti kandidatje, katero boi ti priporocal, res izhtani? Saj veste, da je na svetu vse mogofie, in da se ne-s r e i « o b v a r u j n t e, daitc mlude 1 judi malo brz* dati, vroao kri imajo in potlej so slabi politikarji, Politieni pregled. Najve5i dogodek tega tedna je smrt zuna-njega rainistra Haymerle-ja. Nem§ki nadjonalei so nasteli le vsaj kakih 20 imen, med njimi tudi ime Taaffejevo in Coroninijevo, o kterih u-gibljejo, ali so sposobna za stol ministra, ki ima zastopati cesarstvo na zunaj. Nolranje in zu-nanje polo^je Avatrije in NemCtje ne dopuSca, da bi naslednik Haymerlejev dozdanjo poiitiko pretrgal. Ako pomislimo, da je Avstrija tudi Rusiji se pribH^al^, bo naS cesar tudi iz tega vzroka izbral takega zunanjega ministra, ki ne bo nasprotno deloval z ndtranjo ali Slovanom principijaino pravidno poiitiko. Vderaj je cesar imenoval Ogta SzI4vy-ja za zacasnega namestnika Haymerle-ju, Cesarjaje smrt Haymerle-jeva zol6 pretresla; jokal je, ko je molil pred trnplom pokojnikovim. Pogreba se je tudi sam cesar udelezil. Na§ in ruski cesar prideta neki vendar v kratkem na pogovor skup. Na Ceskem izhajajo „Narodni listi*, ki de-lajo poiitiko pogostoma na svojo roko. Onteden je bil velik hrup nastal, da je ta casnik nasve-tovai, da bi se na§ cesar z ruskim dogovoril glede na enakopravnost avstrijskih Slovanov. List je imel dobre namene, videc, da nem§ki nacijonalci nofiejo §e dalje zatirati Slovane, in \idefc, da Nemci krifie po Bismarkovi pomofii, kakor da bi se jim godila krivica v Avstriji. Ali 6e§ki list je bil pozabil, da Siovanu ni do-voljeno, kar pofienja nemiki nacijonalec. In res so zafieli dunajski judje et comp. Slovane bla-titi, kakor da bi bili vsi skup, zlasti Cehi, ve-ieizdajniki! Takd jo jud vselej zasuLe, in zato se ga je treba varovati. NemSki nacijonalci razsajajo po de2. zbo-rih, Jcedar Slovan terja poducevanje slovanskega jezika za one ucence, ki imajo med Slovani kruh siu^iti. Bodimo preprifiani, da nam oni nifiesar ne privoScijo. Avstrijski protestanti so obhajali vfieraj 100 letnico, od kar jim je dovolil cesar Jozef II.. da si smejo samostojne obfiine vatvarjati. Mska vlada We »clwWstraci|o yredra- gaciti, da bo bolj prosta in ceneja. Potrebna je ze, ker so Srbom davke siluo povisali. V Srbiji si ste liudo v laseh konservativna in napredna stranka. Vsaka ho^e izdajati na delnice svoj velik dnevnik. 0 papezu govore, da pride k Trstu v Mi-ramar,, pa je lai! Ital. romajo na tisofie v Rim, kjer Jili pape2 sprejme. Ital. kralj dovoljuje pove^anje armade, kakor jo zahteva vojni minister.- ------------------- Na Francoskem raislijo zatrdno, da zasede Garabetta prvosedni ministerek stol. Pravijo, da je bil §el na skrivnem na pogovor z Bismarkom, Franeoski vojaki so zasedli mesto Tunis. Z Ruskega se judje raoeuo feseljujejo —»? Amcriko. Posebna „izraelitska zvezaH jim daje za to potnino in podporo. Velik napreiek je za KuBijo v tem, da je car ukazal upeljavo zem-stev v raznib pokrajiuah. S tem pridejo pokraji-ue znatno do samouprave. V Egiptu se kri^cni gledati Francija in Angiija. Turk jima dela pa zadrege. Anglezi so irskaga noustra§enega voditelja Parnclla zaprli. Domade stvari. Rofiinj. Due 10, t. m. imelo je tukajloje sta-reftinatvo zelo zauimivo sejo, h kateri je dcz. odbor tudi