l*©$aift@£na itevlika i ufm*
,tev. 242,	1 V Ljubiiaai, v Četrtek 15. novembra 1923.
Poitnlna v gotovini.
Leto I.
___________________________	.	,.«i
1	Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke.
Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10* —, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 22’ -
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana“. upravnlštvo: Marijin trg št, 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglas! po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Doslednost naše j vlade. j
Kljub vsem večalimanj razburljivim lotranjim in zunanjim dogodkom, ki so jr sedanjih časih in razmerah neizogibni, ie naša država polagoma konsolidira. Mo primerjalno položaj naše države bodisi na njeno notranje stališče in razmere, bodisi na stališče in razmere do svojih bližnjih in daljnih sosedov v zunanjem svetu sedaj, z njenim položajem še pred' par leti, ali pa celo še pred dobrim letom dni, vidimo zelo zdaten napredek. Tega napredka ne morejo odrekati niti naši notranji, niti naši zunanji sovražniki. Kljub vsemu in proti vsemu gremo sicer počasi, a prav zato sigurno boljšim časom nasproti.
Razmere v naši notranjosti so se ustalile. Tisto veliko valovanje in kolebanje, kateremu smo bili izročeni še pred nediavnim časom, je že skoro docela zginilo. Z neko samozavestno sigurnostjo nadaljujemo pot, o kateri smo uverjeni, d!a je prava. Poprej smo pa tavali in tipali okrog sebe*, kakor cfa sami ne vemo kaj in kam hočemo. Sami o sebi smo dvomili, dvomili pa so o nas in naši bodočnosti tudi drugi In to je bilo veliko zlo, katerega posledice smo čutili mi vsi in jih deloma čutimo še sedaj.
V prejšnjih letih so se pod koalicijsko radikaisko demokratsko vlado izdajale prav pogosto razne številne naredbe samo zato, da so se zopet preklicevale. Kakor hitro sie je hotelo bstreči posameznim slojem v tem in onem oziru, se je Izdala naredba. Ta je pa tangirala večalimanj tudi druge sloje, ki seveda niso ne hoteli ne mogli molčati, in naredba se je preklicala. Kakšnim kolebanjem je bila n. pr. izročena naša — valuta pod znanim demokratom dir. Kumanudijem in njegovim vernim pomočnikom Plavišičeml To ve vsak, zato je nepotrebno razmotrivati nadalje o tem vprašanju. Izmed mnogih naredb, M so segle globoko v širše mase naših državljanov, naj omenimo samo eno: Naredba o pobijanju draginje ta občinskih razsodiščih. Komaj se je bila začela uveljavljati in pokazala dobre posledice, že jo je preklical isti minister, ki jo je izdal. Trgovci in ve-rižniki niso bili ž njo zadovoljni in vzela je čez noč slovo.
Forsirali so se po prejšnji vladi vedno ta samo interesi posameznih stanov in skupin brez vsakega' ozira na celoto. Zato ta odtod je izviralo tisto nihanje ta kolebanje ne samo naše valute, ampak vsega ustroja našega notranjega gospodarskega ta političnega življenja, kar je seveda našlo v edino primeren odmev tudi zunaj mej naše države. In tako smo padali vedno nižje in nižje v vseh ozirih. Takrat so se pojavljali pogosto tudi preroki* 1, ki so trdili z vso gotovostjo, da gremo za takratno — ne današnjo! — Avstrijo in Rusijo. In ti proroki niso govorili brez podlage. Mnogo simptomov je kazalo, da imajo prav. In morda bi se le res uresničile njihove besede, če bi bilo ostalo vse pri starem in bi se ne bila ustvarila na vodilnih mestih temeljita remedura.
Dans je pa naš notranji položaj trden, čeprav ne — rožnat. Saj rožnatega položaja nimajo niti druge, stare iln preizkušene velike država v katerih ni niti z daleka tako globokih nasprot-stev, kakor jih je pri nas ustvarila preteklost
Ce drugi nimajo raja na zemlji, pa bi ga naj imeli mi, ko še-le državo Ustvarjamo! Brez dvoma pa je, da bi jbilo lahko pri nas v notranjosti mnogo boljše v marsikakem oziru, ko bi bilo tnalo več strpnosti ta uvidevnosti pri haših političnih grupah. Kako naj se pomika državni ali pa vladni voz naprej ^spešno po cesti, če ga pa vlečejo naše fteväJne opozicijonalne stranke na vse f:rani: na levo, desno in nazaj, ter mu ^iio vse mogoče ovire na poti?
Kljub temu pa vendar očividlno na-preduiemo. To pa je brez vsakega dvo-?^a samo zasluga naše sedanje vlade, 10 81 ie i2 vsgga početka ustvarila jasen načrt, kaj in kam hoče. In na tem pacrtu vztraja brez ozira na levo in pesno z železno doslednostjo. Pred očmi nima samo posameznih skupim in stanov v državi, ampak smotreni skupni razvoj vseh stanov, vseh gospodarskih in kulturnih Panog v državi. Zato se razmeie boljšajo v vseh ozirih od dneva do dneva.
Razumljivo je seveda, da popolno «adr&vli&nja ne more nastopiti Čez noč
Ratifikacija trgovinske pogodbe med Poljsko in našo kraljevino.
Varšava, 14. novembra. (B) Danes ob 16. je bila v sejma v prisotnosti naše delegacije z vzklikom ratificirana trgovinska pogodba med Poljsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri tej priliki so bile prirejene naši delegaciji in naši državi spontane manifestacije. Obeda, ki ga je priredil na
časi naši delegaciji predsednik republike, se je udeležil podpredsednik skupščine Bakič, naš poslanik v Varšavi Simič in predstavniki vseh parlamentarnih skupin. Sprejem pri predsedniku republike je bil zelo prisrčen. Zvečer bo prirejena gola predstava v operi, na to pa bo sprejem pri našem poslaniku Simiču.
Razdelitev Slovenile in vprašanje velikih županov.
Osiaifiša	lypasia le ni
spreleta.
Beograd, 14. novembra. (B) Minister za notranje zadeve Vujičič je glede na likvidacijo pokrajinskih uprav dal sotrudniku »Vremena« naslednjo izjavo:
Vse vesti o tej stvari so v obliki, kakor so o njej pisali nekateri beograj-ski listi, netočne. Ministrstvo za notranje posle ne pripravlja nobene nove uredbe o razdelitvi1 Hrvatske ta Slovenije in tudi ne razmišlja o imenovanju novih velikih županov, kakor se to razširja v javnosti. Ministrstvo samo nadaljuje delo za uveljavljenje ustave in zakona o upravnih oblastvih. To se vrši že tri mesece. Doslej je izvršeno v Srbiji, Dalmaciji ta Bosni, sedaj pa prideta na vrsto Hrvatska in Slovenija. V Srbiji so bila ukinjena okrožna načelstva, pa se ni nihče temu upiral. Zakaj bi se naenkrat zdelo čudno, če se isto izvrši v Hrvatski in Sloveniji? S tem ne delamo nobenega novega načrta in nobene nove uredbe, ampak nadaljujemo izvajanje starega načrta ta stare uredbe. Za tem se ne skriva nobena politična gesta, ampak je to enostavna izvedba ustave in zakona. To se ni moglo zgoditi v vseh pokrajinah naenkrat. Bile so velike
težkoče zaradi različnega zakonodaj-stva in še ne izenačene uprava pa tudi to se bo premagalo. Vlada ni nikoli niti mislila nato, da ne bi zakona o upravnih oblastvih v Hrvatski ta Sloveniji izvedla, ni pa mogla tega zaradi tehničnih ovir takoj storiti.
Prav tako nimamo nobenih težkoč s postavljenjem velikih županov, kakor sem to čital v nekih listih; kajti veliki župani so postavljeni povsod. Prazno je samo še mesto v Zagrebu. V mariborski oblasti je bil imenovan za velikega župana dr. Miroslav Ploj že v decembru lanskega leta. Bil pa je poslan v Pariz po poslih ministrstva za zunanje zadeve. Nadomestoval ga je veliki župan ljubljanski dr. Miroslav Lukan. Sedaj smo zahtevali od ministra za zunanje zadeve, da pokliče dr. Ploja na njegovo mesto. Dr. Lukan je podal ostavko, ki pa še ni sprejeta. (S to ministrovo izjavo je ovržena neresnična vest »Slovenca* z dne 9. t. m. Uredn.) Ako se mu ostavka dovoli, ostaneta izpraznjeni samo mesti velikih županov v Zagrebu ta Ljubljani. Toda ti mesti se bosta mogli, kadar bo to potrebno, z lahkoto, popolniti.«
Notranja politična situacija.
Zanimive kombinacije. — Vprašanje razgovorov s klerikalci.
Beograd, 14. novembra. (Z) »Beogradske Novosti« pravijo, da se po današnji politični stagnacij pripravljajo tla za nove politične dogodke. V vladnih krogih pripravljajo akcijo, ki naj bi paralizirala delovanje opozicije, ki hoče strmoglaviti vlado. Po informacijah lista se pripravlja vlada za izvršitev vidovdanske ustave s tem, da razdeli državo na oblasti. Vlada hoče izvesti ustavo, potem pa naj bi prišlo nekaj doslej neznanega. V Zagrebu naj bi bil imenovan vladni delegat za tretjo instanco. Razen tega bi se v Zagrebu ustanovila institucija neke vrste pomočnikov ministrov vseh pridobitnih resortov. Za sedaj še ni določeno, ali bi vladnega delegata postavil minister za notranje posle ali pa ministrski predsednik. V prvem primeru bi bil enakopraven ostalim pomočnikom pridobitnih ministrstev, v drugem pa bi imel višji čin. — Na ta način bi se ustvarila neke vrste vlada, ki bi vršila v Zagrebu funkcije tretje instance v vseh upravnih poslih. V delokrog te vlade bi spadale vse novo organizirane županije na Hrvatskem.
Beograd, 14. nov. »Beograjske Novosti* pišejo: Znano je, da je kongres klerikalne stranke, ki se je pred kratkim vršil, sklenil, da se puste poslanskemu klubu glede njegovega daljnjega zadržanja proste roke. Ker stojimo pred administrativno razdelitvijo Slovenije, je to vprašanje ponovno prišlo na dnevni red. V radikalnih krogih, posebno v krogih vlade, se o tem vprašanju mnogo govori Ti krogi odkrito
izjavljajo, da se bo to vprašanje s klerikalci talcoj po povratku dr. Korošca iz Poljske razčistilo in se bodo klerikalci povabili, da vstopijo v vlado. Radikali pristajajo na to, da ugode Slovencem v vseh vprašanjih, ki ne bi bila v nasprotju z ustavo. Neki član vlade je izjavil danes našemu uredniku, da vlada upa na uspeh teh novih razgovorov. V klerikalnih krogih, na katere smo se obrnili za informacije v tej stvari, ne dementirajo vesti o možnosti novih razgovorov. Oni samo izjavljajo, da dvomijo o uspehu takih razgovorov, ker so prepričani da radikali ne bodo dali Sloveniji avtonomije; brez te pa zopet klerikalci ne mislijo vstopiti v vlado. Klerikalci vedo, da je vlada v težkem položaju, zlasti glede na stanje vprašanja Zombolje, ker se more zgoditi, da bi Nemci spremenili svoje stališče. V vsakem sluča ju bo po dohodu dr. Korošca to vprašanje prišlo na dnevni red im se bo skušalo definitivno rešiti.
Ht2š@	m&L®,
Beograd, 14. novembra. (Z) Zunanji minister dr. Ninčič ie prejel iz Aten ratificiran izvod pogodbe med Grčijo in našo kraljevino o svobodnem pasu v solunski luki. Te dni predloži pogodbo narodni skupščini, da jo ratificira tudi naš parlament, da bi se na ta način čimprej začela pripravna dela za to našo cono v pristanišču v Solunu.
Rešim®
Sokolski Tabori
ta da je dandanes še mnogo križev ta težav. Industrijci niso zadovoljni, ker jim primanjkuje gotovina uradništvo in delavstvo ima prenizke prejemke, kmet in obrtnik previsoke davke itd. Ali vendar kljub temu živimo in opravljamo v miru svoj posel in tudi v miru použi-jemo svoj borni košček kruha. Da pri tem trpimo in doprinašamo žrtve boljši svoji in naših potomcev bodočnosti, je samoobsebi umevno. Brez žrtev nismo ustvarili svobodne lastne države in brez njih je zlasti v prvih letih tudi ne bomo vzdržali.
Sedanji homogeni vladi moramo priznati, da se trudi z vsemi svojimi močmi, da ustvari v državi razmere, v katerih naj bi se počutili vsi naši držav-
ljani bodisi tega ali onega stanu zadovoljno in srečno. Ako ji je bilo mogoče do sedaj, v času komaj enega leta, vsled svoje dosledne vztrajnosti ozdrar viti splošno razmere v tej meri, da so vsaj znosljive, ji bo brez dvoma možno tudi zvesti ostati svoji prvotni obljubi in odpomoči nastali bedi med uradni-štvom ta delavstvom, kolikor je seveda taka odpomoč v sedanjih razmerah sploh možna.
