29. številka.
Ljubljana, v torek 6. februvarja.
XVI. leto, 1883.
shaja vsak dan «ve#er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vho leto 1«) gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j od en meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofciljanja na dom za vse leto 11 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnjc dežele toliko več, kolikor poštnina zuaha. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. —  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi&i „GlcdidiSka stolba". U pravni šivu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ovnanila, t. j. vse administrativne utvari.
Politični utrinki.
Kakor je nekdaj v Woolsthorpu živečega ge-nijalnega N<wtona jabolko, ki je palo raz drevo napotilo k preiskovanju in premišljevanju, katerega posledica je bila čudovita teorija o gravitaciji, isto tako tudi v političnem življenji čestokrat neznaten slučaj daje priliko, opazovati ali vsaj domnevati, kaj se godi in snuje za kulisami, za katerimi se kuje in ugiblje osoda narodov.
Tak slučaj je nenadna bolest nemškega po slamka na Dunoji, princa Reussa, ko je tja dospel ruski minister Giers, nič manj pa tudi sedanje bo-Jehanje sicer že jako starega nemškega cesarja Viljema in njegovega vedno „železaegn* kancelarja Bismarcka. Vse kaže na to, da je na berolinskem dvoru mnogo tacih, ki so vsled zdaj nastalega političnega vremena „stark verschnupft".
In kakor v potrditev te slutnja poroča nam včerajšnji brzojav, da se je tudi nemškega poslanika v Londonu yrofn MUnster a polotila tolika „nadu ha", da mu ni bilo moči prisustvovati jako va žnej dunavskej konferenci, katera se je zbog teh slučajev morala odložiti na 12. t. m.
Jako čudno je vsekako, da je skoro v isti hip bolehnost navladala štiri najodličnejše dostojanstvenike jedne in iste mogočne države in slutev, da je te četvorice bolezen le diplomatičnega značaja, ima veliko za se. Nevvtonova „gravitacija" prestavljena v politiko prouzročila je baje vse novo konstelacijo, vsaj tako se more čitati mej vrstami v raznih časnikih.
„Fremdenblatt", glasilo našega ministra vna njih zadev, braneč v uvodnem članku grofa Kal-noky ja skoro naravnost pove, da je sporazumljenje mej Rusijo in Avstrijo zastran dunavskega vprašanja gotovo, pri katerem bi bila Rusija Avstriji na službo, slednja bi se pa tudi nikakor ne protivila,
da se zjedinite obe Bulgarski v jedno celoto. „Hamburger Correspond ent" pa prav resno zatrjuje. da vsled dogovorov na Dunaji Rusija dobi zlati Carigrad, ž njim pa gospostvo nad vzhodnim balkanskim poluotokom, katerega zapadna stran bi pripala Avstriji. Za ta program je zavzeta velika in mogočna stranka na dunajskem dvoru, in avstrij-ko ruska zveza bi stopila na mesto avstrijsko-nemške.
Po mnenji magjarskih listov (n. pr. Ejyetei-tes) je prijateljstvo mej Rusijo in Avstrijo sigurno, prva bode slednjo podpirala v dunavskem vprašanji, a Avstrija bode dovolila zjedinjenju Bulgarov. Bul garska pa, ki ima že sedaj tako izborno svobodno ustavo, kakor Finska, pride popolnem pod upliv Itu sije, katera bode zavladala nad vsem Balkanom. Če se tudi časnikarskim člankom ne more prisvajati odločilne važnosti, se vender tajiti ne more, da imaio Magjari v političnih vprašanjih izredno fin nos, da mora tedaj na tem govoričenji biti kolikor toliko istinitosti.
Piibliževunje Avstrije in Rusije, gotovi dogo vori mej njima in kot nasledek trdna zveza, to je bolezen, ki je šinila B smarc.ku v zastarele ude, kateri zdaj uvideva, da kdor drugemu jamo koplje. ......, naposled sam po samic ostane, in kateremu v tolažilo pri tem sitnem in dosedaj nenavadnem položaji ostane vsaj toliko humorja, da po dolgih tlradah priznava, da mu je najljubša misel, „wie \vir uns bei erster bester Gelegenheit aus dem Staube machen kbnnen". Tako vsaj poroča „N. F. P.w in ta bo terca mora to znati.
Važnost kranjskega učiteljstva v narodnem oziru pri sedanji sestavi šolskih gosposk.
— li.— V začetku t. 1. preustrojile so se vse šolske gosposke  na  Kranjskem.  —  Ker je silno
važno, v kakšnih rokah se naše šolstvo nahaja, zato hočemo sedaj, ko se na novo ustanovljajo c. kr. okrajni šolski sveti in krajni šols'd odbori, spregovoriti še jedenkrat kratko besedo o njih, zlasti pa o nalogi, katero imajo učitelji v sedanjih šolskih /»stopili. O najviši šolski gosposki v deželi, o c. kr. deželnem Šolskem svetu smo bili o svojem času že povedali svoje mnenje; Če je bilo ono tudi preveč optimistično, nas pa to tolaži, da prihodnja zastopnika kranjske slovenske dežele ne bosta v tej korporaciji zagovarjala jedino le neinštva, kakor sedanja dva.
Zanimljivo so sestavljena sedaj c. kr. okrajna Šolska svetovalstva na Kranjskem. Dočim so bili poprej zastopniki ljudstva in dežele narodni, zastopniki uč teljstva pa ne povsod, je to sedaj ravno nasprotno. Deželni odbor imenoval je po svojih nazorih, učitelj-stvo pa  si je  izbralo v vsakem  okraji v svoje zaupne može skoro najodličnejše narodnjake; škotij-stvo pa je odločilo v vsakem okraji  dekana, torej več ali manj narodnega  duhovnika.   Tako vidimo, da se skoro v vsakem okrajnem šolskem  svetoval -stvu nahaja polovica narodnjakov (učitelja in duhoven), polovica pa naših nasprotnikov (zastopnika deželnega odbora in šolski nadzornik).   Odločilni glas ima torej predsednik,  to je okrajni glavar. Kjer je   ta   prijatelj   domače  šole   in   domačega jezika, ondi  bodo okrajni  šolski   uradi  sklepali in delovali  v našo korist,  t. j. za  urno  in uspešno pov/digo našega še zelo  zanemari enega narodnega šolstva.   To delovanje bode v onih okrajih še prej Icaj dejanskega uspeha imelo, kjer je nastavljen dol -;<ki nadzornik, kateremu bije srce v resnici za dom in narod.   Kolikor pa iz skušnje vemo, nemamo ie veliko   tacib   mož,  kateii  bi   iz   lastnega nagiba in  lastnega   prepričanja za  omiko   in ukrepljeuje našega  naroda  delali  tako, kakor delajo oni naši domoljubi,  ki  imajo  to   osvedočenje,  da očvrste-
listek.
