Številka 295 Mfm~ IZHAJA VSAKI DAN todl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Storilke so prodajajo po 3 nvč., (6 atotink) ▼ mnogih tobakamah v Tntu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju, Žt Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmina, AjdovSCini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. OE>TE OGLASOV ae računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoko mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stoti■ k ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po šO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa " stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". TRST, v petek 25. oktobra 1907 Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč ! Tečaj XXXII. NABOČSTHA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K m naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. luičiiia u liUIjsto iiduie .Ediiosii' stane: celoleno 15-20, polisu 2-w Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma s« ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je po&iljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : nI. Giorgio Galattl 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosti — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trato, ulica Giorgio Galatti ;t 18. PoStno-hranllnidni račun St. .; .--- Talafon a t« v. 1167 - ■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI.j Zdravje cesarjevo. DUNAJ 24. Ker je danes lepo vreme, • se pojde cesar sprehajat v odprto galerijo grada, ea se priuči svežemu zraku. DUNAJ -4. Cesarju se zdravje boljša.-Katar se zmanjšuje. DUNA J 24. -Korresp. Wilhelm" poroča, i da je cesar noč mirno prespal in da ga ni j nadlegoval kašelj. Moči se boljšajo. DUNAJ '24. O zdravstvenem staniu ce-j sarjevem je zvedel rKoresp. birou iz Schon-bruna: Cesar je dobro prebil dan. Katar se čim dalje bolj zmanjšuje. Apetit je zelo Dovoljen. Državni zbor. DUNAJ 24. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu maloruskega poslanca Hlibowickega glede priprav za gospodarsko ločitev od Ogrske. Zbornica je odklonila nujnost predlogov posl. Elibovickega, nakar je posl. Breitha izjavil, da umakne svoj važni predlog, ker mu je ministerski predsednik obljubil, da vsprejme na znanje konkretna pojasnila opozicijonalnib poslancev o postopanju nekaterih upravnih organov povodom volitev nasproti prebivalstvu, ter ca izda v tej stvari potrebne odredbe. Zbornica je na to pričela prvo čitanje nagodbenib pogajanj. Posl. Cliok je govoril proti nagodbi v češkem jeziku, nakar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. DUNAJ 21. Ministerski predsednik baron Beck je danes vsprejel parlamentarno skupino -Jugoslovanskega kluba", obstoječo iz poslancev dra. Ivčevića, dra. Laginja in dra. Ploja. Na konferenci so razpravljali o nagodbi. Razgovor galiških poslancev z mi-nisterskim predsednikom. DUNAJ 24. Ministerski predsednik baron Beck se je danes v poslanski zbornici dlje časa razgovarjal s poslancema dr. Koli-scherjem in dr. Loe\venstemom o nagodbi in o tekočih galiikih deželnih razmerah. Minister dr. Fort in dr. Pacak odstopita. DUNAJ 24. -Slav. Korr.* poroča: Početkom današnje seje sta ministra dr. Fort in dr. Pacak izjavila, da sta sklenila odstopiti. DUNAJ 24. Vest o demisiji ministrov dr. Forta in dr. Pacaka se je hitro razširila v parlamentu in je provzročila povsod veliko senzacijo. Baron Beck je poklical k sebi načelnike čeških skupin na važno posve-Tovanje. Deputacija sodnih slug in jetniških paznikov pri vladi in načelnikih klubov. DUNAJ 24. Koresp. ..Avstriau poroča, da je danes odposlala državna zveza sodnih slug in jetniških paznikov deputacijo, obstoječo iz več členov iz različnih dežel, ki je predložila vladi in načelnikom klubov poslanske zbornice svoje želje. Magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 24. Magnatska zbornica je imela danes sejo. Zbornica je izvolila člene kvotne deputacije, nakar je bila seja zaključena. f FZM Catinelli. GORICA 24. Danes je po dolgi bolezni umrl FZM baron Catinelli. PODLISTEK. 