Ozdravljanje vsakega bolnega organizma pa se vrši polagoma ta stopnje-ma. Le kadar se zgodi čudež, nastopi ozdravljenje mahoma. Čudežev pa dandanes v teh realnih časih ne more delati nihče več in seveda tudi naša vlada ne.
Pred volilnim bojem v Angliji.
Wolibie ©. decembra. - Sporazum med lio^dom Cieorgeom in AsciuifSiom.
London, 14. novembra. (B) Na današnjem prvem sestanku parlamenta je predsednik ministrskega sveta Bald-win naznanil sklep, da se parlament razpusti 16. novembra in da se nove volitve razpišejo za 6. december.
Volilna parola vladne stranke bo tarifna politika v zaščito domače industrije in dajanje prvenstva produktom britanskih dominijev. Volilna parola liberalne stranke bo: svobodna trgovina. Ker je bil danes dosežen sporazum med Asquithom in Lloydom Georgem, bo liberalna stranka pri volitvah nastopila
kot ujedinjena stranka. Delavska stranka še ni točno definirala svojega volilnega programa, sodi pa se, da bo njen program: progresivni davek na kapital.
Po današnjem posvetovanju Baidwina s Chamberlainom, Birkenhidom in Hornom, bivšimi konservativnimi ministri, izgleda, da bo dosežen z njimi spo razum, in da je zagotovljena njihova kooperacija. V slučaju, da bi Mii izvo-jleni, bi oni šli v vlado. Churchill ostane na strani Lloyda Georga. Volilna kampanja bo, kakor vse izgleda, jako ostra. Število kandidatov je prav veliko.
Presoja nemške plačilne zmožnosti.
Francosko stališče. — Angleški dvomi.
Berlin, 14. novembra (W) Kakor pravi neko uradno poročilo, se je francoski odposlanec v reparacijski komisiji o pravicah izvedeniške preiskave, ki jo je on predlagal izjavil, da bi se po naziranju francoske delegacije moralo delo izvedencev raztezati na ocenitev nemških notranjih virov, kakor tudi zlasti na ocenitev nemške imovine v inozemstvu. Naloga reparacijske komisije bi bila, natančno določiti program izvedeniškega odbora. Reparacijska komisija pa bi morala prej slišati pripombe nemških delegatov, ki bi se mogle nanašati v celem ali deloma na vprašanja, ki so stavljena v programu za izvedeniško preiskavo. Francoska delngacija je reparacijsko komisijo obvestila o stališču, ki ga namerava zavzeti napram programu.
Pariz, 14. novembra. »P e tli P a r i s i e n« prinaša izjavo angleškega odposlanca v reparacijski komisi! Bradburyja, ki je izrekel svoje pomisleke, če ni mehanizem osmega dela versaillske mirovne pogodbe, po katerem mora reparacijska komisija od časa do časa preizkušati plačilno zmožnost Nemčije, po dogodkih zadnjih enajst mesecev tako močno poškodovan, da komaj še more funkcijonirati, Le zato, ker ima osmi del versaillske pogodbe še mednarodno zakonsko moč in je tedaj reparacijska komisija sodišče, ki je dolžno poslušati argumente in izjave Nemčije, pritrjuje on temu, da se zaslišijo nemški zastopniki in se tai ko izognemo vsakemu sumu zakono-lomstva, četudi si on od tega ne obet» nobenih praktičnih koristi.
in ameriško stališče glede povratka nemškega prestolonaslednika.
London, 14. novembra. Kakor poroča diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha«, se zavezniške vlade pogajajo o vprašanju povratka prejšnjega nemškega prestolonaslednika v Nemčijo m o vprašanju, če naj se vzpostavi delovanje medzavezniške kontrolne komisije. Angleški krogi so glede povratka bivšega prestolonaslednika v Nemčijo naziranja, da je napačno pretiravati osebno važnost prestolonaslednikovo. Poročevalec v zvezi s tem dalje pravi da Poincare ni stavil v pariških listih napovedanega predloga, da bi se razširil sedanji zasedeni pas v zapadni Nemčiji in da bi se zasedla Hamburg ta Bremen.
Francosko posojilo
naši državo.
Pariz, 14. novembra. (B) Danes je bil razdeljen referat poslanca Marina o predlogu posojila 300 milijonov frankov. ki se ima dati naši kraljevini
Odnošaji z Bolgarsko.
Beograd, 14. novembra. (Z) Včeraj je posetil ministra za zunanje posle dr. Ntačića bolgarski poslanik Vakarevski. Kakor se doznava, je poslanik Vakarevski tudi tokrat uveraval ministra lojalnega zadržanja bolgarske vlade napram naši državi.
Beograd, 14. novembra. (B) Kakor javljajo iz Sofije, je po petdnevnem odmoru včeraj zopet začela z delom naša in bolgarska komisija za likvidacijo rekvizicijskih priznanic v krajih, kjer je za časa okupacije bolgarska vojska vršila rekvizicije. Naši delegati so obvestili bolgarsko komisijo, da naša vlada pristaja na to, da ji bolgarska vlada izplača 300 milijonov levov. Ta vsota se bo razdelila med oškodovance in sicer se bo izplačala polovica v denarju, polovica v naravi.
Fflorilec holgarslt&ga poslanika OaskaBova — oproščen.
Praga, 14. novembra. (B) Porotno sodišče je danes po razpravi, ki je trajala tri ure, oprostilo makedonskega Bolgara Atanasa Nikolova, ki je 25. avgusta t. 1. v Pragi umoril bivšega bolgarskega poslanika Daskalova. Sodišče je smatralo za dokazane trditve branitelja, da je Nikolov izvršil zločin pod Pritiskom makedonskega revolucionarnega komiteja in zlasti njegovega šefa Todora Aleksandrova. Nikolov bo izgnan Iz Češkoslovaške.
Washington, 14. novembra. (Reuter) Uradni krogi s previdnostjo ta opreznostjo opazujejo dogodke, o katerih prihajajo poročila iz Nemčije in dopuščajo misliti, da se Zedinjene države ne bodo udeležile eventuelnega protesta zaveznikov proti vzpostavitvi monarhije v Nemčiji, ker stoje na stališču, da si more vsaka dežela svojo vladno obliko sama izbrati ta ker Zedtajeata države niso ratificirale versaillslke mirovne pogodbe. Glede reparacij ostajajo teoretično za nova pogajanja izvedeniškega komiteja vrata odprta ta si Zedinjene države pridržujejo odločitev, s tem, da čakajo na nadaljnji razvoj.
Poležal na Grškem.
Atene, 14. novembra. (Z) Govori se, da se Venizelos ne mara vmešavati v vprašanje izpremembe ustave pred volitvami v parlament. Vprašanje naj bi se rešilo legalnim potom. Po njegovem mnenju bodo stopili liberalni veni-zelisti v volilni boj s programom odprave monarhije. Polkovnik Plastiras ta predsednik vlade Gonatas se nista sporazumela o tem, ali naj ostane kralj v Grčiji za časa volitev ali ne.
Atene, 14. novembra. (B) Listi pišejo o različnih žaljivih ukrepih, ki jih je Turška podvzela proti Grkom. Ne samo, da turška vlada ni v zmislu lau-sannske mirovne pogodbe proglasila amnestije, ampak še nadalje preganja Grke, ki so turški državljani, zaradi veleizdaje. Trije Grki, ki so bili na otoku Prinkipo aretirani, so bili prepeljani v ječo v Jalovu. Sekvestracija premičnega in nepremičnega imetja odsotnih Grkov se še naprej vrši. Sedaj se je enako začelo postopati z imetjem grških državljanov. Turški listi so, kakor bi hoteli opravičiti to postopanje, ki krši lausannsko pogodbo, začeli živahno ob-rekovalno kampanjo proti Grkom in pišejo o dozdevnem preganjanju muslimanov na Grškem.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Smrt majke Jugovičev \ Dijaška predstava ob 4. uri pop.
Opera: »Evgenij Onjegin«. Izv.
Kino Matica: »Boris Godunov«.
Kino Tivoli:	»Pustolovka iz Monte,
Carla«. - HI. del.	p >
Kino Ideal: »Yvonne Delorme«. i Kino Ljublj. dvor: »Otroci revolucije«. '
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden:	lekarna Trnkoczy na
I Mestnem trgu in Ramor pri glavnem ko-'1 iodvoru.
.........
Pismo m Madžarske.
Garancijsko posojilo — os političnih diskusij.
(Ođ našega budimpeštanske ga dopisnika.)
—y. Budimpešto, sredi nov.
V svojem listu »Esti Kurir« je poslanec Rassay napisal članek,, v katerem polemizira na eni strani z dr. Be-nešem, na drugi z Bethlenom. Ministrski predsednik grof Bethlen je imel namreč v Balassagyarmatu ter v Szol-noku dva govora, v katerih je med drugim — razmotrivajoč ekspoze zunanjega ministra češkoslovaške republike — dejal, da bi bilo velikega, pomena, ako bi hotela opozicija v eno izmed onih treh strank, ki tvorijo sedaj vladno večino. Pri tej priliki je zvalil grof Bethlen vso odgovornost radi krivičnih obsodb nad emigranti na sodišča, poleg tega pa na vse poprejšnje režime in na narodno zastopstvo. Ali ministrski predsednik je bil toliko previden, da je povdaril pripravljenost Madžarske, vpostaviti demokracijo ter likvidirati vprašanje emigracije. Sicer pa — tako je tolažil Bethlen svoje poslušalce — nikdo ni zahteval od Madžarske, naj izpolni ti zahtevi v formalnem oziru. Zahteva po demokraciji je sicer v interesu Češkoslovaške, vendar pa je jasno kot beli dan, da ba: pripomogla h konsolidaciji Madžarske, pa ne modra zgolj radi garancijskega posojila, marveč zato, ker je sicer vsaka rekonstrukcija iluzorna. Brez dvoma je mislil grof Bethlen na onem mestu svojega govora, kjer je govoril o emigraciji, na dvoje različnih taborov emigracije, zlasti na ministra Garamija, Tu vidimo^ da madžarski politični krogi kljub silni gospodarski depresiji in Mjub temu, da je Madžarski garancijsko posojilo Društva narodov krvavo potrebno, nikakor ne morejo otresti ideologije, katero je zapustil grof Tisza kot žalostno dedšči-no vsemu madžarskemu narodu. Gre namreč zato, ali naj vlada tudi v bodoče organizirana peščica aristokratskih latifundistov, ali naj se parlamentarizem in vse javno življenje postavita na bazo demokracije. V prvi vrsti bi Mio treba vpeljati dalekosežno ustavno reformo z uvedbo enake, splošne in tajne volilne pravice. Tega pa sedanji vladni krogi ne upajo, ker jim primanjkuje moralne opore. Grof Bethlen je sicer politik zmernejšega kova, ali okol-ščine so silnejše kot on, zato ne ve pač nikdo, kaj bodo prinesli prihodnji dnevi.
Banket oktobristov, ki se je vršil 31. pret. meseca tvori še sedaj glavno tvarino vseh kavarniških in političnih pogovorov. Tega dne se je zbralo več članov bivše Karolyijeve vlade, sami liberalni politiki, kakor Emil Pikier,
Prekršžeuarajs.
Kakor v slovanskem Primorju, tako so Italijani v Tirolih prepleskali prvotne nazive, tako da poslej izgine izraz »Tirolec« itd. Južna Tirolska se bo po-sehkrat imenovala Gorenja Adiža (Alto Adige), ostala pokrajina pa Atesini. Vse tiskovine, lepaki, knjige, zagla^ja na pismih, računski listki, pobotnice s staro oznako se zaplenijo in krivci, ki rabijo nekdanje poimenovanje zapadejo kaznim, ki jih predvideva člen 434 italijanskega kazenskega zakonika. Kako neki se bo nazivalo poslej tirolsko petje, pa tirolski klobuki? ... Upajmo, da so laški anabaptisti bolje uspeli okoli Dolomitov nego v slovenskem ozemlji, kjer imamo v krajevni nomenklaturi toliko spakedrank. Pomislite le na Km in Monte Nero: nekdo je moral v slovarju iskati besedo »krn«, a jo je iskal pod italijanskim pravopisom: cm = nero. Takih utegne biti še več.
Farkasz, Batthyany itd., ki so govorili o pomenu oktoberske revolucije, ki je napravila konec tiranstvu Habsburžanov. Soglasno je bila izražena zahteva, da se morajo emigranti čimprej vrniti. Grof Karolyi, Garami, Lovaszyi, Hok in Oskar Jaszy, najboljši sinovi Madžarske se nahajajo v inozemstvu in se jih smatra za izdajice samo zato, ker so dokazali, da je propast Madžarske delo sedanjega režima. Seveda so bili Karolyi in njegovi prijatelji frenetično aklamirani. Naj še pripomnim, da je napredni »Vilag« to manifestacijo iskreno pozdravil. Edino soicjalistična »Neps-zava« in Rassayjevo glasilo sta objavila neko limonado, ki je ni mogoče zaužiti: medtem ko se vnemata za garancijsko posojilo, želita obenem Beth-lenov padec, ker jima ne ugaja rešitev emigracijskega vprašanja, od katerega zavjsi v prav izdatni meri ta veliki kredit Dr. Beneš se v svojem ekspozeju ni dotaknil vprašanja, kateri emigraciji naj se omogoči povratek v domovino. To bi bila končno stvar Madžarske. Gre za načelo, ki ga doslej Madžarska ni spoštovala. Nobenega dvoma pa ne more bti o tem, da je imel češkoslovaški zunanji minister v mislih tiste »oktobriste«, ki so na poti raznim Rassayem in njemu enakim ljudem.