Junak našega časa.
(Roman M. Lermontova posl. J. P.) (Dalje.)
Bela.
(Konec.)
Dopoludne bila je mirna in molčeča, dasi jo je zdravnik vedno silil z zdravili.
— A, prosim vas, rekel sem, vsaj ste rekli, da vsekako umrje; Čemu jo uadlegujete z zdravili?
Vender je bolje, Maksim Maksimič, rekel mi je, imam vsaj lahko veBt.
To je lepa stvar, za vest!
Popoludue tožila je strašno čez vročino. Odprli smo vsa okna, a zunaj bilo je topleje kakor v sobi. Naložili smo ledu poleg njene postelje, — a vse ni nič pomagalo. Vedel sem dobro, da je ta neznosna vročica znamenje, da se bliža smrt, in povedal sem to Pečorinu.
— Vode, vode, klicala je z zamolklim glasom in povzdignila se je nemnogo v postelji. Pečorin po-
stal je bled kanor kreda in podal jej je vode. Jaz sem pa zakril obraz z rokami in začel moliti neko molitvico, katero ne vem ... Že marsikoga videl sem umirati na bojiščih in v bolnišnicah, a to ni bilo nič proti takej mnrti, prav nič.
A bilo je še nekaj druzega, kar mi je pretresalo srce; v svojih poslednjih trenutkih se ni nič spomnila mene ... a vender ljubil sem jo kakor oče! . . . Bog jej odpusti! No, da povem resnico, kaj sem bil v njenih očeh, da bi bila mogla misliti name v smrtnej uri . . .
Kakor hitro izpila je vodo, čutila je, da jej je bolje in čez malo časa izdihnila je.
Odpeljal sem Pečorina iz sobe in šla sva na trdnjavine nasipe. Korakala sva dolgo drug polen druzega z rokami navzkriž in besedice nisva spregovorila. Na njegovem obrazu nisem opazil nikake žalosti. Jaz bi na njegovem mestu bil umrl od gorja. Naposled usel se je on na zemljo v senco in začel črtati podobe v pesku. Že zaradi priličja sem ga malo tolažil. On je pa povzdignil glavo in se zasmehlj.tl. . . . Pri tem smehu stresel me je mraz po udih in odšel sem, da pripravim, kar je treba za pogreb.
Priznam sam, da sem se največ zato bavil
s temi skrbmi, da sem malo rasstreael svoje misli. Imel sem kos tennalana in velel sem s tem olepšati njeno rakvo, in okinčal sem jo s čerkeskimi portami, katere je bil kupil Pečorin za njo.
Drugo jutro /godaj pokopali smo jo zunaj trdnjave blizu reke, ne daleč prOfi od tistega mesta, kjer je poslednjikrat sedela. Okoli njene majhne gomile rastejo bezgovi grmi in akacije. Rad bi bil postavil križ na njen grob ... a uisem se upal . . . vsaj vender ni umrla kakor kristjana.
— In Pečorin V vprašal sem ga.
— Pečorin je dolgo bolehal in hujšal; nikoli nisva govorila več o Beli; opazil sem, da mu je bilo to neprijetno, zato sem molčal. Čez tri mesece prestavili so ga v drug polk v Georgijo. Od tistega časa se nisva videla več ... A pravil mi je nekdo, da je odšel v Rusijo in ni več- v aktivnej službi. Sicer pa nas jeden le pozno kaj zve.
/daj pritoževal se je stotnik, kako je neprijetno, da zve vse novice še le čez jedno leto; verjetno za to, da bi zaglušil tužne spomine.
V govorjenje se mu nisem utikal, a poslušal sem ga.
■je   Slovencev, more Avstriji  le koristiti, nikdar pa   jej   ne  škodovati.   Zato  pa,   ker   nam niti vlada niti deželni odbor v omenjene  okrajne šol -ske   odbore   nista poslala   popolnem  nadih ljudij, treba bode zlasti učiteljem in  duhovnikom zastopati itrogo, brezizjemno in odločno narodno-šolsko stališče.   Dozdaj  se je bilo največ po predsednikih in šolskih nadzornikih nekako  u t ihotapilo stmtertje preveč tujega jezika v naše šole, o čemer so učiteljski  strokovnjaki  dobro  vedeli,  a  se temu — evferoiitično rečeno — nikakor ne protivili. Urado-vanje  nemško  teh uradov, dopisovanje  nemško z učitelji, s krajnimi šolskimi sveti, nemščine čisto nezmožnimi kmetskimi ljudmi, je bila tudi pomota pri teh bivših šolskih odborih, kateri, če tudi narodni, je niso mogli odpraviti, ker so naleteli na preveliko oviro.   Toda sedaj so se pa politične razmere načelno predrugačile, in treba je, da se tudi praktično.   Principijelno je nam jednakopravnost zagotovljeni in tudi praktično bode izvedena, ako jo poklicani faktorji  na pravem mestu odločno tirjajo. V okrajnih šolskih svetih naj torej učituljski zastop niki, ki so to zaupanje tudi  radi svojega narodnega prepričanja dobili, in duhovniki povzdignejo svoj glas za pravice našega jezika. Pred vsem naj tirjajo,  da se upelje pri teh korporacijah slovensko   uradovanje,  da  se  nemščina po kmetskih večrazrednicah uči le kot prosti predmet, da se šolske in učiteljske knjižnice pomnože s slovenskimi knjigami, da se uradnim šolskim listom pripozna  „Učiteljski  Tovariš/   ne pa „Laibacher Schul Zeitung itd. Toliko smo hoteli novim narodnim okrajnim šolskim svetovalcem na  srce  polagati z narodnega našega stališča; kako naj pa oni delujejo z ozirom na šolo, pedagogiko iti. to razmotra-vati je pa naloga šolskih listov.
Tagblatt": „Ako bi tu garnizovali vojaki, ki so manje disciplirani in manj priljudnega duha navzeti, kakor je pa avstrijsko vojaštvo: to očitno in nerazumljivo zasramovanje in preziranje častne njihove obleke bi lahko bilo prouzročilo obžalovanja vredne nasledke. K sreči pa je avstrijska vojska preveč na-polnena s prepričanjem o visoki svojej moraličnej vrednosti in dostojanstvu, da bi na tako pobalinsko predrznost drugače odgovarjala, nego b preziranjem."
Vnaiije države.
Program ruskega dvora ob priliki kronanja se je za sedaj tako-le določil: V dan 26. februvtrja starega računanja: Rojstveni dan carjev, svečani diner, dvorni ples. — 2. marca: Crkveno slavljenje dneva prestolonastopnega, dvorni obed. — 8. marca: Dvorno spremstvo preseli se v Gačino.