18 lleMer VasilieviC Sporov. V -pomin stoletnice spisal Iv. Steklasa. V. Vojna na Švicarskem, vrnitev in smrt. Kavno takrat je ona ruska vojska, ki je streljala pri mostu z desnega brega na sovražnika. začela delati most vkljub hudemu streljanju. Podrli so radi tega bližnjo šupo, dovlekli tramov in desak, jih položili čez predor, vezali in utrjevali s čemerkoli. Major knez Meščerski je v to svrho snel svojo pre-pasico; opazivši njega so storili isto tudi drugi častniki, tako, da so junaki začeli prehajati drug za drugim na drugo stran. Mnogi so popadali v vodo in se ubili, druge so rušile v vodo francoske svinčenke ; toda F ran-cozi so se kmalu umaknili, in tesarji so mogli delati most brez zapreke. O petih zjutraj se je vojska vzdignila ter odšla za Francozi. Vendar so počasi napredovali, zato, ker je bila slaba pot, in ker se je Francozom posrečilo podreti vse mostove, a vrhutega je zaprl Lekurb dvakrat pot ter so se morali ž njim uporno biti. Okoli poldne 15. septembra eo prišli Ru6i do Altorfa. Silen potres v južni Italiji. RIM 24. „Mesaggero" poroča, da je bil potreB v Catanzaru silen. Prebivalstvo je vse prestrašeno bežalo iz hiš. Med kaznjenci v ječi je nastala panika. Obupno so prosili pomoči. Ravnatelju kaznilnice se je posrečilo, da jih je pomiril. Zdi se, da je imel potres isto pot kakor leta 1905 in sicer je bilo središče v Monteleonu. V Roccella, Jonica, Reggio in drugih krajih je provzročil potres grozne prizore. Prebivalstvo je bežalo iz hiš. Ženske so jokale. V Gerace se je zrušil monumentalni zvonik, stolnica je zelo poškodovana. V Sinopoli so pustili kaznjence na piano ter jih nastanili v šotorih. Brancaleone je na pol porušen. Mnogo hiš je močno poškodovanih in bati se je, da se zrušijo. Vsled neprestanega dežja je položaj še težavneji, ker ni možno priti prebivalstvu na pomoč. Ferruz-zani, ki je baje razdejan, ni trpelo vsled potresa leta 190o. Na mesto nesreče so odšli pomožni vlaki z inženirji, uradniki in pomožnim materijalom. Prebivalstvo v Messini je prenočilo na planem. RIM 24. rTribuna14 je objavila brzojavko iz Reggio di Calabria, da je v občini Ferruz-zano povodom potresa poginilo 100 oseb. Agencija Štefani izjavlja, da ni ta vest doslej še potrjena. REGGIO di CALABRIA 24. Ferruz-zano je popolnoma razdejan. 200 mrliče v leži pod razvalinami. Mnogo oseb je bilo poškodovanih. FLORENCA 24. Tukajšnji observatorij poroča, da ni središče potresa identično z onim leta 1905. Oddaljeno je še precej od istega. Sedanji potres je imel vsaj 30-krat manjo intenziteto. REGGIO di CALABRIA 24. Potrjuje se, da sta bila v vasi Siardo ubita.en mož in en otrok, dva moža in en otrok so bili pa težko poškodovani. V občini S. Ilario se je zrušilo mnogo hiš, pri čemer je bilo -r> oseb ubitih, »> pa ranjenih. Na lice nesreče so bile odposlane čete in civilni inženirji. < 'AT AN Z ARO 24. Sinoči ob 10. in pol uri je bilo čuti tukaj silen potres. Škode ni bilo. CATANZARO 24. Nadalje so čutili potres v Monteleonu, Pizzu. in Tropeji in v krajih, kjer ie bil potres leta 190o. V vasi San Onofrijo se je zrušila neka hiša. O drugi škodi ne poročajo. Med prebivalstvom vlada oanika. MESSINA 24. Sinoči ob 10. uri 27 minut je bilo čuti silen, 10 sekund trajajoč potres. Med prebivalstvom vlada panika. Doslej ne poročajo o nikaki škodi. KIM 24. Državni svet je pooblastil ministra javnega zaklada, da odpošlje v Kala-brijo potrebno pomoč in da ukaže izvršiti naj nuj ne j a dela. RIM 24. Glasom