svojega pooblaSSenca g.Jegtic'-a poslal. Obravna* valo se je od zjutiaj do 3, ure popoludne nmogo refii in na posted stavil jo gosp. zupan Malnifi predlog, naj bi si. stareSinstvo imonovalo Nj. okselencijo ba* ronaPinoti,ministrakupfiijstva, za fiastnogaobfil-naija, ker ni le kot na§ biv§i okrajni glavar nmpak tudi So kot c k, namostnik v Tratu skrbel, da ne nam nain narodne pravice niso samo ne kratile, ampak da nam je bilo v tej zadevi to, kar nam je bilo od nasega presvitlega vladarja pripoznano* % livijo kllcl sprejme HtareSinstvo enoglasno ta predlog, in to se je po tclegrufrfkem potu naznanilo Njih ekBelenciji. Ajbski obfiinski zastop priKanalu je Nj. ekseeleucijo bar. Pino ta v danaSiiji seji enoglasno s iivijo klici za castnega obcinarja izvolilo. V Ajbi, 12. oktobra 1881. Andrej BlaziC, v 2upan. Stanjelflka ditalnica napravi veselico dne 16, t. m. sodelevanjem tr2aSkib pevcev. Pregled golinslov.mladinenaGoriSkem. Po eSoliu je bilo v okraji goriske okolice koncem t. s. leta: 10 dvorazrednic, 32 enorazrednic in 19 Sol zasilo. V vseianskem okraji: 2 Stirirazrednici, 1 dvo-razrednica, 21 enorazrednic in 10 Sol za silo. V Tol-minskem okraji: 1 Cveterorazrednica, 2 trora?redaici, 2 dvorazrednici 6 enorazrednic in 29 Sol za silo. V gradiScanskem okraji: 4 cnorazrednice in 5 Sol za silo. Vceh §tirih okrajih je bilo: 3(Cvetero—), 2 (tro—), 13 (dvo—), 63 enorazrednic in 63 Sol za silo—skupaj 144 Sol. Dolznih je bilo v Solo hoditi otrok v goriSki okolici 10086, v sezsnskem okr. 4211, v tominskem okr. 5827, v gradiScanskem okr. (samo kar je slov. Sol) 683. Hodilo pa jih je v Solo v gor. okr. 6737, v sel. okr. 2757, v torn. okr. 3025 inv gradiSfc. okr. 437. V prvem tu imenovanem okr. jih je hodilo v Solo 66*80/0, v drugem 65*40/0l v tretjem 51*70/0 in v Cetrtem 640/0. Na enega ucitelja v obfie je priSlo ufencev v I. okr. 97, v II. 59, v III. 60, v IV, 44. Zadnje Stevilke nam niso jasne, ker ne vemo, ali niso povzete iz Stevila otrok, ki imajo doUnost hoditi v Solo, pa niso VBi hodili. Drugacejen. pr. 97 ucen-cev na enega ucitelja, I. okr. ze preveliko Stevilo. Solstvo. ^eosko uciteljsko izobra^evali^e v Gorici je sprejelo letos v ital. oddelek 19, v slovenski 7 kandidatinj. Oglasilo se je bilo Slovenk 7, La-hinj 26. Zavoljo pomanjkanja prostora niso niogli v dekliSko vadnico sprcjeti 120 deklic. DeSka vadni-ca Steje okoli 600 otrok v 8 razredih, oziroma para-lelnih razdelkih. Slovencev je v I. razredu 56, v II. 78, v IH. 74, v IV. 90; Labov po 70-80 v posam-nih razdelkih, skup 302. LaSko nemSka pripravljav-nica za srednji Soli, v katero hodijo navadno ufienci mestne ljudske Sole, ima okoli 40 ucencev. PreskuSnje za uiiteljsko sposobnost bodo tukaj od 17. oktobra naprej. Oglasili 80 se 4 ufltelji in 9 ucitcljic; dva nai^elja za meScanske, vsi drugi za ljudske Sole. Te dni smo prejeli razpis, ki veleva, da mora biti na gimnaziji in realki italijanski in slovenski iezik obh-gaten predmet skoz vse razrede za vse tiste ucence, ae glede na njihovo narodnost, katerih starSi zahte-vajo, da se morajo slovenski ali pa italijanski jezik uSith Tako je reSen sklep tukajSnjega de^elnega Sol-akega sveta od 1$, aygasta. t, 1. Qosnoda. A. Slsubia ill J. Dittricfa sta imenovana prava ntftelja na tukaj-Snji deski vadnicL Tako g. dop. „Nov.