— 22. aprila: Car in carica potujeta v Moskvo k blagoslovljen j ul z veliča r j evekathedrale; mej tem se 24. aprila dvorno spremstvo preseli v 5eterbof. — 8. maja: Celi dvor potuje v Moskvo.— 12. maja: Glasniki oznanujejo kronanje. — 15. maja: Mazi ljenje in kronanje
— Od 16. do 25. maja: Trije dvorni plesi. V Londonu sešla seje p(»donav«ka konferenca £ razven turških zastopnikov navzočni so že vsi članovi. Oficijelni krogi londonski ne pripisujejo tej konferenci posebne važnosti, kakor se od le-tam poroča „Berliner Tagblatt"-U, zato hode takoj po otvorenji konference po lord Oran vil le-ji predsedstvo zavzel lord F r i t z m a u r i c e. To je dognano, da se Bul ga rij a ne bode pripustila k tej konferenci, ker je Porta izjavila, da bi sicer ona morala izostati. Tudi Srbija bode imela govoriti samo o vprašanjih, ki se direktno tikajo njenega brodarskega, področja. Knez Ghika, rumunski poverjenik, ni dobil še vabila, ker se bode o dozivu Rumuni|e ukrepalo še le v prvej  seji. — Glede ruskega
Politični razgled.
;\<Mi arfijK dežele.
V Ljubljani 6. februarja.
V nedeljo je bil pod prvosedstvom Nj. Veličanstva skupni miiilaterskl novel., katerega so se udeležili skupna ministra K al no ky in Kallav in sekcijski šef fini. Vlasits  zastopajoč vojnega ministra;  potem avstrijski ministri Taaife, Duna jevski m  Pio o in pa ogrski  ministri T is za Szaparv, Kemenv in Riday. Da sta bila vanj pozvana oba ministra, v kojih področje spada komu nikaeija, kaže na to, da se je ta sovet bavil z onim strategičnimi železnicami, katere je v zadnjem zase
Iz '/irov 4. februvarija. [Izv. dop.] V lepej. s primernimi napisi okinčanej sobani našega bralnega društva zbralo se je dne 28. januvarja precej občinstva iz Žirov in bližnih vasij.
G. predsednik spomina se v primernem nagovoru petindvajsetletnice — morda kar 2iri stoje? Nikakor ne, pravi, kajti Žiri so bile, ko še o Idriji duha ne sluha bilo ni. Koliko časa da Žiri stoje, tega se ne ve, vender se pa v starih listinah bere, koliko kmetov je bilo v posameznih vaseh pred šest sto leti.
Ko nam pove, po koliko kmetov je bilo v istem času v vsakej vasi, pravi, da ravno letos je petin* dvajset let, kar je bil oče slovenskega naroda, ranjki dr. Janez Bleiweis v Žireh. Kako se mu je dopadla naša dolina, čedne hiše, lepo obdelano polje, sploh umno gospodarstvo, to nam v „Novicah leta 1848u popisuje sam. G. predsednik nam prebere potem, kar je pisal v srcih vseh Slovencev nepozabljivi dr. Janez Bleiweis. Po prebranji „Novic" nam v izvrstnem govoru opiše dr. Janez Bleiweisa in njega neumorno delovanje za ves slovenski narod. Z radostnim srcem se spomina sedemdesetletnice dr. Blei-weisove in velike slavnosti, kakoršne Ljubljana preje ui videla in morda tudi ne bode več.
S tužnim srcem se pa je tudi spominal časa, ko je slovenski narod izgubil svojega najboljšega očeta, ki se je preselil iz solzne doline v boljšo, pravo domovino.
Dr. Bleiv/eisovo geslo: „Vse za vero, dom, cesarja" naj bode vsikdar naše geslo. Samo to geslo nas pripelje do gotove zmage, pod tem geslom ho-
vedenja tej konferenci nasproti priobčuje Temps", cemo živeti in umreti S „Slavo! dr. Janez Bleiweisu« da bode ruski poverjenik izjavil, da hoče Rusija pri-   ., . , ....
pomoči k razvitku trgovine na spodnjej Donavi, da sklene 8V0J koren,fcl Sovor.
hoče otvoriti svobodno brodarstvo ne priustji Kitije z nas:pi in drugimi stavbami, za kar bode prosila dovoljenja od drugih vlastij.
Iz Gorice poroča se „Triester Tagblattu" da je grof Cliamhorri odposlal pismo generalu (J bare t, te. v katerem mu odsvetuje krušiti mir Francije z oborožemm „pronunciamento." V tem pismu praviš Kdor ljubi domovino, mora želeti, da se ne stresa pod topotom domače vojske. Dolžan sem Vam ponoviti besede, katere je Ljudevit XVIII. govoril Vašim junaškim pradedom: „ Naj večje važnosti je, da oni. kojega njegova junaška dela store drugim ustanoviteljem monarhije, v služnosti deluje z onim, kojega rojstvo kliče k vladanju"
O JEg-i|itii: V nedeljo podpisal je khedive dekret glede imenovanja mejnarodnega odškod n . u  k e L« a komi sij on a.   Prva njega seja bode v dan 6. februvarja.  Ravno tako imenoval je khedive
Dopisi.
dann delegacij vojni m mater imenoval zelo potrebne.. «   j        7     ■ nn.u»»A«.ii   C3 \      Amuki tUdI Col vin-a finančna mm sosvetovalcem egipske
Pred BO vetom in po njem  posvetovali   so se ogrski | *? « J ° 1
ministri posebej.   Posvetovanja se še nadaljujejo in ' ,l< ©staneio odrski ministri še do jutri na Dunaji.
Zopet se čuje o novej demonstrac ji i r reden-tovcev v Tr*tu. ki je bila naperjena proti avstrijskemu vojaštvu. Dve delavski društvi. „Societa Operaia triestiua" in „Fratellanza Aitigiana" napravili ste bili namreč javne plese, pristopne vsemu občinstvu, le „uniformiranim osobam" ne, kakor so to očitno naznanjali plakati po zidovih. Omenjaje  to  novo  demonstracijo, pravi „Triester
Iz Ijublfmiške okolice 29. januvarja. Izv. dop.J  Pretečeni teden prišel je jako elegantno napravljen človek v Sotesko, malo a imovito vas na Savi.   Prišel je k nekemu imovitemu vinskemu ti
Potem je mešani zbor zapel nekaj pesmic, kar se je vsem prav dopadlo. Za petjem vrstila se je tombola.
G. Jakob Kavčič, trgovec, ki pri vsakej priliki pospešuje narodno reč, podaril je za tombolo bralnemu društvu srečko   narodnega doroa."