Polemika o demokraciji je v budimpeštanski atmosferi zanimiva. Težko verjetno pa je, če se bo trma madžarskega konservatizma omehčala. Avstrija se je z lahkoto podvrgla ženevski operaciji, ponosna Madžarska pa ne more upogniti svojega tilnika. Sedaj še oklevajo... Pride čas, ko bodo morali tudi tukajšnji politični krogi požirati grenke pilule, kajti madžarsko državno gospodarstvo je bolno, ljudstvo si želi konsolidacije in demokracije in je sito ogabnih intrig legitimistične gospode.
Vlada je te dni razkrila zelo obširno zaroto, ki jo je vodil posl. Ulain. Imel je tesne zveze z bavarskimi pučisti in s Hitlerjem samim. Razprava še ni končana, vendar pa je jasno, da so bili zapleteni v to zaroto tudi nemški nacijo-nalistični Icrogi. Pučisti so nameravali um-oriti vse ministre, izvzemši Stefana Szabo in justičnega ministra Emila Nagy-ja. Na proskripcijski listi so našli imena najodličnejših politikov in publicistov. Afera je dvignila mnogo prahu, najčudneje pa je dejstvo, da je finansiral ta prevrat ameriški milijarder Henry Ford. O tem pa prihodnjič več.
svet.
= Mačica Serbska. Jesenski občni zbor Mačice Srbske se je vršil dne 3. oktobra v Srbskem domu v Budišinu. Navzoč je bil tudi češki slikar in veščak L. Kuba, ki je imel predavanje o krojih, kojih slike je baš v Budišinu razstavil. Drugo predavanje je imel ravnatelj srbskega muzeja M. Wjerab »O stari kulturi indoevropski«. Na občnem zboru so se spet čule težke pritožbe proti kulturnemu škandalu na Pruskem, ki brezozirno dalje germanizira ter prezira srbske učitelje in duhovnike. »Serbske Novine« pišejo o tem: »Ne najdem primernih besed, da bi obsodili to kulturno sirovost, s katero se srečavamo samo med ljudmi na nizki stopnji prosvete«. Tako skrbi »kulturni« Nemec za izobrazbo tujerodnih manjšin, člen 113. nemške ustave je popolnoma pozabljen. Lužiški Srbi upajo in pričakujejo pomoči od Zveze narodov, kateri so poslali spomenico slavistov vseh univerz, zlasti se zanašajo na Čehe, ker zavzemajo v Zvezi narodov tako ugledno mesto.
Iz pnkge življenja.
!?-;---DAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V LJUBLJANL
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Petek, 16. novembra: »Osma žena«. Red A. Sobota, 17. novembra: »Kar hočete«. R. B. Nedelja, 18. novembra, ob 3. popoldne: »Krojaček junaček«. Izven.
Ob 8. uri zvečer: »Danes bomo tiči«. Izven.
Pondeljek. 19. novembra:	»Osma žena«.
Red D.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Petek, 16. novembra: »Aida«. Red F, Sobota, 17. novembra:	»Mignon«, gos Sije
ga. Wesel-Polla. Red E.
Nedelja, 18. novembra: »Sevilski brivec«, gostuje ga. Wesel-Polla. Izven. Pondeljek, 19. novembra: Zaprto.
— Gost v ljubljanski operi. Danes zvečer nastopi v operi kot gost g. Vika Galeta, in sicer kot Tatjana v operi Evgeni) Onjegin. G. je dramatičen sopran ter ima zelo mnogoštevilen in raznovrsten repertoar. Trenutno je stalen gost zagrebške opere. Poleg nje nastopijo gospe Borova, Sfi-ligoieva in Smolenskaja. Onjegina poje g-Popov, Lenskega g. Kovač, kneza Gremi-na g. Betetto. — Ostale vloge so v rokah Perka, Šublja In Mohoriča. Predstava se vrli kakor izven.
— Predstava po znižanih cenah bo v dramskem gledališču v četrtek, dne 15. t. mi ob štirih popoludne. Vprizori se krasna pesem, polna zanosa in domovinske ljubezni »Smrt maike Jugovičev«.
LJUBLJANSKA OPERA.
Mignon. Thomasova gracijozna in elegantna muza je precej podobna Gounodovi. Lahka, dokaj sentimentalna, sladko melo-dijozna in zato ušesu na vso moč prikuplji-va glasba. Thomasova je operi »Mignon« donesla izredno popularnost. Od premijere (1. 1866) pa do leta 1894 je doživela le v Parizu okoli tisoč repriz in opere jo še danes rade stavijo v svoje repertoirje. — V Ljubljani se je občinstvu priljubila v eni prvih sezon po prevratu pod vodstvom g. kapelnika Brezovška in z g. Thierryjevo v naslovni vlogi. Letos jo je naštudiral vestno in točno marljivi kapelnik domačin g. Neffat. Uprava je razdelila vse vloge med domače soliste in solistinje, povečini novince, tako, da bi lahko imenovali predstavo kot debut našega opernega naraščaja. Misel je bila vsekakor hvalevredna, četudi taki poskusi večini publike, ki želi vloge zastavljene z najboljšind močmi, morda niso po godu. Naj le pridejo do besede tudi tisti, ki še negotovih _ korakov stopajo na oderske deske: treba jim je poguma za vztrajni študij in za izpopolnjevanje. In če nastopajo tako samozavestno, z vso resnostjo, kot je v »Mignon« nastopila n. pr. gdč. Saxova v večji in tudi ne lahki, partiji, nas ni strah za uspešen napredek domačega opernega naraščaja. Gdč. Saxova je absolventinja konservatorija Glasbene Matice In razpolaga z upoštevanja vrednim glasovnim materijalom širokega obsega in prijetnega, nekoliko zastrtega tim-bra. Ne manjka mu miline, pa tudi ne dramatičnega izraza. Nastop gdč. Saxove je bil razveseljiv pojav: obeta se nam ^Montirana in ambicijozna pevka, kateri želimo razmaha in napredka od srca. — Pravtako g. Burji, ki je Viljema Meista lepo peU v igri je še malo neokreten, pa upamo, da se bo razvil. Za mehke lirične partije je njegov glas kot nalašč. Maskiran ie bil slabo.
Politika
bfü pameti.
»Ameriška Domovina« piše pod tem naslovom:
Jugoslavija ne potrebuje ničesar kot edinosti in ozkega bratskega sodelovanja vseh treh bratskih plemen: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Edino v najbolj popolni slogi in skupnem delu more Jugoslavija napredovati, sicer se bo zopet izkazala ona pravljica o kralju Samu in njegovih sinovih ter desetih palicah kot pravilna. Posamezni pademo, združeni stojimo.
Žal, da v Jugoslaviji danes vleče vsak na svoj konec. To se zlasti tiče Hrvatov, ki s protijugoslovensko politiko ne samo manjšajo jugoslovenski vpliv v zunanjem svetu, pač pa tudi ponižujejo sami sebe ter zaostajajo. Človek se mnogokrat čudi beograjski vladi, ki pač pozna skrajne meje potrpežljivosti napram revolucijonarnemu elementu v državi. Glede edinosti jugoslavenskoga naroda pač ne bi smeli poznati nobenega pardona. Država trpi največ, ako ne more na zunaj pokazati, da je trdna celota, pač pa mešanica nezadovoljnih elementov, ki bi najraje videli, da propade lastna vlada.
Med Hrvati je jugoslovenske nesloge kriv v prvi meri Stjepan Radič, ki je demagog prve vrste Mi se ne čudimo priprostemu hrvatskemu seljaku, da se da zapeljati besedam prebrisanega demagoga, ki že tri leta slepari hrvatsko javnost, toda čudimo se hrvatski inteligenci, ki mora vedeti nekaj več kot verjeti besedam advokata, ki napeljuje vodo na svoj mlin. Radić privi, da more Hrvatska napredovati le, ako je samostojna. In da dobi za to svojo sleparsko teorijo stotisoče privržencev, je jasno znamenje, da vlada silna korupcija v politiki med Hrvati, če bi se slovenski in hrvatski poslanci zedinili in skupno šli v Beograd, bi lahko zmernim, toda odločnim potom pokazali, da je le v najbolj složnem sodelovanju vseh bratskih plemen spas in napredek Jugoslavije.
Radiču so tla v Jugoslaviji postala prevroča, zato je pred več tedni pobegnil iz kraljevine ter dospel v London. Radič je pripovedoval svojim pristašem, da ga bo Anglija sprejela odprtih rok, toda prišel ni nikjer dalje kot do vratarjev raznih ministrov. Povedali so mu tudi, da čimprej se pobere iz Londona, tem bolje za njega. Toda kam naj gre?? Švicarska vlada mu je že naprej namignila, da naj nikar ne hodi v gorato republiko, ker mu bodo zakurili pod nogami, dočim Francija niti njegovega imena neče slišati. Radiču preostaja še Italija, toda slednja brez dovoljenja Anglije in Francije niti ziniti ne sme.
Radič je kot politični demagog Hrvatov izžel ogromne milijone denarja za svoj žep. Te milijone je Radič za časa svojega bivanja v Zagrebu lepo spravil preko jugoslovenske meje na varno. Sedaj, ko je pobegnil iz Jugoslavije, lepo živi na račun tega prislepar-jenega denarja in se smeje bornim hrvatskim seljakom.
Ni čuda, da so se zadnje čase začele Hrvatom odpirati oči. Nekaj časa so glavarji Radičeve stranke trdili v javnosti, da je Radič šel v sporazumu z vodstvom stranke v inozemstvo, toda kmalu so morali priznati, da je to laž.
Kar Jugoslaviji manjka, je — pamet in sodelovanje. Danes pa hoče tam biti Srb več kot Hrvat, Hrvat več kot Srb, Slovenec več kot Hrvat in tako naprej. Nazadnje pa ne bo nikogar ostalo, ker se bodo med seboj podavili.
Tudi na to ie treba paziti. Go. Gajevo-Jer-manovo smo poslušali z mešanimi občutki, ima drobčkan, prožen glasek, ki v višini žal ne ugaja, čeprav mu koloratura gladko teče. G. Pugelj je pel Jarna. Sreče ni imel; že v začetku je nerodno distonirai, v igri je vedno enak. Zelo radi bi ga že enkrat brez pridržka pohvalili. G. Perko je za male vloge kar pripraven, vendar bo njegovemu glasu treba šole. Gdč. Kocuvanova (Friderik) ni mogla bogvekaj pokazati, slišati jo moramo v izrazitejši vlogi. —- G, Mohorič je pod?l Laerta s precejšnjo igralsko izurjenostjo je tudi pel Ppvsem dostojno. Nekoliko komičnega obiležja, ka-koršnega je včasih nudil g. Trbuhovič, bi tej vlogi ne škodilo, saj menda opera »Mignon« baš le zaradi ene scene nosi naslov komična opera, drugje komike ne najdemo, S tem bi bila vrsta opernega naraščaja v »Mignon« na kratko ocenjena. — učitelj in glasnik in vzor pevca naj mu bo Lotario g. Betetta v ljubezni do umetnosti, v resnosti svojega poklica. Njegov Lotario je v vseh potankostih petja in igre; fenomenalna kreacija, katere bi se najstrožji kritik ne mogel dotakniti le z eno besedo. Tu se kritika jenja. Vsem solistom in soli-stinjam bi pa pokazali radi deklamacijo g. Betetta kot vzor. Parter, lože in galerija — vsi ga razumemo od prve do zadnje besede, med tem, ko drugih solistov dostikrat noberie. G. Betetto naj Vam bo vzor! — Zboru se je poznalo, da ni sigurno naštudiran, ker je bojda za to manjkalo časa. — Poje zadovoljivo, v igri je pa včasih tako lesen, da nas je groza. Pripisujemo to na rovaš režije. Samo vzgled. Ko v predzad. nji sliki začne grad goreti, stoje pevci in pevke kot okameneli in gledajo brez strahu in razburjenja, kako njihovemu gospodu hiša gori, dame se pa brezskrbno pahljajo s pahljačami kot na kakšnem zabavnem predpustnem balu. Naravnost smešno 1 Ali pa: ljudstvo (zbor) pride na oder m se
Nekaj © kompcSii.
Osiješka radikalska »Straža*, je v eni svojih zadnjih številk prav temeljito okrcala uvodničarja lista »Die Drau«, ki se je dnevno pehal v potu svojega obraza, da M prikazal javnosti korupcijo v naši državi kot nekak srbski greh.