* Na goriSki gimnaziji je za to leto vpisanih in sprejetih ncencev 360. Dva oddelka sta samo v I. razredu (skupno 88 ufencev). V II. razr. je 64 licence?, v VIII. j* letos 27 ucencev. GoiiSki deielni odbor je podelil Stipendij za 300 goldinarjev jdetenicarjn Prosperu Vittoiijn iz Zagrada in Stipeudij za 300 goldin. rezljarju ia strgarjn Ant. Guot-u, iz Konniua v namen, da si po-polniU svoje nauke 1881-2 v tehnologiSkem mnzeji dunajskem. To porocilo snio vzeli iz ,Eco del Lit." Dei, zbor je bil odlodil 400 gl. za 1 rezljarja in str-garja in 300 gl za 1 pletenicarja. Dolocilo se jc bi-lo, da se podeli 1 ten 2 Slip, eueinu Slovencu. Mi ae vewo, all je izroed iinenovanih 2 ucencev eden Slovenec; imeoi ue kaieti na to, in iz gorskih kra-jev tndi ui ne prvi ue drngi, kakor je bilo leleti, in kakor je to povdarjala tudi „Soca\ Ako se ni nikdor oglaail iz gor ali splob Slovencev, smo sami krivi, da si ne pomagiffio, kjer se nam pomoft postavno dolo-fiuje. Stipendiji se bodo gotovo se dolocevali v ta namen tndi v prihodnjo, in zatorej naj v nasih gorab pa odslej in 2e zd&j skrbc za t6, da ae pravi mlade-nici izvole, ki bi vtegnili vsled sposobnosti lepo pod-porov onih stipendijih dobiti. Pozor torej do casa! SklepraSuna zastavljavnice inznjozdru-line hranHnice, uatanovljene po grofu Thurnu v Gorici za leto 1880 kale dohodkov, in sicer za-stankov iz prejSnjili let 1435487:75, dohodnine za tekoee leto 932468:4614 prejelo se je 864770:48, ko-necnih zastaoko? je 1553185:73V*. Z vrednostjo tis-kanic in inventarja znaSajo koneLni ;aktivni za-Stanki 1,584.691:87^. Strolki, in sicer zastanki iz prejSnjiit let 1351349:41, stroSki za tekoce leto 939596:01%; placate se je 864770:48; koneeni zastanki 1426474:94V*. L torn se priSteva ae razlocek med krirzno in pisano eeno papirjev javne vrednosti z 52.659:18. Tore] zna-Sajo koneCni pasivni zastanki l,479.139:12'/2. Ako se ti odbijejo od konecnib aktivnib zastankov, se pokaze za leto 1880 v tern zavodu Se Cist eg a preutoienja 105.557 gl. 75 kr. Ravnatelj zavodu je Bom. Lnvisoni, likvidator Stef. Klemencic, denaruiCar Franc mej gf. Obizzi. V odboru so gg. Don*, dr. Castellani, prvoscdnik, Karol dr. Doljak, odvetnik, dr. Jos. Tonkli, odvetnik, Frid. dr. Delia Bona, c. kr. uotar in And. Jeglifi, voditelj del racnnov. J. Baudouin. de Courtenay, iz prej§njih let Slovencem na Goriskem dobro znan rnaki ucenjak, ki neumorno deluje na jezikoslovskein polji slovanskem, in ki je izdal ranogo zanimivib razprav tudi 0 s 1 o-venskih narecjih, ta srecni preiskovalec nam je po-slal te dni zanimivo razpravo, pisano v gladki italijan-Scmi kot posnetek iz obravaav IV mednarodaega kongresa orijenta'istov, ki so 1878 zborovali v Firencah (FIoreHcu). „Spomenicatt izdana po iinenit „N,ote glot-tologiehe intorno alle lingne slave e question! di mor-fologia e fenologia ario-europea" govori v sprednjem delu o glasniskem soglasji (armonia delle vocali) v rczijanskih razrecj.hin vzadnjemdela onek-terih opomnjah glede na razredovanje ju-2nib slovanskih jezikov (alcune osservazioni sulla classificazio'ue delle lingne slave meridionali). Ta jedrnata sestavljeua. razpravica zdi se nam tudi za Slovence tak6 pomenljiva, da jo hocemo kjer si bodi ali razjasniti ali pa tudi v celoti posloveniti, ako nam dovoii v to g. pisatelj. Nam je ze dovolil. Ur. UredniStvo „Soleu naznanja v zadnji §t. ta-ko* kakor se nam je stvar se posebe pojasntla, da 0SolaM ne nziva nikakorsne vladne podpore. Ucitelj! vzdrznjejo list sami s procenti, ktere vplacujejo tudi za vzdizevaDJe okr. ufiit. knjizuice iit njenib poddruz-nic.