Polovica čistega dohodka te veselice se bode poslala za „dr. Janez Bleiweisov spomenik," druga polovica pa za „narodni dom." Konec no se je plesalo do polunoči. Kinalo potem se je zapela „Lahko noč" in razšli smo se v nadi, da bi kmalu zopet naše bralno društvo kako tako veselico priredilo, veselega srca.
Iz zgornje Pivke 4. februvarja. [Izv. dop.] (Naša costa in naš cestni odbor) — par-don, jaz sem se popolnem zarekel, kajti oba faktorja nista več zgornjega imena vredna, ker naša cesta ni več cesta in odbor ne cestni, temveč cestni odbor na papirji, ki je nas zgornje Pivčane s cesto popolnem razdejal, on sam nam jo je uničil in pre-naredil v gozdno pot. Pridi, pridi dragi tujec sem, in usedi se inakari v Knežaku na voz, ki je na peresih, in ko bi bil še tako zatvorjen, dober ti slo-
govni, in položil nek zemljevid na mizo ter rekel, da Jim'  da'  ko  dosPeS  v   T,uovo   ne .D0(le  t[ tre"
Čez jedno uro bilo je že vse pripravljeno na pot. Medlo ni več in nebo se je zjasnilo. Odpravili smo se dalje. Mej potom nisem mogel strpeti, da bi ne poprašal stotnika  kaj o Beli in Pečoiinu
— Ali  niste slišali nikoli,  kaj je bilo pa z KazbičemV vprašal sem ga.
— S Razbitem? Ne, prav zares ne vem nič gotovega ... a pravili so, da se v prednjih vrstah naših BOVTainikov bojuje neku kov Kazbič v rudečem plašči, ki je tako predrzen, da prihaja celo me naše vrste in se zna jako dobro ogibati puškinih krogelj, ki mu žvižgajo mimo ušes, Ta bi utegnil biti.--
V Kob; ločil sem ne od Maksima Maksiiniča; jaz sem se odpeljal s poštnimi konji, on me pa ni mogel dohajati, ker je bil njegov voz pretežek. Nisva se nadejala, da se bova videla še kedaj . . . vender sva se še srečala jedenkrat, ako hočete povem vam kako je bilo . . . Samo priznajte, da je Maksim Maksimič jako pošten človek ... Če mi prizuete to, poplačan sem dovoljno za svojo morda predolgo pripovedovanje.
(Dalje prih.)
je na zemljevidu zaznamovan kraj, kjer se v zemlji zaklad nahaja.   Prosi hišnega gospodarja, da bi mu posodil kramp in da bi ga spremil v hrib. Gospodar ga uboga in se poda ž njim zaklad kopat.   In glej čudo!   Komaj začne kopati, že udari na pisker, iz kojega se usuje polno zlatov! Od teh izkopanih zla-tov da tri gori omenjenemu kmetu za izkazano mu ljubav.   Potem začne gledati zopet na zemljevid in pravi, da je še jeden zaklad pri nekem znamenji zakopan.   Poda se tja s kmetom in začne tudi tukaj kopati po zakladu. Sreča mu je bila tudi tukaj jako mila. Izkoplje tudi tukaj cel pisker samih — zlatov! Mej tem  Čudom  se je nabralo mnogo ljudij in je zavidalo srečnega.   Zdaj je še le začel srečni neznanec svoje delo. .lako veselega obraza ponuja kine tom, ako hočejo kaj zlatov zmenjati, kajti dal bi jih jim rad po dva goldinarja,  čeravno so bili 5 gld vredni.   Toda skušnja je izučila našega kmeta do dobrega. Začeli so se posmehovati njegovi ponudbi nevarnost mu je jela pretiti in kmalu bi ga bile močne roke prijele, ako bi ne bil odnesel ob pravem času peta.   Da je bil prišel sam zakopat zaklada in da zlati niso bili pravi,  temveč „Spielmarke", je go tovo častiti čitatelj sam že uganil.
balo iti po rabarbare k zdravniku v bližnjo Bistrico, temveč zvest si bodi, da ti bode mej vožnjo vse radikalno odleglo.
Tako daleč nas je pripravil naš cestni odbor, da celo kmet, ako ima voz sena iz Knežaka v Trnovo prepeljati ni tega v stanu, ako nema pripomoči, da mu pridrže voz ob strani.   Tega je kriv jedino le naš cestni odbor, naj se izgovarja kakor mu drago, on zna tudi v svoje varstvo uradno dokazati, da je pustil jedenkrat, dvakrat, trikrat pri cerkvah klicati: kmetje šuto na cesto, kameiije na cesto, a vse to ga ne bode opralo, ker taki ukazi niso dovolj  in so skoro kakor bi jih ne bilo, kajti kaj  druzega storiti se mu ni ljubilo kot  ukazovati;  tudi davkar ukaže franke plačati, ali le-to mu ne pritira kmeta v davkarijo, temveč iskati mora in poslužiti se drugih sredstev. — Zatorej  naj izvoljeni cestni odbor pomisli, zakaj so ga izvolili in ako ni zmožeu postavno ravnati, prosimo tudi sedanji,   še le jeden mesec stari odbor: naj raji takoj svoj mandat odloži, in ako mu njegovo sploh privatno opravilo ne dopušča izvrševati svoje cestne naloge in izvesti sploh, kar je prejšnji odbor zanemaril, kojega so prerano hvalili — mojstra pred storjenim delom.
