22                   ALOJZIJ GRADNIK: KAKO TE ČAKAM...
marsikdo oziral po trdnem, mirnem otoku. V avstrijskem duševnem življenju tudi inteligentnih vrst je stopilo zopet na prvo mesto verstvo. Pisa-^^/^teljica Karolina Pichler pripoveduje v svojih «Spominih»(Wien, 1844), da so v njeni mladosti v njih hiši občevali izobraženci, ki so tajili vse razodete resnice: «Bili so med njimi tudi visoke časti vredni in stiogo pravoljubni ljudje, da sem naravno morala priti do prepričanja, da se da živeti tudi brez pozitivne religije povsem v skladu dolžnosti in do-stojnosti.» Kot odrastlo ženo jo zgrabi to katoliško gibanje patra Hoff-bauerja in romantikcv: podobno poslednjim hodi tudi ona zopet k maši v ospredje cerkve, posluša pridige, sprejema zakramente m si išče posebnega izpovednika. Odlične romantike izpoveduje Hoffbauer sam, nji pa najde nekega patra Marcelijana sam učeni orientalist Hammer-Purgstall.18 — Mimogrede prihajajo na Dunaj tudi drugi odhčui nem-
P_^^ški romantiki, ostajajoči še pri literaturi, n. pr. Tieck s svojo sestro gospo Bernhardi, in celo teoretska glava vsega nemškega romantizma, Mp/Cf*f*ihvLg. Wil. v. Schlegel, pride 1808. z gospo Stael citat svoja znana pre-JfFvudf davanja o «dramatični umetnosti in literaturi* (Heidelberg 1809—11); 200 vnetih poslušavcev iz najboljših krogov ga posluša.19
18  E. Guglia,  Relig. Leben in Wien. L c.
19  Rob. Keil, o. c. str. 10.                                            (Dalje prihodnjič.)
ALOJZIJ  GRADNIK:
KAKO TE ČAKAM . . .
Kako te čakam, o kako te čakam! Ko pride v hišo gost moj, črni mrak, ki ž njim prihajal k meni si — na prag
strmeča vprašam: «Sam si»? «Sam», mi reče O, da bi vedel ti, kako me peče beseda ta ledeno celo noč.
Vso dolgo noč je moja postelj prazna, vso dolgo noč premolim kakor blazna, ime presladko tvoje jecljajoč.
<Ž2§>