»Straža« mu odgovarja:	Tudi mi
smo proti korupciji in obsojamo vsakogar, ki jo omogoča in podpira. Smo za to, da se to zlo izkorenini, ali potem se moramo oprijeti drugih sredstev, .kakor pa se ne smejo posluževati korupcije nekateri ljudje, ki bi hoteli z njeno pomočjo sejati plemensko mržnjo.
Na velikem zborovanju Slovenske ljudske stranke v Ljubljani je govoril o korupciji tudi vodja stranke g. dr. Korošec. Dejal ni, da je korupcija srbski, hrvatski ali slovenski greh, rekel pa je nepristransko, da je korupcija splošna epidemija, ki vlada po vsem svetu.
Kdor hoče biti objektiven, bo moral priznati, da je korupcija splošno zlo in da se je ne more pripisovati zgolj posameznim strankam. To je rana, ki se je odprla ob nastanku naše mlade države, v času splošnega materijalistič-nega razpoloženja in velike bede. Korupcija prihaja navadno po vsaki veliki vojni. To je priznal tudi g. Korošec. On je sicer iznenađen nad dejstvom, da se ne more vstvariti fronta za pobijanje korupcije, mi pa vemo, da to iz enostavnih razlogov ni mogoče. Ti razlogi tiče v današnjih strankarskih borbah.
Naše stranke so si složne v tem, da podtikajo vso krivdo na korupciji samo vladi. Če pišejo naši listi o notranje-poliitičmh razmerah, jih spravljajo navadno v zvezo s korupcijo, če pišejo o zunanji politiki, je kriva zopet korupcija. či'tajfe poročila opozcijonalnega tiska o carinski uredbi, o zaključkih Narodne banke proti povišanju obtoka bankovcev: po mišljenju tega tiska je vsega kriva korupcija, velesrbska interesna sferai, ropanje države itd.
Tako se piše sistematično. Pet let že gledamo, kako se naše časopisje oprijema tega sistema. Da je to nepravilno in naravnost zločinsko razumevanje korupcije kot splošne bolezni naše družbe, da je to navadno izkoriščanje v strankarske svrhe in potemtakem tudi plod splošnega državnega defetizma, o tern smo ,si pač najbrže vsi na jasnem.
Ko je bila na vladi radikalno-demo-kratska vlada, so bili takratni demokratski ministri na glasu kot največji »pljačkaši« države. Sedaj pa ti demokrati očitajo koruptnost sedanji vladi!
Korupcija je pravzaprav splošen pojav, njene grešnike pa dobimo v vseh političnih strankah.
Naše politične stranke se v tem vprašanju niso izkazale. Isto je doka zalo tudi časopisje. Če bi bilo časopisje zadelo bistvo korupcije, potem je ne bi nalagalo kot greh vsakokratne vlade, če bi se bavilo časopisje s tem vprašanjem vsaj z nekoliko več taktom, stvarnostjo in strokovnjaškim hotenjem, in ako ne bi izkoriščalo1 te splošne bolezni zgolj v glupo svrho plemenske borbe, bi se hitro našlo zdravilo za to zlo.
Naše separatistično časopisje je že docela izgubilo vidike za stvarno presojanje tako važnega vprašanja, ker je zaslepljeno s partizanstvom in plemensko mržnjo, ker ne mara niti več države. Mi pa gledamo na državo in njen napredek. Strankarski in osebni momenti so za nas postranskega pomena. Korupcija je splošno zlo, ki se more širiti samo v takih razmerah, kakor jih vstvarja naše separatistično časopisje in opozicija.
vstopi kot na koncertu. Spredaj sopran in alt, zadaj tenor in bas. Sedaj je pa ljudstvo disciplinirano in čaka, kedaj bo g. Neffat zamahnil, da jo smemo urezati. Režija, kje si? — Orkester je ljubeznjivo Thomasovo muziko docentno interpretiral in pozorno sledil g. kapelniku Neffatu, ki mu ni pustil udušiti mladih pevcev in pevk, tako kot ne dela njegov šef in direktor, vkljub opetovanim blagohotnim opozorilom kritikov. G. Neffat pevce podpira, kar mu je le v čast. In še nečesa smo bili veseli. Balet se je popravil in je po zaslugi novega baletnega mojstra g. Trobiša prav častno nastopil. Tudi napredek. Izvajajoči so bili ves večer deležni prisrčnih aplavzov, po dejanjih pa tudi na odprti sceni. Zaslužili so jih in nadejamo se, da se bo pri prihodnjih predstavah še marsikaj izboljšalo in izpopolnilo. Operi »Mignon« pa je v letošnji sezoni zagotovljeno lepo število ponovitev.
— Dr. Josip Čerin izvaja s svojim orkestrom na prvem letošnjem simfoničnem koncertu kot prvo programno točko Binič-kijevo koncertno overturo za veliki orkester »Iz moje domovine«. Skladatelj, sedaj operni ravnatelj v Beogradu je znan ljubljanskemu občinstvu s koncertov gardne muzike, katere je ta priredila pod njegovim vodstvom pred par leti v Ljubljani. Znan je pa tudi kot pevovodja pevskega društva »Stankovič«, ki je v letošnji spo-niladi koncertiral v Ljubljani. Overtura »Iz moje domovine« je pestra slika srbske zemlje. V preprostih, a iskrenih melodijah, v prelepi barvi in bogat instrumentaciji nam slika in predstavlja skladatelj srbsko zemljo tako, da živo čutimo, kakor da smo se preselili za kratek čas tja doli v srce junaške zemlje. Kolikor je nam znano, se Izvaja sedaj to delo drugič na koncertu v Ljubljani. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni
Zaslužena klofuta.
Daskavna so se klerikalni napadi na Kmetijsko družbo, to najmočnejšo organizacijo našega kmetijstva, že opetovano izjalovili, klerikalci še vedno niso odnehali. Na vsak način skušajo dobiti Kmetijsko družbo v svoje roke; ker to ne gre zlčpa, se poslužujejo po svojih metodah tudi naj-ogabnejših sredstev.
Že od maja dalje uporabljajo klerikalci v Kmetijski družbi razne taktike, ki pričajo o njih namenih. Za dosego svojih ciljev jim je dobro vsako sredstvo, tudi če je proti pravilom. Dasi je glavni odbor že davno enoglasno sklenil, da se ima vršiti občni zbor Kmetijske družbe dne 8. novembra, so to klerikalci preprečevali, dokler jim je šlo. Toda končno je postala stvar že i prehuda, zato je bil glavni odbor oziroma njegova večina, prisiljen, da napravi klerikalnim mahinacijam konec.
Zdi se, da se klerikalci boje'občnega zbora, na katerem je voliti novega predsednika in pa 6 odbornikov (Kranjska 4, Štajerska 2) radi tega, ker vedo, da nimajo večine, da bodo izvoljeni v odbor pošteni možje, ne pa klerikalni pristaši. Zato so občni zbor vedno zavlačevali, proti čemur pa je danes nastopil glavni odbor. Da bo slika o klerikalnih mahinacijah še jasnejša, priobčujemo prepis zapisnika seje glavnega odbora:
SEJA
večine glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, dne 14. nov. 1923.
Navzoči: Drugi podpredsednik Iv. Pipan in odborniki Josip Černe, Fr. Hočevar, Martin Bajuk, I. Štrum-b e 1 j, Jože Hočevar, kmetijski svetnik Bohuslav S k a 1 i c k y, vet. svetnik Alojz Pavlin, Anton Meden, Ivan Ažman in Franc Črnagoj.
Drugi podpredsednik Pipan otvori sejo, konstatira sklepčnost in imenuje zapisnikarjem dipl. agr. Alojzija Jamnika. Nato poroča: Klical sem vas na sejo iz teh-le vzrokov: 6. novembra t. 1. se je vršila seja glavnega odbora ter je prvi podpredsednilc prof. Jarc, ko se ie obravnavala točka o proračunu za 1. 1924 prekinil sejo in pozneje izjavil, da ne predseduje več. Nato sem jaz kot drugi podpredsednik prevzel predsedništvo in se je seja ob sklepčnosti nadaljevala. Prof. Jarc je prekinil sejo in izjavil, da ne predseduje več iz razloga, da zavleče sklicanje občnega zbora, ki se po § 13 pravil mora vršiti vsako leto. Za letos je bil zadnji termin, da se objavi občni zbor 1. novembra, ker mora biti občni zbor najmanj en mesec pred rešitvijo objavljen v službenem glasilu »Kmetovalcu«.
Nadaljevanje seje je bilo tembolj potrebno, ker je drugače pretila nevarnost, da se kršijo družbena pravila in soglasni sklep glavnega odbora glede sklicanja občnega zbora. Glavni odbor je nato sklenil, da se izvrši enoglasni sklep septemberske seje glavnega odbora in da se skliče potom »Kmetovalca« občni zbor za 16. dec. 1.1.
Z ozirom na ta naš sklep je podpredsednik Jarc brezobzirno kršil sklepe glavnega odbora in odredil 12. nov. sledeče:
1.	Tajnika inž. Laha, ki je s sklepom glavnega odbora v disciplinarni preiskavi in s sklepom iste seje suspendiran iz službe, je poklical nazaj v službo samolastno in proti soglasnemu sklepu glavn. odbora.
2.	Kmetijskega svetnika Viljema Rohr-mana je samolastno in proti soglasnemu sklepu glavnega odbora in v nasprotju s pravili, odvezal nadaljnjega službovanja pri Kmetijski družbi.
3.	Isto kakor s kmetijskim svetnikom !. .»manom je napravil s pomočnikom tajništva dipl. agr. Jamnikom.
4.	Podpredsednik Jarc je Izsili! z okrožnico od vsega uradništva podpis, da se bo odslej pokorilo le njemu in inž. Lahu.
5.	V tiskarni je pismeno naročil, da od-sedaj za naprej urejuje »Kmetovalca« le inž. Lah in se je pokoriti le njegovim odredbam. Prepovedal je, da se objavi v »Kmetovalcu« sklicanje občnega zbora za 16. december.
S tem je I. podpredsednik Jarc zlorabil svoje podpredsedniško mesto, uvedel anarhijo med uradništvo In izvedel, da se je uradništvo zavezalo na nepokorščino glavnemu odboru. Proti takemu postopanju moramo danes najodločneje protestirati in storiti sklepe, da se bo v bodoče spoštovalo društvena pravila in sklepe glavnega odbora. Pripominjam, da bi nadaljevanje nezakonitega postopanja od strani I. podpredsednika spravilo v nevarnost obstoj Kmetijske družbe, kakor je že dosedaj onemogočilo pravilno poslovanje družbe. Otvarjam o tem debato.
Iz debate so izšli naslednji predlogi in so bili napravljeni sledeči soglasni sklepi na predlog odbornika Antona Medena:
1.	Izreče se nezaupnica poslevodečetnu I. podpredsednku prof. Jarcu in se ga takoj odveže od vršitve predsedniških funkcij ter se iste poverijo II. podpredsedniku Ivanu Pipanu.
2.	V zmislu sklepov septemberske in novemberske seje glavnega odbora ima takoj zapustiti prostore Kmetijske družbe inž. Rado Lah in izročiti vse agende kakor tudi ključe tresorja kmtijskemu svetniku Rohr-manu, ki je glasom teh soglasnih sklepov odbora bil imenovan za začasnega njegovega namestnika.
3.	Poživlja se kmet. svetnika Rohrtna-na in dipl. agr. Jamnika, da redno opravljata svoje od glavnega odbora jima poverjene posle.
4.	Vse uradništvo in nameščence, ki so podpisali okrožnico, je pozvati, da se pokore družbenim pravilom in sklepom glavnega odbora ter odredbam kmet. svet. Rohrmana. Kdor od uradništva in name. ščenstva bi se temu protivil, se bo proti njemu postopalo zaradi kršenja naroči! glavnega odbora. Poslevodeči podpredsednik Pipan izda v tem zmislu okrožnico na uradništvo, ki naj isto podpiše.
5.	Do izida disciplinarne Preiskave' proti suspendiranemu družbenemu tajniku se izroči odgovorno uredništvo »Kmetovalca« kmet. svet. Rohrmanu, ki naj se takoj prijavi oblastem.
6.	Poslevodeči II. podpredsednik naj v najkrajšem času skliče sejo glavnega odbora.
Podpisi: Ivan Pipan m. p., Ivan Štrum-belj m. p., M. Bajuk m. P-, A. Pavlin m. p„ Ant. Meden m. p.. Fr* Grnagoj m. p.. Fr. Hočevar m. p., Jos. Černe m. p., Fr. Hočevar m. p., B. Skalicky m. p., I. Ažman m. p.
Torej se je klerikalna nakana, zavleči oziroma onemogočiti oočni zbor — kar bi bilo proti pravilom, izjalovila. S tem so dobili klerikalci v Kmetijski družbi novo zasluženo klofuto. Ce si jo bodo vzeli k srcu, ne vemo; gotovo pa je. da Kmetijske družbe ne bodo dobili in da ie na smela 1 dobiti!'
Strm ž.
Dnevne novosti.
~ m. V«i läfaä Alsteanđer }e oaprarll v torek ialet v okolico Beograda, zvečer pa se je nekoliko izprehajal v mestu v spremstvu svojega pobočnika.. Nekaj časa te bil tudi na Kalimegdanu.