Naš cestni odbor je kriv, da se ne more občinstvo več pošteno so našej cesti voziti. Evo dokazov!   Na Pivki so vasi, katere  so v vseh treh letih komaj toliko kamenja napeljale, kolikor bi ga morale v jednem letu. Danes, ko smo že v drugem meseci novega leta, od mnogih vasij ni še lanske šute na cesti. Vsakateremu je nadalje znano po okolici, da kdor ima dati n. pr. 4 kopice šute, daje 19 po dve in s tem je dotični cestnik z odborom vred dovoljen — in tudi pe da izkazati, da, ako pripelje kmet kamenje ali blato, drobno ali debelo, vse je za dobro vzpre-jeto; tedaj kdo je kriv, nego odbor, da je vse v takem neredu za dobro spoznano, kdo drugi pa zamore te nemarnosti  in nerednosti odpraviti nego odbor,  in ker smo po teh  nemarnostih v resnici tako daleč zabredli,  da danes nemarno več ceste, katera nam je neobhodno k življenju potrebna, amo pač prisiljeni za zdaj po tem potu tudi višje nad-zorništvo, to je slavni deželui odbor naprositi, da blagovoli strogo dotičnemu cestnemu odboru zauka-zati, naj ta svojo  dolžnost postavno pa tudi energično izpolnuje in naj tudi kaznuje, kar je kazni vredno, da se cesta popravi in priredi za javni promet.   Ljudstvo bode gotovo storilo svoje dolžnosti, ako ne z lepo pa z grdo; ali tako ko do zdaj ne sme ostati še dalje. Ako pa vse to nič ne pomaga, naj  vsaj  okrajno   glavarstvo v Postojini drugače ukrene, naj  na primer ali  zapove  cesto razdeliti, ali jo na davkarski goldinar naložiti ali kakor hoče napravi, da se  nam  le  to,  kar moramo imeti za svoj kruh, to je cesta, vzdrži.   Istimi je,  da se je nam na gornjej   Pivki velika in  brezpotrebna krivica že takrat storila, ko so nam cesto,  ob kateri se nahajajo največje vasi,  cesto,  ob  kateri ležita velika gozda knezov iz Šneperka in Planine, cesto, po kateri gre vsaki dan nad sto voz,  kot cesarsko odvzeli in to častito ime na diugo stran hriba prenesli,  ki služi  jedino  le par mlinarjem, dasiravno Be je nad sto tisoči in to brez vsake naravne podlage zanjo izdalo,   kar se danes  lahko konstatuje; kajti po lepi cesarski cesti se nema kaj  voziti, a po naši  strani je vedno in  bo dovolj vožnje, ali žalibog nema se kmalu kod. Prosimo tedaj, ne za-vrzite revnega kmeta, kateri  tudi  državo vzdržuje, pomagajte mu vsaj z neobhodno potrebnimi cestami. Pač pa bi bilo tudi jako potrebno, koristno in pravično, ko bi tudi nam od kake strani se kaka pod pora podeliti blagovolila, da bi zamogli vsaj glavne klance po Globovniku  odstraniti ali  ponižnti, vsaj tiste klance,  po  katerih  si voznik nikoli nikamor sam pomoči ne more, ter mora po uro ali še dlje ča kati  na so?vdovo pomoč.   Torej vsaj tisti Globov-nik, v katerega  znožji  gotovo več hudičev in strel počiva, kot jih je v peklu.   Naj torej naš novo iz voljeni načelnik cestnega odbora  k«m potrka, mogoče,  da se mu  odpre,  saj nas tudi duhovni gospodje s tem  tolažijo,  ko nam pridigujejo: „kdor trka, se mu odpre".
Jeden, ki se je moral privezati, da ga ni z voza vrglo.
Domače stvari.
— (Srečke »Narodnega doma") razposlale so se vsem društvenim poverjenikom in nekaterim drugim domoljubom slovenskim. Upravni odbor sklenil je tudi poslati jih vsem slovenskim duhovnikom in nekaterim narodnim učiteljem. — Poročila, ki nam o prodaji srečk dohajam, glase Be v obče povoljno in nadejamo se, da ga ne bole zavednega Slovenca, ki bi se te prve in važne narodne loterije ne udeležil.
— (Imenovanje.) Krajnim šolskim nadzornikom so imenovani: Gospod Franjo Pupp>s posestnik, trgovec in c. kr. poštar za Košano; gospod Lavosiav Dekleva, mlinar in nadžupan, za Suhorje in g. Anton Nad oh., posestnik, za Ostrožnobrdo, okraj Postojna na Notranjskem
— (Imenovanje.) Gosp. dr. Alojzij Fohn, pristav pri c. kr. okrožni sodniji v Celji, imenovan je okrajnim sodnikom v Slovenji Gradec.
— (Trgovskega plesa) skupni prihodki iznašajo okolu 700 gld., toraj več, nego lansko leto in dojde bolniškemu in peuzijskemu društvu precejšna
svota. — Omenjeno društvo zastopala sta na plesu voditelja-namestnik gosp. M. Treuti in društveni odbornik, trgovske kamore svetnik gospod Ivan Perdan, ter vzprejemala z najfinejšo uljudnostjo odlične goste.
— (Podčastniki 2. bataljona 17. peš-polka v Kopru) priredijo v četertek 8 februvarja 1883 v prostorih nHotel Armonia" zabavni večer s plesom. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Skladbe Avgusta Armina Lebana). nekako nadaljevanje „Glasov s Primorja", obsegajoč v I. zvezku 4  moške in  2 mešana zbora, tiskajo se v Ljubljani in se ta mesec pošljejo mej Bvet.   Prvi zvezek,  ki bode stal 25 kr.,  po pošti 30 kr., razpošlje se nekojim gospodom na ogled. Naročnina  naj  se pošilja uredniku „Skladbani", g Janku Lebanu,  učitelju v Lokvi (Corgnale, via Di vaČa, KU^tenland).   Želeti je,  da bi osobito uči tel j i  krepko podpirali to započetje, ker je cena tako nizka, da si vsak lahko delce omisli, če prav ne bi bil muzikalen, že iz rodoljubnega nagiba!
— (Zaprli so) v Pontebi italijanskega carinskega uradnika, ki je izustil razžaljive besede proti Avstriji in nje vladajoče) hiši ob priliki kratkega prepira z nekim gostom Avstrijcem. Ob jednem imel se bode zagovarjati zaradi zločinstva dvoboja, ker je ua avstrijskih tleh izzival. Irredentovca izročili so žandarji c. kr. okrajnej sodniji v Trebiž.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaj') ima v 9. dan t. m. začenši o 7. uri zvečer svoj redni zbor. Spored: 1. Poročilo tajnikovo o poslednjem zborovanji; 2. O Nikolaji Alekšejevn i Nčkrasovem, čita g. K. Štrekelj; 3. Zarujavelo srce; podoba iz naših časov, čita g. A. Franko; 4. Sluči)jnosti. Lokal: Kaiser's Re-tauration III Ungarg. 27. V to zborovanje vabi ude in prijatelje društvu prijazno odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 5. februvarja. Grof Festetics, general konjice umrl.
Pariz 6. februvarja. Osem članov senatne komisije, ki ima predposvetovati zakon o pretendenti h je proti predlogu, jeden zanj. Odlok preiskovalnega sodnika stavi princa Napoleona pred obtožno zbornico zaradi atentata na vladno obliko.
Novi York 5. februvarja. V državah Ohio, Indiana in v zapadnej Pennsvlvaniji velikanske povodnji.
V. Vodnika I25letnica.
Iz bistvenih uzrokov prestavila so narodna društva ljubljanska slavljenje 12.r>. rojstnega dne „Valentina Vodnika" na velikonočni ponedeljek. Narodna druStva po deželi so pa prirejala, kakor je to od leta 185S v navadi, letos toliko lepše svečanosti, ker je 3. svečana 1883. minulo 125 let, odkar se je porodil V. Vodnik.