nekega poročila iz Kalabrije sta v vasi Sorobestra poginili dve i osebi. Stolna cerkev v Gerace, stara zgradba t z mnogimi umetninami, se je zrušila. Čete | pod vodstvom inženirjev in uradnikov odstra-i niajo podrtine. I " REGGIO di CALABRIA 24. V Femie d' Aspromonte se je zrušila neka hiša. Tri osebe, ki so bile zasute, so zamogli rešiti. Nekoliko oseb je bilo ranjenih. V Sinopoli je pod razvalinami vsa obitelj. V Brancaleone je več hiš hudo poškodovanih, tako, da se je bati, da se zrušijo. V več drugih krajih je baje poginilo več oseb. V San Giorgio se je zrušilo več hiš, pet oseb je bilo ubitih, 6 pa ranjenih. Tudi v drugih krajih so čutili potres. Minister Paču. BELIGRAD 24. Finančni minister Paču se je danes popoludne podal na Dunaj, Odgovor srbske note na verbalno noto. BELIGRAD 24. Srbska vlada je izročila tukajšnjima zastopnikoma Avstro-Ogrske in Rusije odgovor na verbalno noto glede Macedonije. Bolgarska banda zažgala vas. CARIGRAD 24. Konzularne vesti jav ljajo, da je neka bolgarska banda zapalila patrijarhistično vas Rakovo južno od Mona-stiija. Od 200 hiš jih je ostalo le 8 nepoškodovanih. Doslej so našli pet mrličev. Norveški kralj v Ko danju. KODANJ 24. Danes predpoludne je dospel semkaj norveški kralj s svojo rodbino. Rusija. Dijaški nemiri v Moskvi. MOSKVA 24. Dijaki moskovskega vseučilišča so prosili, naj se jih tako kaznuje, kakor one, ki so bili kaznovani predvčerajšnjem. Sedaj je mir. S I. vseslovenskega trgov, shoda. u. (Zvršetek.) V trgovske visoke šole imajo vstop absolventke gimnazij, realk in trgovskih akademij, realk in trgovskih akademij. Te šole nimajo še za nas pravega pomena, ker nimamo razvitega trgovskega šolstva in tudi ne veletrgovine in veleindustrije. Sploh pa tudi trgovci in vlada sama niso na jasnem, ali naj bi se te šole ustanovljale in gojile ali ne ? Sredi meseca marca tega leta bila je na Dunaju enketa, kjer so bili zastopani ve-letrgovci, veleindustrijalci, vlada in ravnatelji raznih viših in visokih trgovskih šol. Mnenja so bila različna. Vlada je tega nazora, da naj se to -prepusti trgovcem, trgovci so zopet imeli pomisleke, ker so take šole silno drage. Veleindustrijalci in t. zv. židovska struja pa se je izrekla za tako šolo in sicer iz razloga, da se duševni nivo, trgovska omika in s tem trgovski ugled postavijo nekoliko više. Omeniti bi bilo nadalje še trgovske specijalne tečaje, ki so jih pričeli ustanov -ljati v Nemčiji, potem trgovska predavanja in trgovske sestanke. Na teh sestankih naj bi trgovci med sabo razpravljali razne težnje in zahteve. Kar se tiče potrebe trgovskih šol za nas Slovence, o tem pač ni treba govoriti, kajti vsem je znano, da nam manjka te vrste na-obraženih ljudij. Posebno potrebna je še viša trgovska šola, ker 60 se v zadnjih časih začeli pri nas močno razvijati trgovina in pa denarni zavodi. Ravno te dni je bilo čitati, da je ljubljanska kreditna banka morata ustanoviti nekaj štipendijev za dijake, ki hjčejo iti študirat na kako trgovsko akademijo in vstopiti pozneje pri nji v službo. Kar se* tiče više trgovske šole v Ljubljani, govornik priznava nujnost in potrebo ter cenejše življenje in študiranje v Ljubljani, dasi bi V Altorfu je Suvorov izvedel, da ne vodi dalje nobena pot, razen po vodi po ZUriškem jezeru, a jezero so imeli Francozi v svoji oblasti. Kaj je bilo zdaj storiti? Na povrnitev Suvorov niti mislil ni, ker sta ga pričakovala, kakor je bilo dogovorjeno, Rimski-Korzakov in Hotze. Moral je priti na vsak način do njiju. Suvorov je izbral najravnejo pot po stezi, po kateri so v jeseni in po zimi hodili celo lovci jako premišljeno. Po taki poti ni še nobena vojska hodila, toda Suvorov je sklenil voditi svojo. Večkrat je že poprej govoril : „Koder je prešel jelen, tamkaj mora tudi vojak."4 Zdaj