— Povratek^ kraljice. Ta teden se vrne iz Bukarešte naša kraljica s prestolonasled-likom Petrom. Zdravstveno stanje mladega prestolonaslednika je prav dobro.
— Bolezen g. Pašlća. Iz Beograda nam poročajo: Zdravje predsednika vlade Nikole Pašića gre na bolje. Predsednik je zapustil posteljo in bo do sobote prišel v svoj kabinet, da nadaljuje delo.
— Predsednik skupščine ozdravet — Včeraj dopoldne je prišel v narodno skupščino njen predsednik Ljuba Jovanovič, ki je pred nekaj dnevi lahko obolel.
_ — Znanstvenemu društvu za humanistične vede v Ljubljani je naklonil predsednik zagrebške industrijske zbornice, ve-leindustrijalec g. Arko, bogato podporo v znesku 50.000 kron.
— Krstna slava vojne bolnišnice v Ljubljani. Včeraj se je vršila ob številni udeležbi krstna slava bolničarske čete Dravske divizijske oblasti. Goste je sprejel zastopnik upravnika bolnišnice, g. podpolkovnik dr. Rudolf Kobal. Rezanje kolača je opravil po običajnem obredu g. vojni superijor K1 o b o v s. Nato je spregovoril domačin g. podpolkovnik Kobal lep govor, namenjen predvsem vojakom-boiničar-jem. Opomnil jih je na njihove vzvišene naloge v slučaju vojne, ko je treba izkazovati svojemu bližnjemu prvo pomoč. Krstne slave so se udeležili med drugimi odličnimi gosti: g. general Živko vi ć kot zastopnik komandanta Dravske divizijske oblasti, magistratni ravnatelj g. Miljutin Zarnik, generalni konzul češkoslovaške republike g. dr. Beneš, avstrijski konzul g. dr. Troll, belgijski konzul g. Dular, vseučlliškl rektor g. dr. Kidrič, finančni delegat g. dr. Savnik, zastopniki časopisja in drugih uradov ter oficirji vseh ljubljanskih edinic. Po rezanju kolača je priredil domačin gostom v lepo okrašeni dvorani zakusko, pri kateri se je razvila intimna zabava vseh udeležencev. Prijetno iznenađenim gostom je nato prečital medtem domačin čestitko Nj. Vel. kralja, sanitetnega šefa dr. Radosavljeviča, vojnega ministra Petra Pešiča in drugih vojaških dostojanstvenikov. Navdušeni Živijo-klici vrhovnemu komandantu vojske so se nato razlegali po vsej dvorani. Slava se je končala z intimno zabavo vseh navzočih in bo ostaia vsakemu udeležencu v prijetnem spominu.
— Uradniške draginjske doklade. Minister za finance je imenoval komisijo, kateri je poveril nalogo, da predloži novo uredbo o draginjskih dokladah v zvezi z novim uradniškim zakonom. V to komisijo je določil Vašo Petroviča, načelnika ministr stva pravde, Milojka Vasoviča, člana glavne kontrole, dr. Dragoljuba Dučiča, generalnega direktorja državnega' računovodstva in Dragoljuba Milovanoviča, načelnika ministrstva financ. Komisija je že začela s poverjenim poslom.
_— Državni izpit iz administrativne službe. Sredi meseca decembra t I. se vrši v ministrstvu šum in rud prvi državni izpit iz administrativne službe. Dosedaj se je prijavilo 5 kandidatov. Določena je posebna izpitna komisija.
— Dunajska medicinska fakulteta priredi od 13. do 16. decembra 1923 XI. mednarodni zdravniški specijalni tečaj za la-ryngo-rhinoiogijo in otriatrijo. Obiskovalci tečaja imajo plačati vpisnino, katera znaša 150.000 a. K. Reflektanti naj priobčijo ime ter morebitne želje tajniku dr. A. Kronfel-du, Wien, IX. Porzellangasse 22.
— Nov imenik telefonskih abonentov. Kakor poročajo iz Beograda, bo izdalo ministrstvo pošte in telegrafa z novim letom nov imenik telefonskih abonentov iz cele kraljevine. Imenik abonentov ljubljanske, zagrebške in splitske direkcije bo pisan v latinici, vsi drugi pa v cärillci.
— Državna kmetijska šola na Grmu. Letni tečaj grmske kmetijske šote se je zaključil dne 31. oktobra z dobrim uspehom.
Ta tečaj je dovršilo 12 učencev in 6 vajencev. Od učencev sta 2 prejela spričevalo prve vrste in 10 spričevalo druge vrste. Novoupeljano jubilejsko pohvalno diplomo je v tem tečaju prejel učenec Martin Jerele Iz Osrečja pri Šmarjeti na Dolenjskem. Novo šolsko leto se je pričelo s šolsko mašo in z nagovorom ravnatelja na učence dne 5. novembra t t. V zavod je vstopilo skupaj 52 učencev, od tega 14 v letno šolo,
20 v prvi tečaj in 18 v drugi tečaj zimske šole. Po narodnosti so vsi učenci Slovenci In sicer je 14 Dojenjcev, 13 Gorenjcev, 5 Notranjčev, 9 Štajercev, 9 Primorcev in Notranjčev iz Ital. ozemlja ter 2 Korošca. Starost učencev je 15 do 23 let, prediz-obrazba največ ljudska šola, le 2 imata po 2 razreda srednje šole, 2 sta dovršila že druge kmetijske šole, 6 pa letni tečaj grmske šole.
—- Policijski kongres v Zagrebu. Včeraj ob 10. uri dopoldne se je otvoril kongres policijskih strokovnjakov v sabornici. Kongres je sklicalo ministrstvo za notranje stvar. iz Beograda so dospeli načelnika oddelka Za zaščito države Vašo Lazarevič in za Javno varnost Žika Lazarevič ter načelnik beograske policije Manojlo Lazarevič. Delegati so prišli tudi iz Sombora, Subotice, Vršca. Ljubljane, Sarajeva, Banie-Juke, Splita, Dubrovnika, Osjeka, Sušaka 'a Karlovca.
— Krematorij v Zagrebu. Vprašanje zagrebškega krematorija, ki je bilo že leta 1918 stopita v ospredje, se je zadnje čase zopet začelo pojavljati v zagrebških krogih ta le bilo zadnje dni tudi sproženo v občin--kem svetu zagrebškem. Potreba po kre-ujjtoriju se je pojavila vsled premalega po-j&ališča. Tako bodo že v mestnem proradu?“ za leto 1924 predvidene vsote za zgra-lišča krematorija, ki bo stal blizu pokopa-a' Zgrajen bo v dveh letih. skegT Neznaa voznik je povozil v Komen-LJublia,“^ JosJP? Zaletel, zasebnika iz čltl ce?£’ X treim^u’ k° je hotel prekora-je bil ohj' Zaletel le precej poškodovan ter -----tataan v bolnišnico.
VeliHi film sezije 1923/24
~ Na prog) Maribor—SpSje se od 15. novembra naprej ustavi promet vlakov št, 11 (prihod v Maribor glavni kolodvor ob 19.11) in št. 12 (odhod iz Maribora gl. kolodvor ob 8.14).
— Cene na železnicah. »Preporod« piše: Naši potniki so večkrat protestirali proti visokim cenam na naših železnicah. Da bi dobili jasno sliko o tem naglem povečanju cen, smo se informirali in dobili pojasnilo, da so cene na naših železnicah mnogo nižje, nego na drugih železnicah, in da je bilo to povišanje potrebno, da se odpre gradnja potrebnih prog v državi. Ko se tej potrebi zadosti, se bodo cene zopet znižale.
— Avtomobilna poštna zveza med Brežicami In Novim mestom. Iz Brežic poročajo: Dne 10. t. m. se je zopet uvedlo prevažanje pošte na progi Brežice—Novo mesto z avtomobilom. Avto odhaja iz Brežic ob 7. in prihaja v Novo mesto ob 9.30, iz Novega mesta pa odhaja ob 15.45 in prihaja v Brežice ob 18.15. Isti dan se je ukinila poštna vožnja med Št. Jernejem in Krškim.
— Kdo bo uganil, meteorologi ali lovci.
Prvi nam napovedujejo jako hudo zimo in celo mrzel val, ki se že vali k nam v srednjo Evropo. Nasprotno pa nas tolažijo lovci, da bomo letos imeli mirno zimo, kar utemeljujejo s tem, da ščinkovci še pojo, da srne, zajci in lisice še niso slekli svojih poletenskih ottek, da v Alpah še ni uvenela flora in da se manjše gozdne živali še ne preskrbujejo z živežem za zimo. Iz tega tudi sklepajo, da letos ne bo dosti snega. No, pokazalo se bo kmalu, kdo več ve, ali meteorologi ali nimrodi.
— Napaden od treh neznancev je bil 13. t. m. ob polnoči pred državnim kolodvorom v Šiški delavec Josip Leskovšek. Eden izmed napadalcev ga je z nekim orožjem tako močno udaril po obrazu, da mu je razbil nos. Leskovšek je moral v bolnišnico.
— Nesreča na železnici. Rakar Marija, žena progovnega čuvaja južne železnice v Trbovljah, je hotela dne ‘9. t. m. ob 6. uri zvečer prekoračiti železniški tir, čeprav je videla, da se ji bliža vlak, kateri jo je zagrabil, podrl na tla ter ji zlomil rebra. Težko poškodovano so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
— S sekiro ga je. Kramar Franc, posestnik iz Sapa pri Grosupljem, in Bučar Franc, posestnik iz Sela, sta se srečala v gozdu ter se skregala radi neke malenkosti. Nazadnje je nastal med njima tud'i pretep. Bučarju je bila pest prelahka, zato je pričel obdelovati svojega nasprotnika Kramarja s sekiro. Presekal mu je desno ramo ter mu zadal še dva udarca po hrbtu. Kramarja so težko poškodovanega pripeljali v bolnišnico. Bučarja pa so orožniki aretirali.
— Z zidarskega odra je padel delavec pri inž. Kasalu Jakob Kranjc iz Podgorice. Pri padcu je zadobil težke notranje poškodbe, vsled česar so ga morali oddati v ljubljansko bolnišnico. Kdo je kriv nesreče, se še ni dognalo.
— Kazne manjše nesreče. V tovarni »Titan« v Kamniku je poškodoval delavki Lojzi Kapusovi železen drobec levo roko. Na Šutnl v Kamniku je podrl neznan voznik delavca Al. Hrastarja, da je padel in dobil težke poškodbe na prsih. — Klep. vajencu Fr. Lampetu na Vrhniki je odletel železen drobec v oko in ga tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v Ijublj. bolnico. - V tovarni pohištva Remec & Komp. v Duplici sta se ponesrečila delavca Kotnik in Jagodic. Oba sta dobila zmečkanine na levi roki. — Pri razkladanju lesa je padel deiavcu Florjanu Mejaču hlod na desno nogo in mu zdrobil stopalo. — Pod voz je padel v Železnikih delavec Anton Petrač. Kolo mu je zmečkalo levo koleno in desni gleženj. — Pri električni družbi v Žireh si je poškodoval nevarno delavec Jože Seljak roženico levega očesa. — V desno nogo se je vsekal gozdni delavec Alojz Rihteršič pri Fr. Dolencu v Škofji Loki. Na pragu pre-djlnice v Tržiču je padla delavka Ivana Merlakova tako nesrečno, da se je težko potolkla po obrazu. — V tovarni za steklo v Hrastniku s'i je porezala delavka Strader Jožefa kito na desni podlakti In so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Nevarno se je opekla na desni roki delavka v konzervni tovarni na Vrhniki Antonija Gromova.
oa 15. do 18./XI.:
«Boris Godisnof
po motivih žiaamp.ni^ Gpere.
KINO »SATICA
— Nedostojen gost. V gostilno k Tiš-lerju v Kolodvorski ulici je prišel dimnikarski pomočnik Josip Bevc, doma iz Žirov. Obnašal se je tako nedostojno, da ga je moral gostilničar na poziv gostov postaviti na cesto. Ko se je hotel vsiljivec vrniti, sta se ponovno sprijela in je prišla poleg tudi gostilničarka, ki se je bala za moža. Bevc jo je sunii od sebe s tako silo, da je padla na tla in si strgala obleko. Čaka ga sodišče.
— Ogenj v dimniku. Predsinočnjem okoli pol 8. ure so se vnele saje v dimniku v hiši Avg. Potočnika na Sv. Petra cesti. K sreči so ogenj pravočasno opazili in ga zadušili. Ovadba navaja, da so se vnele saje vsled malomarnega snaženja dimnika.
— Mlad poulični ropar. Prešern Jože, ISletni sinko železničarja z Javornika je šel z neko deklico po Gosposvetski cesti proti šišenskemu kolodvoru. Nenadoma je prile-tei za njima majhen kratkohlačnež s športno čepico in se zaletel v dečka ter ga vrgel ob zid. Po par korakih, ko je napadalec že izginil, je opazil deček, da mu je ukradel napadalec iz žepa usnjato listnico, v kateri je imel nekaj denarja in železniško legitimacijo.