Bolj sijajno in srčno pa se Vodnikov spomin nikjer ni slavil, kakor v Zgornji &i-ki pri nŽibert-Matijami", to je v rojstni hiši proslavljenca od strani šišenske čitalnice in ljubljanskih gostov.
L^pše ko na Svečnico pač „Žibertova" hiša, ni še bila okinčana z zastavami, transparenti, venci m razsvetljena z lampijoni in lučictmi, kakor din-2. svečana 1883. in gotovo se je malokdaj o zaslugah V. Vodnika pred hvaležnejšim občinstvom tako navdušeno govorilo.
Ob 4. uri popoludne je pokanje topičev zaznamovalo pričetek slavnosti. Kina^u potem pozdravila je šišenski Čitalnica z zbranimi pevci pod svojo zastavo tako lepo okrašeno zgodovinsko znamenito hišo. Pevci in pevke zbirali so se okoli kame-nitne mize, katera stoji v glorijetu, ki je bil jednako hiši od zunaj in znotraj lično okrašen. Ondu kaj je bil postivljen Vodnikov svečam kip. Drugo občinstvo zavzelo je prvo nadstropje, kjer je svirala vojaška godba c. kr. polka bar. Kuhn, katera je do pol 6. ure svirala pred kamenito spomin sko ploščo. Potem je govoril navdušeno gospod Bežek o V. Vodniku, kot prvem vodniku, o njega deloTauji in trpljenji, ter je zaključil nagovor s pou-
darkom, da je narod dolžen „Vodniku" postaviti vredni javni spomenik; moški zbor šišenski pa je zapel zbor „Domovini" in „Ilirija oživljena". Pričetek in sklep te ovacije pred spominsko ploščo nV. Vodnika* markiralo je streljanje. Drugi del slavnosti vršil se je potem v hiši, katere vsi prostori bili so napolneii. Ubrano petje moškega in mešanega zbora, govori in godba podajali so si roko.
G. Fran Drenik pozdravil je navzoče in nazdravil hišnemu gospodarju g. Matjanu, ki kot iskreni domoljub čuva čast rojstnega doma „Val. Vodnika" in živečim sorodnikom, njega sorodnikom, rodbinama „ Vodnik-Knez". G. Bežek napil je slovenskemu narodu, kateri časti „Val. Vodnika", ^rimerni pozdrav društvenega predsednika g. And. ^raprotniku, kot zasluženemu ravnatelju in odgojitelju, rodoljubu in pisatelju slovenskemu, ter zvestemu čestilcu V. Vodnika, pri katerega prvi slavnosti pred 25 leti je tudi navzoč bil, odzdravil je odlični gospod z zdravico, v kateri veselega srca pripozna, da so nauki V. Voduika bili pravi ter želi, da jih narod slovenski nikdar ne zabi, in napije ionečno šišenski Čitalnici, ki marljivo in uspešno dela za izomiko naroda okoli sebe.
Navdušeno sprejeta bila sta brzojava: Iz Gorice:   „V poslavljenie buditelja Ilirije zbraoemu narodu kliče s tovariši: „Slava!"
liugoslovec M i k 1 a v č i 6." Iz Lvova: „Neumrjofca slava tvojemu spominu naš Vodnik! Slava livaležuemu narodu, kateri v srcu te nosi iu danes oslavlja.
Oddaljen uiilej domovini v duhu z vami združen na kraju njegove zibelke obhajam z vami pomenljivi, nam Slovencem slovesni dan. Slava!
Gerbie."
Slavnemu rojaku in dejanskemu prijatelju šišenske Čitalnice g. Fran Gerbicu na east z*oelo je navzoče občinstvo željo: „kolikor kapljic toliko let, Bog mu daj na svet' živet!"
Po raznih še družili zdrnvicah in „pravdah", po izrečenem popolnem priznanji odboru in drugim gg. drustvenikom za arangeinent svečanosti, po buruo-živihno Bprejetoj zdravici g. Antonu Knezu kot neutiudljivemu in požrtvovalnemu delavcu v korist m prospeh Čitalnice — prejeojala je „beseda", a prišel se ples, kateri je veselo trajal do 8. ure zjutraj, o kateri je pred 125 leti rodil se „V. Vodnik".
Poslano.
Slavno uredništvo „ S l o v. N ar od a u ! Ni mi vse jedno, kako se o mojem nasvetu, kojega sem letoa i>. januvarja slavnemu odboru „Slovenske Matice" ponudil slovanskemu občinstvu poroča, posebno pa fte zavoljo tegu ne, ker se bojim, da bi vsled nedoločenega poročila, ki se prav razumeti ne more, stvar sama škodo trpela, in sicer takovo škodo, koje ne bo mogoče popraviti Prosim torej, naj se v „Slovenskom Narodu" moj nasvet, konga Vam zvesto prepisanega tukaj podam, v ka-terej prihodnjih Številk natisne.
„Slavni odbor „Slov. Matice"! S hvaležnim srcem vračam .Slovenski Mtttci" slovensko književno zapuščino Vrazovo. V mej se hrani neprecenljiv naklad slovenskih narodnih pesnij, katerih je največ Stanko Vraz s.m zbral, nekaj so jih pa tudi drugi spravili po vseh sloven kih pokrajinah, Dovoljujem si pa tudi Blavui odbor „Slovenske Mihce-4  prositi, tli j   se  pohrim,   da ms /. ične A
izdavanjem teh narodnih biserje« z uapevi »red. V XVII. m XIX. zvezku s nahaja precejšnje Število narodnih napevov, kakor jih je zapisal Stanko Vraz. Naj bi te napeve točno preg edal kateri vesčak v godbenej strok', in izrekel bvojo sodbo o tem, so-li napevi dosti zvesto zapisan i ali ne. Se sedaj se ve5ji del teh pesnij p<» Štajerskem poje m l>i se torqj moglo Se kaj P° Sivih virih popraviti in tudi do tavu., ker Stanko Vraz ni k vsaki, nego le k neka-terim pesnim napeve zapis .1 m sicer v naglici; pri epiških pesnih skoraj vseskozi napevov manjka. Naj bi se pa tudi še drugod, ne samo po Štajerskem, posvedovalo po napevih in bi se naj resilo, kar je
Še rešiti mogoče. Vem, da mora sedaj ..Mat ca" skrbeti za šolske potrebe — vender nam pa ne bo na hvalo, če smo zamudili rešiti, kar se brž ko ne čez malo let ue bo moglo več rešiti smrti iu pozablje-uosti.
V Mariboru, {».januvarja 1883.
Dr. Joz. I* a j ok."
Loterij ne sročkr 3. februvarja.
V Linci:   64,     60,     27,     65, 32.
V Trstu:  15,     89,     68,     34, 2.
dne 6. februvarja. (Izvirno tolegrafićno porodilo.'1
Papirna renta.......... 77 glđ. 76 k;.