— Potres v Zagrebu se je 6. in 7. t. m. tri-krat ponavljal, 1. in 3. krat prav mo5no. V Kranji bo na dan sv. Lukeza, 18. t. m. velika razstava goveje zivine razlicnih piemen, pti kteri bo tudi iz dr2avne podpore—18 pre-mij razdeljenib. G. F. PovSe, vodja slov. kmetijske Sole v Gorici, bo vsled ministerskega narofiila ogle-dal gorenjska goveda, v razstavo pripeljana in po-tem naDunaj porodal, kakd stojL dandaoes z govedorejo na Kranjskem, in ali je uZe videti oaiten uapredek ali ne. V SlovenjegraSkem okraji je imenovan nek Baumgartuer, strabtun nemskutar za solskega nadzor-nika. Ljubezen Gonradova je povsod enaka di> Slovencev. 0. Emerih Nedved pride za uittelja na ljublj. gimnazijo. Tudi ta je trd Nemec. Okrajni ziviiiozdravniki na Kranjskem SO imenovaui: g. Fian Hejbal, mestni zivinuzdrav-aik v Prerovu, za Novo mesto; g. Fran Dockal, me* i stni zivinozdravuik v Prosuici. za Krani in g. Pavel ; Skale, zasobni iivinozdravuik v Ljubljani, za Cmo-melj. G. Toma Wirgler, okn»jni zivinozdravnik V No-veni mestu, jc pi-estavljen k okrajnemit glavarstvu v Kvskem. Med terai je I sain Slovence, da-si so prosili Sloveoci z izvrstuiuti spriievalt za tc sloibe! Brencelj, §t. 9 je bil konfisciran zarad pesmi ,Moz-bt'Se«ia" in Kriipin Krispovita. Razne vesti LaSko vojno brodovje Steje 44 vojnih ladij, 0 oklepuic in 24 parobrodov. 7Aaj ste med njiuii ^0 oKiepmc in a* paroorc zupet novi velikanski oklcpn :i v d^hi. Na pradko useu6iliS6e je prislo letos z Du~ naja 45 dijakov, ki hocejo tukaj nauke nadaljevatt v zdravnistvu in lekarstvu. Pride pa nekt Se kakth 200 do 300 ceskib dijakov v Pi ago, ki so dozdaj bili na dunajskem vst'ticiliSci. Iz Nemtiji; je doslo v Prago samo pet nemSkih dijakov, dasi jib je bobnal skupaj praSk profesor po v.seli uemSkth mestih, kjer so ve-like Sole. Na praSki veliki SoK bo letos 314!u^ili. V resnici pa samo kapitalisti bogate, ako so delavci ve-fino v delo zaprezeni. Zalostno je res za delavce v sedanji dobi, da jim no^ejo dati nikdar poSitka, io da se morajo tczaki si not in dan truditi samo za ziv<>2. Fri nas kljnb rev§6ini §e ne poznamo dobro teh nad-log, zarad kterih zdihojej«> delavci drugod. GLASOVIRJI! Glasovirji, 2e rabljeni: oi Seimfei-o po 180 do 230 gold, od Riedl-ft po 250 do 300 „ 2 Boeaendorfoi'-jeva po 450 „ Cisto novi: Kutschera, 1. vrste 430 gtd. Mayer, 1. vrsfce 450 „ Pri g. I*. Dragatin-u, v Gorici, via JMoretli gt. 12. STAROSLAVNE CUDOTOE KAPUICE SY. ANTONA PADOVANSKEGA Po besedah sv. evangeliia „pojdite tifiit lincl-stvo in zdravit bolnike" navdihnxla je odeta Pilipa iz fran6i§kanskega reda vtrinajstem sioletji sredna: misel, da je iz zdravflmh rastfin nabranih ¡ jutro-vih dezelan zlozil preslavne te kapljice. Potem ko je ozdravil uze na tisoce ljudi in ne-skoiiciiema stovilu oseb pomagal, da so zivele po Bto let in dez, samo ker so uzivals te kapljice, ob-javil je, iz desa da obstoj§jposvetivsi jihsr. Antonm Padovanskemu MdudodefinLn." To