— Decemberska porota. Dodatno k že objavljenemu sporedu porote, ki se otvori
v	pondeljek 10. dec., so razpisani naknadno še sledeči slučaji: Kovač Josip in Petrič Jože radi tatvine, Angela Dolenc, detomor in Anton Kozlevčar — izsiljevanje.
— Tatvine v Ljubljani. V Pražakovi ulici 11 je bilo ukradeno Ivani Petkovšeko-
vi	iz kleti žimnica in ena rdeča in ena siva odela v vrednosti 2500 Din. Delavcu Konradu Muooliniju pa je bil ukraden pri tovornem skladišču na glavnem kolodvoru pol-svilen dežnik z železno palico, vreden 200 dinarjev.
— Čegavo Je kolo? Na cesti pri sv. Jakobu je pustil neki neznanec moško kolo in zbežal v gozde. Zagledal je namreč pred sabo orožniško patruljo. Kolo je dobro ohranjeno, znamke »Puch«, vredno okrog 1250 Din in je shranjeno na orožniški postaji pri Sv. Marjeti.
— Dva vloma v Trzinu. Pred par dnevi le vlomil neznanec v gostilniške prostore Matije Sila. Imel pa je smolo, da so ga zasačili in je odnesel samo steklenko slivov-ke. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v zakristijo župne cerkve, kjer pa je izpraznil tat samo eno skrinjico, v kateri je bilo le nekal drahtpä
— Ukradena kolesa. Iz shrambe kolodvora v Slov. Bistrici je bilo ukradeno in «alaterju Alojziju Sprogarju iz Maribora kolo znamke »Puch«, dobro ohranimo, vredno 1800 Din. — V Cikavi pri Grosupljem pa Je bilo ukradeno ponoči posestniku Josipu Mehletu kolo znamke »Diamant«, vredno 2000 Din.
— Na Vrhu pri Pijavi gorici je bilo vlomljeno v stanovanje Ivana Marinška. Tat Je odnesel kos kontenine, žepno uro z verižico in pa 2115 Din gotovine.
— V Čentibl je bilo vlomljeno pri posestniku Imre Kosaču. Tat je odnesel 45 m domačega platna, več perila in obleke, 20 kg ržene moke in iz kleti 5 litrov vinskega mošta in nekaj žganja v skupni vrednosti do 6000 Din.
— Vlom v Beogradu. Glasom brzojavnega obvestila je bilo vlomljeno v Beogradu v delavnico tvrdke Mlrikovlč in Lučič. Tat je navrtal blagajno in odnesel 1 milijon a. K, 10 zlatih dukatov 1 napoleondor kralja Milana, usnjato torbo s 50 kosi boljšega kovanega denarja, več grškega denarja in 500 Din v naših bankovcih.
— Celjske novosti. Rapallska obletnica se je v Celju proslavila s predavanjem gosp. prof. Peterima, katero se je vršilo v polni mali dvorani Narodnega doma v pondeljek zvečer. — Četrto porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču. Kot predsedniki za zimsko porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču, katero se vrši v mesecu decembru, so določeni dr. Kotnik, predsednik okrožnega sodišča, sodni nadsvetnik dr. Bračič ter sodna svetnika dr. Premšak in dr. Devičnik. — Vreme je po hladnih in mokrih dneh minulega tedna pri nas postalo zopet solnčno in toplo ter je jako ugodno za kmetovalce, kateri še pridno pospravljajo zadnje jesenske pridelke s polja. — Glasbena Matica priredi v nedeljo 18. t. m. ob 4. uri cerkveni koncert v kapucinski cerkvi.
— Mariborske novosti. B e o g r a 1 -ska žida Beraha, ki sta, kakor smo poročali^ včeraj, poskušala iztihotapiti iz naše države za pol drugi milijon dinarjev zlatnikov, in sta bila na tukajšnjem kolodvoru zasačena, se nahajata v tukajšnjem zaporu. Proti njima obstaja tudi sum špijo-naže. — 13. t. m. so pri Boriti v ptujskem okraju potegnili iz Drave truplo mariborske gostilničarke Stramličeve, ki je dne 9. t. m. izginila z doma in zapustila pismo, v katerem naznanja, da je zaradi svoje neozdravljive bolezni sklenila končati si življenje. — Dne 13. t. m. je po daljši bolezni umrl v 57. letu starosti ravnatelj tukajšnje klavnice Alojzij Kern. — Mariborska podružnica udruženja jugo-slovenskih narodnih železničarjev priredi v četrtek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma društven shod, na katerem bo poročal tajnik beograjskega centralnega odbora Rado Jankovič. — Mestni stavbni urad je v zmislu svojčas sprejetega sklepa mestnega občinskega sveta izdelal regulacijski načrt za zazidavo mestnega dela med Dravov Koroško cesto-Glavnim trgom na eni strani in Dravsko ter Pristaniško ulico na drugi strani. — Med nalaganjem lesa na splav v Bresternici je splavarju Antonu Dogovniku padel na desno nogo hlod in mu jo zlomil pod kolenom. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. — 351etni ruski kapetan Maks Babič se je v Dravski vojašnici sprl s svojimi tovariši. Med prepirom ga je nekdo ranil z bajonetom na levo stran čela. Morali so ga prepeljati v javno bolnišnico.
— Ptujske novosti. Koto jugoslov. sester v Ptuju namerava prirediti tudi letos božičnico za ubogo ptujsko deco. Obrača se v to svrho na vsa darežljiva srca, da pripomorejo s prispevki in darili. Z božično srečo razžarjena otroška očesca bodo najlepša zahvala vsakemu darovalcu.
— Prijet pustolovec. V Varaždinu so aretirali nekega Milana Kornitzerja, ki je bil znan tudi po mestih v Sloveniji, kjer se je izdajal za tvorničarja. Iz Slovenije je odšel na Hrvatsko, kjer je kakor v Sloveniji ogoljufal več tvrdk in ostal med drugim dolžan stanovanje svoji najemodajalki. Nekega Švicarja, s katerim sta skupaj stano vala, je ogoljufal za 70 frankov. Kornitzer je bil lansko leto izgnan za dobo 10 let Zagreba. Ko se je vršila v Zagrebu proti nemu še preiskava, je pa začelo Kornitzerja zasledovati tudi sodišče v Požegi, išče ga pa tudi mariborska policija.
— Zagrebška Inženerja oropana v Črnl-gorl. V Crnigori je pokupila neka francoska družba večje kompleksei gozda v okolici Risan-Grahovo. Za uspešnejšo eksploatacijo je začela graditi gozdno železnico in pri gradnji zaposlila dva zagrebška inženerja.
Ko sta ta dva v soboto delala načrte za železniško progo, so jih pa napadli 4 razbojniki, jima pobrali ves denar, prstane in druge dragocenosti z načrti vred in izginili. Skoda znaša nad 100 tisoč dinarjev. Oblasti v Kotorju in Cetinju so še isti dan poslale za roparji orožnike, ki so jim tudi že prišli na sled.
— Poziv! V zaporih deželnega sodišča v Ljubljani se nahaja Ivan Meržij, kateri je osumljen tatvine Isolesa. Lastnika kolesa se do sedaj ni moglo ugotoviti. Kolo je znamke »Deutsche Lyra« št. 135.513, črno pleskano, rožnatih okraskov, navzdol obnjenega vodila brez zavore, velika verižica je zvezdnata, ima blatnike, prosti tek torpedo, pnevmatika gorska skoro nova z napisom: »Gebirgsreifen prima«. Kolo Je opremljeno za precej visokega vozača. Dotičnik, kateremu bi bilo tako kolo ukradeno, se poživlja, da se zglasi na deželnem sodišču v Ljubljani pri preiskovalnem sodniku soba št. 94. — Deželno sodišče v Ljubljani oddelek XI., dne 10. novembra 1923.
— Kino »Ideal« prične v četrtek dne 15. t. m. (do vštevši nedelje 18. t. m) nred vajati krasno — globoko v čutstva ~ segajočo dramo »Yvonne Delorme« ali »Dama s tremi imeni«. V glavni vlogi je Prisedla Dean, katera izborno karakterizira ženo udano opijumskim nasladam in alkoholu’ ter učinkuje na gledalca naravnost pretresljivo. Drama vsebuje 7 dejanj in je obisk mladini nedostopen.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. je Izdatno znižala dosedanje cene v vseh detajlnih trgovinah. P n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike.
Novosti is Primorske.
— Šolska reforma na Primorskem. Zakon o šolski reformi na Primorskem določa med drugim tudi, da se mora vršiti pouk materinega jezika v dodatnih urah, poučevali ga pa bodo v prvi vrsti oni učitelji, ki imajo že usposobljenostni izpit iz italijanščine poleg izpita iz drugega jezika. Dali6 Pa pravi zakon, da bodo v slučaju potrebe lahko poučevali materinski jezik tudi takšni, ki nimajo izpita iz materinega jezika. Po tem zadnjem členu bodo torej lahko poučevali slovenščino na Primorskem Italijani, kar sledi tudi iz tega, ker so učne oblasti odpustile toliko slovenskih provizornih učiteljev. Z drugo besedo rečeno bo pouk slovenščine tudi v dodatnih urah skoro gotovo kmalu odpadel, ker ne bo učnih moči. Glede verouka stoji v določbi, da se mora vršiti v Italijanščini in sicer, da ga poučujejo učitelji ali pa druge osebe. O duhovščini ni govora. Gotovo ne, ker duhovščina je še slovenska in tej se mora zato, ker je slovenska, zabraniti pristop v solo. Kakor se Italijani strogo drže vseh odredb, ki so na škodo slovenščine in hrvaščine, tako gredo po nekod še čez mejo, ki jo določa novi zakon. V Istri so v Brše-cu, Veprincu in Poljanah takoj poitalijančili vse tri razrede, dasi izrecno stoji v Genti-lijevi določbi, da se mora to vršiti sistematično, vsako leto en razred. V Moščeniški Dragi so pa šolo sploh odpravili in napotili otroke v sosednjo italijansko šolo.
— Za slovenske šole. Zanimanje za slovenske šole raste pri primorskem ljudstvu od dne do dne. Zdaj, ko že vidijo prve posledice poitalijančevanja, se množijo protesti posameznih občin proti krivičnim ukrepom. Roditelji v Sv. Križu na Vipavskem se v svojem protestu sklicujejo, da so že 100 let uživali slovenski pouk njihovi predniki, da so ga uživali oni sami in da ga zahtevajo tudi za svoje otroke.
— SOletni jubilej mons. Fr. Kostiča. pne 7. novembra je obhajal 801etnico stolni kanonik v Trstu mons. Franc Kostič, ki Je znan kot dober slovenski bogoslovni pisatelj. Mož }e še kot župnik tudi vedno poučeval Istrske kmete v umnem gospodarstvu in vsi ga imajo Še v hvaležnem spominu.
Jugoslovanska Hafšca.
— Jugoslovenska Matica. Ob priliki roslave Ganglove 50-ietnice je nabral g. tefan R., odvetnik v Kočevju med tamoš-nnmi Slovenci Din 58.25; g. Rudolf Badiu-ra, Ljubljana, kot najdenino za najdeni ženski okrasek Din. 2. Uprava in invalidi državnega invalidskega zdravilišča Golnik, za vestfalske Slovence Din. 202.50; gosp. Szantner, Ljubljana Din. 100. Drago Bitenc, učitelj, Bled, nabral ob priliki obletnice Rapalla v 6., 7. in 8. razredu tamošnje šole Din. 140. Vsem darovalcem iskrena hvala!
— Izkaz prejemkov v mesecu oktobru 1923. Prispevki podružnic: Višnja-gora Din 105; Moravče Din 602; Ruše Din 200; Javornik Din 361; Kranj 4.647.75; Kostanjevica Din 145; Šoštanj 50; Sevnica 3.000; Cerknica 2.607.50; Logatec 1521.75; Jarenina 250; Litija 1.600; Maribor 2.300; Velenje 150; Brežice 700; Radovljica 3.600; Murska Sobota 500. Članarina Din 501. Darovi 6.020.71. Knjige 3.291.15. Razni prispevki Din 967. — Skupaj Din 33.119.86. Izdatki Din 27.508.17.
Pustolovka
iz Monte Carla I
(V treh delih) od 15.-18 III. d<
V glavni vlogi Ellen Richter.
KINO TIVOLI.
iz dirušftvsnega življenja.
— Društvo slušateljev juridlčne fakultete v Ljubljani naznanja, da se vrši »II. Elitni juridični ples« dne 7. decembra t. L v veliki dvorani hotela »Union« pod pokroviteljstvom gospe dr. Majaron-ove in častnega damskega komiteja. Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. — Odbor.
— Organizacija natakarjev, hoti, kav. In gosti uslužbencev v Ljubljani, vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže shoda, ki se vrši v petek, dne 16. ti m. ob 2. url zjutraj v kavarni »Central«. — Odbor.
, Radiicalskl Glasnik".
— Radikalni sestanek r Spodnl StSk%
V petek, dne 16. novembra t L se vrli ▼ salonu gostilne »Pri Levu« (Gosposvetska cesta) sestanek pristašev NRS. iz Spodnje Šiške. Začetek ob pol osmih zvečer. Udeležite se polnoštevilnoI
Izpred sodišča.