Srebnia renta ....       .   .       .   . 78 „ 05 „
Zlata renta.......... 96 , 40 ,
6°/0 marčna renta......... 92 , 55 ,
Akcije narodne banke,....... 886 „ — •
Kreditne akcije........ 293 „ 80
London   . ..... ' 19 k 60 T
Srebro            .......... — » — i
Napol........... » . 49
C. kr. cekini......... 5 „ 64
Nemške marke ..... 58 „ 45 „
4°/0 državne srečke Is I. 18f*4    250 *ld, 118 „ 50
Državne sreftke i/. !. 1864          100   „ 170 . 50
4e/0 avstr. zlata renta, davka prosta 96 , 40 ,
Ogrska zlata lenta 6u/0...... 118 n 65 „
n     47....... 86 95
„      papirna renta 5*/0    .   .       .   . 86 „ 60 r
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 B — „
Dnnava reg. srečke 5«/,    •   •    100 gld. 114 50
Zeinlj. ohč. avstr. 41/t°/0 zlnti aast. listi  . 118 „ — „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 98 „ 60
Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 104 „75 „
Kreditne srečke.....100 gld. 170 „ 75
Bndolfove srečke.....                        10   „ 20 w 30
Akcije anglo-avstr. banke .        120    , 117 n 60 „
Trammway-druftt. velj. 170 trki. a. v.     . 220 . —
Gospodu Franu Iv. Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku
iu okrožnemu lekarnarju v Korneuburgu.
Uspeli, kojega sem dognal z večkratno uporabo Vašega „mazila za konjska kopita14 pri krhkih In drobeči li se kopitih« ju bil izreden.
Mej drugim zdravil sem z Vašim mazilom tudi 1 Tlet nega žrebca, ki vsled svojih krhkih sprednjih kopit in po« čenegavroga že voe tednov ni opravljal službe.
Ze tretji dan po prvi kopeli in mazanji je konj oči-viduo manj aepal iu ob sedmem dnevu ni več šantal in od tega časa konj zopet vsaki dan službuje, ne da bi količkaj ficpal.
Kopito je popolnem elastično in novi narastek pred vencem kaže se zelo zdravim, kar prej ni bilo tako.
Po vs<j pravici in resnici zamorom torej Vašo kopitno mazilo najtoplejše priporočali vsakemu, kdor ima konje, in to storim tem rajši, ker vem iz lastno skušnje, koliko luit kosti prouzročajo večkrat gospodarjem bolna kopita.
Dunaj. Viljem liueliwalu,
c, kr. učitelj jezdarenja v Therezijanski akademiji, prej ritmojster. Glede, prodajalnic opozarjamo na annnco ,,%eleri-nerni preparat i" v današnje) številki. 01 G)
Juraj StruoelJ, c. kr. okrajni sodnik v Ilirski Bistrici, talnega srca naznanjam, da je po nerazumljivih sklepih božje previdnosti preljubi moj strijc, čestiti gospod (77)
Matija Štrucelj,
dekan in župnik v Trnovem,
v ponedeljek 6. januvarja 188» zjutraj ob polu štirih po riolgi bolezni in težkih mukah, večpoti previden s svetimi zakramenti, popolno v božjo voljo udan, v 59. letu svoje dobo se s tega sveta v boljše življenje preselil.
Pogreb bode v četrtek 8. februvarja ob 10, uri dopoludne v Trnovem.
Maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah.
Ilirska Bistrica, dne 5. januvarja 1883.
Vsem čestitim damam,
ki so osnovano in 1. februvarja vršeči* se veselico na korist tukajšnje ljudske šole v tolihrojueui številu s svojo navzočnostjo počastile ter razen tega z blagovoljno prijaznostjo prevzele razpredanje srečk, — ćuti se dolžnega podp sani tem potom zaklicati jim:
Prcsrčna hvala Vam in slava! Živele!
Isto srčno zahvalo naj oh jednem blagovoli za trud in potrpljenje sprejeti tudi veleč, gospod Janko N—n, kot „kasir" onega večera.
V ltibnici, dnč 2. februvarja 1883.
Sond v osiiovalne/ra odbora imenu.
(78)
Pepelnicna sreda!
I4ani |»a naj gremo dane«« zvečer?
Tam bodo velika
pojedina slanik!
Častite občinstvo se najuljudneje vabi, da pride v
mnogobrojnom števdu k najisbornejlej pojedini slanik.
/učetek «>!> Y. uvi.
Z odličnim spoštovanjem I (79) Ig. KorOŠIC, gostilničar.
FRANA IV. KWIZDE v KORNEUBURGU, c. kr. dvornega založnika in okrožnega lekarnarja.
V konjušnicah NJ. Veličanstev kraljice angleško in pruskega kralja, cesarja Nemčije In mnogih visokih oseb z izredno dobrim vspehom uporabljen ter odlikovan s kolajnami v Londonu, Parizu, na Dunaji, v Monakovem
in Hamburgu.
C! kr Iv nriWHlluil*wL I nr-Kel *a konje, rogato živino in ov«e j \J% KI.  IVHI ||( MIMII Nhl   |II«IM K U|)or.lnlja ho dobi o za krmljenj«' pri
rednem polaganji vsled večletnega iskustva, če živina ne je rada, ee Jej iiiaii|k* mleka, iu zboljšanje mleka, kot preservativ dihalnih in prehavljalnih težav podpira isti zelo naravno nasprotovanje živalij pri kužnih vplivih in zmanjša itiklina-cijo k smoliki iu klanju.
C. kr. |>i*iv. restitucijski flujid ('/jiiivalna voda) /,a
Kot krepilo pred in po velikem trudu, kakor tudi kot podpiralno sredstvo Kili I JI . prj zdravljenji vnanjili poškodovanj, protina, trganja, pri /.vitji, trpkosti žil in kit itd. — 1 steklenica gld. 1.30. • l.e pravo, če je vrat steklenice z nnlc im papirnatim odreskom zapit, ki nosi moj fae-Niinile iu ninja vurNtvvuo znamko.)
K t\i   I i'<Mkilll*a   b ho,,i«' "» g«ve«lo, da se zmedi.le živali zopet
,*UI  K1 c3|MlaI»  Ikl Mirt pomorejo in da se hitreje rede. — Zahujček ;i f^Ul. G
Kot vaVelina konjskim kopitom |^k-^XroX'!*°
Klrj rAa kopita (umeten koplUki rog. - Palica 80 kr.
Ch< f*»L      iwL i   ni*A&Alr  ,a hleva, stranišča, ob jednem izvrstno
. KI. IH ,'MIIIC-KlylJ^KI   |M d!>l K HIV1|M,VO) fla vzdrži gnojilno sol. — 1
zavitek a      kilo 15 kr., Vi zaboja gld. 1.40, '/i zaboja gld. 2.40.