priprosto in naravno zdravilo je prava do-brodejna pomod in ni treba mjaogih besedi, da se dokaze njihova endovita mod. Ce se le rabijo neko-liko dni, olajsajo in prezenejo prav kmaltt najtrdo-vratnise zelodecne bolesti. Brav izvrstno vstre-zajo zoper hemorojde, proti boleznim na jet rib. in na vranicij proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenakih mesecnlh nadleznostib, zoper beli tok, bozjast, zoper sreopok ter distijo pokvar-jeno kri. One ne preganjajo ssmo omenjenih bo-lezni. ampak nas obvaruiejo tudi pred vsako bo-leznuo. EAEO SE RABIJO: Kot preservativni pripomodek jemlje se po 20 do 30 kapljie na sladkorju zjutraj in zveSer: otro-kom se daje pol toliko; pri zgorej imenovanih bo-leznih. pa po eno zlifiiko zjutraj in eno zvefier in 6e so bolezni trdovratne. vsake tji are eno zlifiiko; o-trokom se daje vselej pol toliko in detetom po 5 do 10 kapyie 2 krat na dan. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicak na c&owm^n% SoSST pa edlno T Iekarnioi Ena steklenica stane 30 novcev. ozdravlja pismeno specijalni zdravuik dj?. XCllliSOli v Drazdanih (Dresden, Sach sen) Za velike vspehe (8000) velike medalje znanst. drust-v Parizu. NAJBOLJA IN NAJCENEJA OBLBKA ZA GITSFODI defcke in otroke, suknje za gospe, waterproof is Mb plai&i (dolawi) dobivajo se zmerom v najvefom izboru 1G. STE1HR-J1 V G0R1C1 poleg skotijske palace. Ondi tudi vseh vrst obleka za p. n. duhovMino, raznovrstne naprave, ka-kor pla§Ci za dez\ kterih voda ne pre-mo6i, najboljSi izdelek, goma§e, popotni kozuhi, lovske suknje, mufi za dame, po-potno kape ltd, Narofiba se po meri takoj in elegatno izvr§ujejo. MnStri franko, kdor jih Mi. ' Velika razprodaja 50% ceneje, ko navadno. llober keip U R E. Jftz poSilJHitt uro proti poStnoniu podvxotju, in komur ura ni vSefi, dam dt'nar n«z»j. tedaj jo kupCija l>rcz nevarnoftil* 1 cilinder-UKl »z arebornega nikja in z vori?.ico, proj 12 gl., swlaj 5 gl. 2» kr. I lira na svidro ia urebernega niklja z veri^ico, prej 15 gl., zdftj 1 gl. 25 kr. 1 srebrna remontoir-Washington ura « veri^ico, prej 30 gl., wbj 15 gl. ^ 1 srebrna ura na svidro % patcntiranim koleajem in verified, proj 25 gl., zdaj U gl. 25 kr. Zlata ura za gospe, prej po 40 gld., zdaj po 20 gld. % vo« rifcico okoli vratu. Zlate remontoir ure prej po iOo g!., zdaj po 40 gl. Za 5 let doner stojim. A. FRAISS, Wien, Iiothenthurmstrasse 0, gegeniiber dem erzbischofl. Palais. JAKO VAZNO vsaktereniu r»,a o^i. Prava dr. "Wli* t»-^eva voda ?,& o6i od Trat^o , Eh.br.d -.. v Grossbreitonb..ch-u v Tpi«»'5;m (Tin :->oea) sb\l u.e od leU !822 po ce ein :,ve t\ Do>;v«i .e sfe-'M'ca po 1 gl. v Trstu v lekft/* aC >lo Zive i" Vanrovaf>7 in v Gorici tudi v Crhtofo'eiti-.evi lekarni na Trun^u. Za^itevapa na* se iz*ekoma simo dr. WhJ.te*eFa vodazaotiiod a aug. Er ±-xrd*x. Nobenadrus* Od'o*nki iz pisem: Gospolu Tr. Ehrh rdt-u. Jaz sem sam skuSal, da Va§a prava dr. Whi-tejeva voda za o6i prav dobro deluje, zato (.si. nare.). Kleia-Drensen, d. 1/10. 80. Wwe Baumgart. Dalje: Vedno me bole o6i, in Va§a prava dr. WMte-jeva voda za odi mi kaj ugaja (si. nar.) Hausen, d. 6/10 80. Fran Radel. Parni stroj (masina) s kotlom za 8 konj mo6i, ki goni 4 do 5 pa-rovmlinskih kamnov jepougodni ceni naprodaj. Vec se izve pri Toneta Ferfila v Gorici.