NEVARNE OBTOŽBE.
Strokovni organizaciji zasebnih name, ščencev je poslala ga. Zora Goriškova, katero je odslovil ravnatelj Vzajemne zavarovalnice Pehani iz službe, pismo, r katerem je obdolžila ravnatelja, da je bila zaradi tega odpuščena, ker ni hotela ugoditi njegovim, preveč pikantnim zahtevam. Njen zastopnik pred sodiščem je nastopil dokaz verjetnosti, češ, da se je to pripetilo že več uslužbenkam, izmed katerih pa nekatere raje molče, kot pa bi riskirale me. sto. Zaslišana je bila samo Štefanija Leb, ki je pač povedala, da se je nekaj zgodile v ravnateljevi sobi in da je Goriškova večkrat jokala, ne ve pa, kaj in zakaj in tudi ni hotela o tem ničesar spraševati. Tožila ji je pač Goriškova, da se bo pritožila, nr spomni se pa, kaj ji je naredil.
Druge dokaze le sodnik zavrnil, češ da mora biti tema dokazom inkriminirano dejanje kot tako in je nedopustno, da bi se bila obtoženka, ki je bila sama navzoča pri de^ janju celo objekt zasebnemu obtožiteljn očitanega kaznjivega dejanja, sklicevala na indicije, ki v predmetnem slučaju sploh nf morejo priti v poštev za dokaz njene bo-nae fidei, oziroma dokaz tega, da je obtoženka očitek mogla smatrati kot resničen Obsojena je bila torej zaradi lažnjivih dol-žitev nespodobnega obnašanja po § 493 m 300 Din globe ali na 6 dni zapora. Njefi zastopnik je prijavil takoj po razglasitvi sodbe vzklic.
DIVJI LOVCL	*
V svojem lovišču pri Rakitni Je zasačil neki večer dr. Tavčar dva divja lovca, ki sta se plazila po travi In med grmičevjem proti njemu. Vsi so se skoro Istočasno opazili in lovca sta se skrila v grmovje in si dajala znamenja z žvižgi. Končno se je ugotovilo, da sta bila divja lovca Alojzij Gradišar in Borštnik, oba Iz Rakitne. Pri1 hišni preiskavi so našli v skednju pri njih še lonec srnjakovega mesa, vojaško predelano puško in patrone. Obtoženec se je za-1 govarjal, da je naše! v gozdu že obstreljeno srno, puško in pa tri pare starih rogovJ Poleg njih je bila obtožena Gradišarjeva žena Marjana, ker jima je kuhala ukradeno divjačino. Zena je to priznala, jedla pa divjačine ni, češ da je ne sme jesti in da ji srna, če je še tako dobra, ne gre dol. Končno je pa rekla, da je tudi kuhala ni. __
Obsojena sta bila Gradišar na 6 tednov, Borštnik pa na 1 mesec težke ječe in morata povrniti 475 Din za srno, žena pa je bila oproščena, ker je bilo za njo pro-malo dokazov za krivdo.
Dopisi.
— V Zagorju ob Savi je priredila Jugoslovenska Matica kegljanje in streljanje na dobitke. — Dobitki so krasni, vsa čast darovalcem in zbiralcem. Kegljanja in streljanja se udeležuje le peščica steklarjev, katere je rodila nemška mati, ter ni njihova krivda, da se slišijo pri kegljanju skoro izključno nemški pogovori. A naša inteligenca, stebri demokratizma, se zbira med tem v gostilni vpokojenega avstrijskega žan-darja, ki modruje o narodnosti in požrtvovalnosti.
, . — Z Blok nam poročajo: Le še nekaj oni, pa bomo imeli vse letošnje pridelke pod streho. Tudi s steljo in drvi smo se ob ugodnem vremenu z lahkoto preskrbeli. Letina je dobra in obila, zlasti na polju. Sena pa ni bilo toliko, kakor smo se nadejali. Nenavadno velike množine kobilic so nam znatno zmanjšale seneni pridelek. Bilo jih je res toliko, da je preprosto ljudstvo govorilo o kazni božji, ki je nekdaj zadela egiptovsko deželo. O sadni letini pa Bločan skoraj govoriti ne more. Seveda, če drevja ni, sadu tudi ne more biti. Za sadno drevje se naš kmet vse premalo briga, kar je pač graje vredno. — Ker imamo lepe gozde, poje pridno v njih sekira, vozniki pa vozijo trame na Rakek in zaslužijo navadno po 1000 kron na dan, na £e raiši kakšnega kovača več ko manj ftidi živinska kupčija je precej živahna. Konjski trgovci hodno po konje na Hrvaško, posebno radi v Karlovec, na Rakeku jih pa La-PT0?ajai°- Basi ne tako močno kakor ln ?er^niški dolini, vendar imamo tudi Bločanje zloglasne tihotapce med se-boj. Žalostno pri tem je zlasti dejstvo, da 'e jega neP°Stenega poklica oprijelo to-iiko odrasle moške mladine. S tihotapstvom se ljudje čisto pokvarjo. Pošteno delo jim ne diši več, zraven se pa še vdajajo pijan-čevanju. — Tudi Bločanje občutimo draginjo. Zlasti brezvestni so nekateri krčmarji, ki zahtevajo za skodelico kropa, ki mu pravijo »čaj«, nič manj ko 10, reci deset kron! imena dotičnih oderuhov prihranimo za Prihodnji dopis.
— Slovenska Bistrica. Podružnica sv. ~jnla in Metoda je priredila v soboto dne 10. t. m. v hotelu »Beograd« Martinov veter. Ob tej priliki se je v prid družbi sv. Lirila in Metoda zlicitirala živa gos za znesek 430 Din. Obisk tega večera ni bil Po voljen. — V soboto 17. t. m. ob 20. uri Predava v hotelu »Beograd« profesor Kenda iz Maribora o fngošlovenski zgodovini. Obisk tega predavanja se priporoča tudi okoličanom
Borzna poročila.
Beograd, 14. novembra. Devize. Dunaj 0.1227—0.1230, Bukarešta 43.50— 44.50, Bruselj 425—430, Budimpešta 0A7— 0.49, Ženeva 1537.50—1542.50, London 383.50 do 384, Italija 382.50—383, New York 87.50 do 87.75, Pariz 491—493, Praga 252.50— 252.75, Solun 129—135, Sofija 0—75. Va. 1 u t e. Bolgarski levi 73—76, romunski leji 41.50-42.
Zagreb, 14. novembra. Deviz«. Dunaj 0.1220—0.1230. Budimpešta 0.46— 0.47, Bukarešta 44—0, Italija, izplačilo 38S do 383.25, ček 382—382.50, London, izplačilo 383.50—385.50, ček 382—382.50, New York, ček 86.75—87.50, Pariz 485—490, Praga 253—254, Sofija 0-78, Švica 1542.56 do 1547.50. Valute. Dolarji 86—86.50, avstrijske krone 0.1215—0.1220, francoski franki 483—486, lire 0—378.
Curih, 14. novembra. New York 570, London 24.90, Pariz 31.55, Milan 24.80, Praga 16.44, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.925, Beograd 6.575, Sofija 4.80, Dunaj 0.0080, avstrijske krone 0.0080.
Praga, 14. novembra. Dunaj 4.66, Berlin 10.90, Rim 153.75, avstrijske krotu 4.67, Budimpešta 17.625, Pariz 19725, Lom don 154, New York 34.50, Curih 618.75, Beograd 40.55.
Dunaj, 14. novembra. Devi*«. Beograd 814—818, Berlin 17.50—18.50, Budimpešta 3.70—3.80, Bukarešta 371—3731 London 309.300—310200, Milan 3094—3106, New York 70.935—71.185, Pariz 3892—39081 Praga 2060—2070, Sofija 568—572, Curih 12.445—12.475. Valute. Dolarji 70.560— 70.960, bolgarski levi 546—554, nemške marke 16.50—1720, funti 307.500—309.100, francoski franki 3845—3875, lire 3060— 3080, dinarji 807—813, romunski leji 365— 369, švicarski franki 12.330—12.420, češkoslovaške krone 2037—2053, madžarske krone 2.25—2.45.
Berlin, 14. novembra. (V milijonih mark.) Dunaj (v milijonih mark) 14,364.000, Milan 53,865.000, Praga 35.910, Pariz 69.825, London 5,486.250, New York 1,256.850, Cu. rih 219.450, Beograd 17.955.
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Last »Zvezne tiskarne* v Ljubljani
Pisalni stroji, poMščine itd.
Manična delavnica (popraviialRica) UUBUANA
Šeienburgova ul. 6[|.
Otroci revolucije.
Krasna drama v 5. dejanjih za časa francoska revolucije po romanu Frederlka Soullć
13. 14. In 15. novembra
Kino „Ljubljanski dvor“
>•4 UL 4* Umr«
Jul. Zeyer:
Bompoči in Homurasalii.
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Globoko se ji je priklonil in rekel s tresočim se glasom: »Tako srečen sem, da se mi zdi, da umiram od sreče. Ali ne mami morda samo sen moje duše? Ne, ne izpustim te brez spomina na ta veliki trenutek!«
Govoril je tako glasno, da mu je prestrašena položila roko na usta. »Idi, bodi oprezen!« je šepetala.
»Kmalu se zopet vidiva!«
Potem je naglo potegnila iglo iz las in mu jo je dala. »Tu,« je rekla, »je spomin!« Znova se ji je priklonil.
»Idi!« ga je opominjala, »ali me hočeš uničiti? Zdi se mi, da slišim hrup!«
Gompači je vzel iglo in odšel naglo na vrt. Cez nekaj časa je slišal šustenje damaskove vlečke in globok vzdih, potem tiho odpiranje in zapiranje vrat, ki so peljala v sobane. Nato je bilo vse tiho. Vrnil se je zvedavo v vežo, vabilo ga je na kraj, kjer se je pred hipom zgodilo nekaj tako velikega; veža je bila prazna. Hodil je po vrtu do jutranjega svita in če bi ne imel one igle, bi bil mislil, da so bile vse to le gole sanje.
Kako težak mu je bil molk! In vendar je moral biti kar najprevidnejši. Sklenil je sicer, da nikomur ne pove niti besedice, toda brž ko se je sešel z Mubaro, se ni mogel več premagati in mu je vse povedal; potem ga je vprašal za svet. Mubara ni skrival svojega začudenja, svoje malovemosti v prijateljeve besede, ko pa mu je pokazal iglo, je vzkliknil: »Gompači, ti si najsrečnejši človek na svetu in tvoja bodočnost je tako blesteča in velika, da se že klanjam pred teboj in te prosim za tvojo naklonjenost. Hočem ti biti svetovalec in ne pozabi pozneje, ko boš na višku sreče in slave, svojega sedanjega prijatelja in pomočnika!«
Gompači je žarel od radosti in mu je smeje se podajal roko; nehote je izrazil s tem smehljajem svojo naklonjenost. Mubara je to opazil in se je posmehljivo namrdnil vstran, potem pa nadaljeval: »O tem ni nobenega dvoma več, kdo je bila ta dama nocoj. Predobro poznam tole iglo; to je starinski nakit. Le pazi nanjo.« Gompači si je šele sedaj temeljito ogledal dragulje. Igla se je končevala v krasno izdelanega karpa iz emajla, z luskinami iz žoltih, redkih dragocenih kamenov, v katere je bilo preumetno vrezano nekoliko besed s kitajsko pisavo, najbrže geslo, toda tako drobno, da Jih na prvi pogled niti videti ni bilo.
»Taki igli najdeš na Japonskem samo dve,« je pravil Mubara, »in obe sta last kneginje Hotaru, sorodnice cesarske hiše. To je ona, ki si jo nocoj držal v rokah. To je ona, ki te tako ljubi, da je pozabila na nravnost in na običaj, na svoj ponosni rod in na pretečo nevarnost ter se vrgla tebi v naročje. Smela je kakor mož in lepa kakor zvezda.. In ker ti je dala prav tole iglo, ima to gotovo dvojen pomen.«
»Govori, kakšen?« je vprašal brez sape Gompači.