"PrfWI*L~   VSi  W7 III lf* P'"*li<k ""J** rt'J°     on so brzo opomorejo zmedlelo
M I K  fjtt n\ II1J V ,  Hvali, kakor tud. preservativ proti tekočemu vnetju. —
1 zavitek gld. 1.2G, tnal zavitek G.'J kr. I   mi V *i I lli    lllilil  l'ro,i bolezniui domueih živalij.— 1 kosi-
«J lili V rtlllU  IIIIMI trena škatljiea a 100 gramov H) kr, — 1 kositrena škatljica a .'i00 gramov gld. 1.60. (615—4)
Pravi dobč se gori imenovani preparati pri naslednjih prodajalnicah:
V Ljuhlj »ni: W. Mayr, lekar; J. Swohoda, lekar; II. L. VVencel. V Loki: Karol Fabiani, lekar. VCelji: A. Marek, lekar; J, Kupferschmied, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch,
V Krškem: F. iJolunsehes, lekar. V Kranj i:  Karol Savnik,  lekar; Karol Pnppo. V
Trtici: Otto Maly, lekar. V VVietingu: AV. Kiinig.
l.',i/.r-   teh so zaloge v vseh mestih in trgih v kronovinah, kateie se časih po listih oznanjajo.
Kdor mi ponarejalca moje zavarovane znamke tako skaže, da ga morem tožiti, dobi do .»oo Kld. nagrade.
! 8 'i
t—' < 3
n p
(X   C« Si
Oš
M 5 a
o ~.
a 2 »
» o
s pff |?S i
v>
i f i
g. MS B
•c  -1  ca B
—. p dq M ■ M
1        M =3
H fX ~ o
(— ^
s* — o r5
qp r* H
~JE> 'O
rja v g S c_ S. «•
te 0*\
s* s
H
Št. 28. (64—2)
Oklic
prostovoljne zemljiščne dražbe.
C. kr. okrajno sodišče v Tržiei naznanjuje: Na proSnjo dedičev gospe Frančiške Pollak iz Tržiča dovoli se prostovoljna dražba sledečih zemljišč:
1. Ulozna it. 191 katastralne občine trži^ke v cenitveni vrednosti 2800 gld.; 2. uložna št. 253 katastralne občine tržiške v cenitveni vrednosti 600O gld.; 3. uložna št. 192 katastralne občine trJdške, razen k temu zemljišču spadajoče takozvane „Pfund-lederwerkstiitteu iu poslopja za čreslo, v cenitveni vrednosti 6010 gld ; uložna št. 348 katastralne občine tržiške v cenitveni vrednosti 300 gld.; 5. zemljišče urb. št. 21, uložna ft. 510 ad Gilt Werneg v Tržiči, takozvano „zemljisče na petelinah", v vrednosti 4032 gld.; 6. zemljišče^ urb. št. 294 v Tržiči, uložna št. 1240, takozvano „Špičekovo zemljišče", v vrednosti 3449 gld.; — in določuje se za to prostovoljno dražbo dan na
SO. februvarja in Če treba na
27. tlan istega meseca vsakokrat dopoludne od 9.—12. ure in popoludne od 2.—6. ure na mestu zemljišč.
Dražbeni pogoji, vsled katerih je posebno vsak ponudnik dolžan pred ponudbo položiti 10°/0 varščine v roke dr&žbeuega komisarja; da se zemljišča, če treba, tudi pod cenilno vrednostjo prodajo, kakor tudi. da S' prosilci za potrjen je dovršene dražbe 14 dnij odloga pridržo, leže na ogled pri tukajšnje) sodniji. Kup se bode izročil dedičem Frančiške Pollak. Uknjiženi upniki obdrže svoje zastavne pravice.
C. kr. okrajno sodišče v Tržiči,
v dan 20. januvarja 1883.
^»roti
y olavi in
Lekarna „pri samorogu" v Ljuidjani, Mestni trg. Dolgo časa nijsva imela jaz in moj prijatelj apetita in sva trpela zaradi zaprlja glavobol, dokler nama slučaj nij prinesel v roke vase kri <-isliluc kugljice, škatljica po 21 kr. Kri ćlMlIae kugljiee imele so dober vpliv, a škatljica se je kmalu izprazidla; naročila sva torej Cel zavitek s 6 fikatjicami a 1 gld. f> kr. Izrekam vam zahvalo in z \«'s«-ljeui vam javljam o najinem zboljšanji in naročujoč za svoje znance še dva zavitka proti poštnemu povzetju, dovoljujem vam, da objavite mojo zahvalo in hvalo teh kri eiMlilnilt kii^ic.
! (43—2)
Spoštovano udan i
Fran IVoKeuee.
uradnik pri carinskem uradu.
Hj n o 7 -r- v ■
BT p*j'
•8*1 g
rt- ^
oo P
— o
- v- o a "fig
rt I
S 81
'Mu
~— n I 81 V O
p B. C. o.
b _
K o
rt E
k  n još
-   c as —"
s m i—11= <— a
-Tj?, m C
1-1
O   I   J t3
' 5 er . t2. rt
lij o
8s (C rc t>>5
<5
rc rs
£ »i
«2. " cs
2. B S
-p
«2. ^
i 2
B p?
5 fM<
ta
rt
B
o
CĐ
CD
jPniTO nariivuo
pomuhljevo jetrno olje,
pripravljeno po prostem odtoku jedna vrh drage naloženih svežih jeter, ne zaiuenjuti ga s čisčenim ali pa s takim, ki se zadobi iz skisanib jeter. Vspešneje kot vsaka diuga vrsta tacega olja, ki so prodaje v trirovini, so posebno uporablja proti skrti-ieljeni, raliiluli, plačnici, kroničnim oprham itd. itd. — V steklenicah h G0 kr. (10 steklenic 5 gld., za klgr. 2 gld. ; spojeno z železnim jodiirjem po-Bebno vspesno v ateklenicah po 1 gld. 10 steklenic 8 gld.) prodaje in razpošilja s postnim povzetjem
C5K PICCOLI, lekarnar „pri angelji" v Ljubljani, dunajska
cesta. (696—14)
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz uBt.  1 steklenica :')0 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
i
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje! M11030 let vporabljam Vašo (*aI««iliuo ualno vodo in   sa.Milni   zobni   prašek  z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakeum najtopleje. Pošljite zopet od VBakega Ji steklenico.
Spoštovanjem (39—2) _A_nto:n- Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frlina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna ,,pri samorogu"
v Ljubljani, !»!«■>< ni trg nI. 4.
1/datel) in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina m tisk „Narodne tiskarne".
5619