»Prvič je hotela s tem reči, kako neomajna je njena vera vate, kajti s tem se je predala v tvoje roke. Ce pripneš to iglo na svoj rokav, bo vendar vsakomur jasno, da se je med vama nekaj dogodilo — Čeprav se boš menda varoval, ponašati se s tem?«
Gompači je prikimal
»Drugič pomni, kaj hoče reči s to Iglo; gotovo ni potegnila le slučajno prav nje iz las. Mar ni karp, ki plava baje ne le proti toku sploh, ampak tudi proti slapovom, že od nekdaj simbol smelosti in odločnosti? No, hotela je torej reči: junak moj, bodi smel, brezobziren. Dosegel boš svoj cilj, a ne brez boja; gotovo boš zmagal!«
»Hvala ti za pojasnilo!« je navdušeno vzkliknil Gompači »O, modri in zvesti moj drug, ali ml boš še za naprej svetovalec?«
»Seveda, in en nasvet ti dam takoj, vzemi s! ga k srcu. Poznam ponosni značaj kneginje Ho-
taru; če ti je torej za njeno ljubezen, ne vdaj se takoj, ne daj, da bi te hipoma premagala njena lepota. Kneginja naj si osvoji tvoje srce trudoma, potem bo njena naklonjenost trajna in globoka. Če pa bo videla, da se vdajaš na prvi migljaj, bo ne-zaupna in morda bo njena ljubezen tako hitro minula, kakor je vzplamtela, da ne bo drugega kot trenutno občutje. Če boš povešal oči, vzdihoval, jokal, koprnel, bodi prepričan, da ti ne bo verjela in ti bo potem nekega dne poslala javorovo vejico, jesensko pobarvano, kar pomeni po starem običaju: kakor barva teh listov, tako se je izpre-menila moja naklonjenost do vas. Prišla je jesen najine ljubezni Ljubite drugo. — Razumeš?«
»Popolnoma razumem resničnost tvojih besed,« je odgovoril Gompači, »hočem se ravnati po njih.«
»Tem bolje zate!« je dodal Mubara. »Zdelo se ti bo pretirano, nemogoče, toda to je čista resnica: če hočeš, da vzplamti Hotaru za tebe v veliki, strastni ljubezni, bodi nele ravnodušen ampak žali jo kar naravnost, kakorkoli hočeš. Čim bolj krvava bo žalitev tem bolje bo zate!« Gompači je osupnil pri teh besedah, toda Mubara se za to ni zmenil in je začel govoriti o »Demantovem lesku«, o novicah po mestu, o dvornih slavnostih prihodnjih dni. Gompači je nepozorno poslušal in zamišljen odhajal.
Nekoliko dni pozneje je srečal Gompači na vrtu nenadoma lepo Hotaru. To je bilo prvič po oni nočni pustolovini. Bila je v družbi nekoliko dam. Ko ga je zagledala, je lahno prebledela. Gompači jo je gledal s hrepenečim pogledom. Njena lepota ga je popolnoma očarala. Hotaru je odgovorila na njegov pogled s tem, da je ponosno dvignila glavo in nekaj kakor prezirnost se je zasvetilo v njenih očeh. Šla je mimo njega, kakor da ga niti ne vidi. Gompači je zardel. »Mubara mi Je prav svetoval!« je rekel sam pri sebi: »Zakaj sem gledal tako ponižno k njej navzgor? Drago mi bo plačala to svojo ošabnost!«
Zamišljen Je blodil po vrtu In sedel končno zraven lepega mostu, ki se je gracijozno vzpenjal čez ozko rečico, ki je hitela skozi vrtove. Opiral
se je ob porcelanastega zmaja, ki se je zdel, da preži na kraju mosta na plen. Ni trajalo dolgo in čul je korake po stezici, ki se je vila, bela in škrla-tasta, med cvetočimi magnolijami. — Zopet se jö pojavila Hotaru v družbi onih dam. Merile so jo k mostu. Gompači se je umaknil in obstal priklonjen zraven porcelanastega zmaja. Stezica in most sta bila ozka, dame so korakale druga za drugo, Hotaru je bila zadnja. Ko je šla mimo mesta, kjer je stal Gompači, je stopila tako tesno h grmu, da s3 je vlečka ujela na veje. Ustavila se je čisto naravno in se ozrla, da bi potegnila in osvobodila zapleteno obleko, pri tem pa je dvignila oči proseče k njemu in mu tiho, prav tiho zašepetala: »Vrnite ml mojo iglo!«
To je trajalo samo trenutek, dame na mostu so se ozrle v tem po svoji družici ki je že hitela k njim. Gompači, spoštljivo priklonjen, je stal tiho iff nepremično kakor kip. Niti z edino mišico svojega obraza ni ganil in njegove oči so bile povešene: Na njene besede ni na nikakoršen način odgovoril. Ko so bile dame prešle čez most in izginile na vrte za mostom, se je vzravnal in smehljaj na njegovem obrazu je bil trd in brezčuten.
»Poslušal bom svojega prijatelja!« je vzkliknil
Toda ni se mu kmalu ponudila prilika; minuli so dnevi, tedni a ni je videl niti slišal o njej. Njegova potrpežljivost je bila pri kraju; tu je prišel Mubara nekega dne k njemu in mu rekel: »Dragi moj, imam novico zate, mislim, da veselo. Ne daleč za mestom 'je stara kapelica nekega kamija in v nekaj dneh bo v tej kapeli obletna slavnost. Ena izmed najodličnejših gospa na dvoru se hoče udeležiti inkognito vseh teh veselic in slavnosti ih številna družba gospa in gospodov se ji je takoj priklopila. Med njimi je Hotaru. Tam se ji boš lahko približal! In sama je govorila o tem vpričo mene, pomisli! Ve, da sva prijatelja, in prepričana je bila, da ti namignem! Glej torej, da se za nekaj dni iznebiš službe, kar ti bo z vplivom mojega strica prav lahko. Tudi jaz pojdem s teboj, kajti vedi, da bo »Demantov lesk« med umetniki, ki bodo pridali slavnosti sijaj s svojimi nastopi. Kako krasni dnevi čakajo mene in tebe!«
m
&

Zvezna tiskarna in knjigarna
Wolfovaul.1 V Ljubljani Marijin trg a
V W
w V
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
/As
/As
Moderna knjigoveznica.
v
Brata Pohlin Idr.
tvornica vlasnlc, kljukic, rlnčlc za čevlje, kovinastih gumbov Itd.
Ljubljana l.( poitnl predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, H se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popuat
Ivan Zahotnik
LJUBLJANA
Dunajska cesta it. 49. Tei. 379 mestni tesarski mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja sa palače^ hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.
Tovarna furnirja.
O BtSAVA.
P. n. občinstvo se uljudno obvešča, da so ljubljanska kino-podjetja prisiliena vsled pretiranih zahtev občine za plačilo veseličnega davka z obratovanjem prenehati z
19. novembrom 1923.
Kino-podjetja bila so že do sedaj tako obremenjena z raznimi oddajami od svojih dohodkov in so plačevala 20 % od Brutto-dohodkov državi, 10 do 20 7» od Brutto-dohodkov invalidom, 10 do 20 7o od Brutto-dohodkov občini, poleg tega pa še policijsko takso in v zadnjem času še poleg pristojbin policijske straže še pristojbino za policijskega detektiva — torej dvojno stražo, kar ni nikjer v tuzemstvu — izvzemši v Ljubljani — še manj pa v inozemstvu.
Ljubljanska kino-podjetja so Dna že več mesecev pasivna in bi ravno sedaj v zimski dobi, ki je za kino-podjetja radi večjega obiska bolj povoljiva, se deloma, krila za izgubo prejšnjih mesecev, kar pa je sedaj preprečila občina z povišanjem veseličnega davka in pokrajinska uprava z vsiljenjem še podvojene straže. Občutno izgubo na dohodkih trpe kino-podjetja že itak radi tega, ker je bila mestna elektrarna primoraš» ukiniti dobavo toka za popoldanske predstave vsled pomanjkanja toka.
Slavno občinstvo naj blagovoli te razloge upoštevati in podjetnikom ss šteti v zlo ta korak, v katerega so biii iz zgornjih razlogov prisiljeni. Kakor hitro se bodo razmere v tem pogledu predrugačile in se nam bode od občine odmeril dohodkom pravičen veselični davek in kakor hitro bode pokrajinska vlada ukinila vsUjenje podvojene straže, bi?de zopet pričelo takoj redno obratovanje.
Ljubljana, dne 14. novembra 1923.
Kino „Ideal“.
Kino „Ljubljanski dvor.
„Kino Tivoli.“ „Kino Matica.“
O
a
<0
C
'D
*4)
E
Medicina!-Konjak
Zahtevajte samo:	
,,M6dIcinal-Koniak“ . . .	. z modrim križcem.
Jamaica-Rum“		. z modrim križcem.
?,Kon|ak-Rum“		. z modrim križcem.
„Citrone-Rum“ .....	. z modrim križcem.
„Mćdicinal-Peliukovac“ . .	. z modrim križcem.
„Naifinefše krem likerie“ .	• z modrim križcem.
„Slivovko in brinjevec“ . .	. z modrim križcem.
„ALKO“ Ljubljana.	
Mždicinal-Konjak
3
&
a,
mam m
r»
■ob a
3
SL
O
3
Dl’
ToplošM
tovarna ploHastihihatoj
J. Pleško
Ljubljana
Karlovška cesta štev. 2
AAAAAAAAA
le!
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
JVlcj zoerinjal^
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čes Din 6' —
Meji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—.
Mladi slikar
10 tiskanih predlog za po-bar anje z akvarel - barvam ali pastel-barvniki Din 4--
Crnipeter
Staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4*-.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena lioada
Zbirka izvirnih, pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih luajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za hašo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15*—.
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni
d Ljublani, Marijin tr§8
[Zaloga klavirjev In pianinov]
ji	naJbolJšUi tovarn: BSsendorfer, Czapka, Ehrbar,
: :	Schweighofer, Original, Stlngl L t. d. : :
[|3ERICA HUBAD, roj. Dolenc, UmHIII. BiliPlm tl. i.

SLOVAN“
07, 1908, 1909. 1910, 1911, 1912, 1913, 1915, 1916 In 191? se dobilo v
letniki
Cena
ZVEZKI KNJIGARNI
Uubliana, Nardin trg 8.
broširanem izvodu Di
64*
■ ■■
mu OGLASI
Cena oglasom do 20 basad Din 5*—; vsaka nadallna basada 25 para, z davščino vred.
■ n h
v Sp. Šiški, predvojna zgradba, takoj vsa prosta naprodaj, z velikim vrtom za Din 375.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12.
KMOSPDSiOffStVII
16 oralov v neposredni bližini Maribora — vsled odpotovanja ugodno na prodaj. Naslov pove Realitetna pisama, Ljuljana, Po-Ijanska o. 12.
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
PUl! n
za razne stavbe, proračune, presojanje, osnutke, stavbenega vodstva in kontrolo prevzame zelo poceni znani in ugledni strokovnjak. Tukajšnji in zunanji interesenti naj pošljejo takoj svoj naslov pod »Načrti«, Aloma Company, Ljubljana.
novourejeno z velikim vrtom in takoj prostim stanovanjem na Rakeku proda za Dinarjev 130.000 realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska c. 12_______
sredi Ljubljane s takoj prostim stanovanjem naprodaj za Din 135.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12.
lin pi Dimi sol
(eno ali dve) za takoj ali po znejši čas z posebnim vhodom in električno razsvetljavo. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Nujno".
močnega, poštenega, z dobrim šolskim izpričevalom sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Robert Graselli, Slivnica pri Št Juriju ob iuž. žel.
sredi Ljubljane, s takoj prostim stanovanjem, koncesijo in vsem inventarjem na prodaj za Din 450.000 — v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c, 12.
brušeno z zlatim okvirom (steklo 76 cm X 46 cm) se ugodno proda. Kje, pove uprava.
dobro ohranjeno trgovsko opravo za manufakturno in špecerijsko trgovino in sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči „Mei-dinger“ za dvorane; en ciklonet 7—17 HP za 2 osebi, moderno izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 1 */, HP „ Motasachohe“. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava.
Piigoiod \i
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
z višjo šolsko izobrazbo, 3. 1. prakso, geodet, izvežban tudi v gospodarskih načrtih bi rad pre-menil službo. Govori slovensko, češko in nemško — jugoslovanski državljan. „Ponudbe pod šifro „gozda;“ na upravo lista.
Brajäina,r,”l'”0,p;«S‘r
nik, vodna moč, 26 oralov krasnega posestva 5,500-000 K.
IPncDcfna od 3 do 250 ora*
lUafitJlHU lov z gostilnam, mesarijam, žagami, mlinom, tr; , govinam.
Hjja v Mariboru, takoj prosto ■ llu stanovanje.
U|Xa v Mariboru, 7 sob takoj iiiuD prostih proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
me. zib
morska-trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morskf: trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenej — Najsolidnejši izdelkil Zahtevajte oferte in cenike!
nudi ž 27.50 Din 1 kg Mije' karna Lukač, Slavonija.
Lila Udi.
Čast mi je sporočiti Vam, da j» Vaša iznajdba za ogrevanje „To-plodar“, katero ste postavili v-mojem stanovanju nad vse pričakovanje dobra, deluje brezhibno, prihrani ogromno na kurivu in sem z isto nad vse,-zadovoljen, ter jo bom vsakomur’-toplo priporočal. Ogrevanje ve- ’ like jedilne sobe se vrši nad vse*-pričakovanje brez duha, povsems samostojno, ne da se pri tem’ soba kaj onesnaži. Vaša iznajdba, je zelo koristna in naj bi ne manjkala v nobeni hiši, ker nadomesti popolnoma peč, ne da s« porabi zato kaj knriva. — Lju-a devit R e i z n e r, podpredsednik--banskog stola in hišni posestnik, v Mariboru.	i*
Naroča se: Jugometalija, Kolodvorska ulica 18 all R. Nipič ia>» drug, Maribor.	**•
kdaj* k
in kaftzarna« y Ljubljani.