je moral to dokazati v resnici. In dokazal je sijajno. Njegova vojska je vkljub naihujim napadom od francoske strani prešla najhuje klance, kakor so : Mut-ten, Klau in Panikser, ter se slednjič spustila v Kur, kamor je prispela posle sedem-najstdnevnega najtežavnejega pohoda. Ko so prišli v Mutten, so bili v veliki nevarnosti, da jih zajame francoska vojska, katere je bilo v bližnjem Švicu zbrane do 10.000 mož pod odličnim zapovednikom Maseno. Leta se je bahal že pred svojimi in tudi pred ujetimi ruskimi častniki, da prideta kmalu med nje tudi veliki ruski knez in Suvorov. Toda pre-varil se je; njegov napad je bil odbit tako odločno, da se je njegova nakana popolnoma izjalovila. Pač pa je izvedel Suvorov žalosten glas od tamošnjih prebivalcev, da je bil bila po njegovem mnenju taka šola bolj umestna v Trstu. Omenil je še, da so v Nemčiji splošno za to, da si trgovci sami in trgovske korporacije vzdržujejo šole, da ne retlektirajo toliko na državno pomoč, ker se s tem odtezajo vmešavanju vlade v trgovsko šolstvo. To so pač nazori, da trgovske šole naj bodo za trgovce, v trgovskemu duhu in prikrojene faktičnim razmeram dotičnega kraja. Samopomoč je torej tisti faktor, s katerim računajo v Nemčiji in samopomoč bo morala tudi pri nas na Slovenskem ustanavljati trgovske šole. Povedal je potem še, da imamo v naši monarhiji 900 meščanskih šol, torej trikrat toliko nego je vseh srednjih šol, in od teh šol nismo imeli mi dosedaj niti ene slovenske. Imeli smo eno samo. Ta pa je nemška in še to je ustanovila gospa Hočevarja. Prečital je na to, koliko podpore dobivajo posamične dežele za trgovsko šolstvo ter p vedal, da je za_ 1. 1U0G iznašal budget za trgovsko šolstvo 782.0O0 K. a od tega zneska ni dobila kranjska dežela niti solda. ozir. : Slovenci niso sploh še nikdar nič dobili v to svrho. Konstatirati pa treba, da v tem slučaju vlada res nima nobene krivde, ako Slovencem ni nič dala, ker je za to še nobeden prosil ni in se poklicani faktorji doslej niBO brigali za trgovsko šolstvo. Govornik je podal kratko sliko zgodovine trgovskega šolstva v Avstriji. Trgovske šole so se pričele zistematično gojiti za časa cesarice Marije Terezije. Ustanovila je leta 1769 realno trgovsko akademijo na Dunaju, ki je imela dva tečaja. Že leta 1751. pa je bila ustanovila navtično šolo, ki se je leta 1817 prelevila v trgovsko in navtično akademijo. Interesantno je, da je bila že ob začetku te šole hrvaščina učni predmet, še pred 20 leti se je še nahajal v spričevalih red za hrvaščino, da-si se ni več poučevala. Pozneje je izginila še ta zadnja sled pouka v hrvatskem jeziku. Leta 1834 je ustanovil Mahr privatno nižo trgovsko šolo v Ljubljani. Ravno tako leta 1840 Gever na Dunaju. Leta 18^8 je bila ustanovljena dunajska gremijalna šola. Od praških trgovskih akademij datira nemška od leta 1S5G in češka od leta 1872. Leta 1857 je bila ustanovljena trgovinska akademija na Dunaju in 1*G3. v Gradcu. Dunajska trgovska akademija je bila 1. 1872 spremenjena v trgovsko visoko šolo, kar se pa vsled pomanjkanja sredstev ni sponesla, radi česar je postala leta 187G trgovska srednja šole z enoletnim tečajem za abiturijente kakor je še dandanes. Trgovska visoka šola Revoltella v Trstu je bila ustanovljena leta 1877. Leta 1872 se je pričelo pri nas z zi3tematično reorganizacijo trgovskega šolstva pod naučnim ministrom Stremayrjem. In še dandanes se sestajajo enkete, ki se bavijo s tem vprašanjem. Slednjič je govornik priporočal, da naj se za trgovsko šolstvo in naobrazbo brigajo vsi sloji, da preide nekoliko več trgovskega duha med širše mase. Njegovemu govoru je sledil buren aplavz, kakor tudi resoluciji, ki jo je predlagal. Na interpelacijo g. dež. poslanca Antona S a n c i n a iz Skednja, kaj je s trgovsko šolo v Ljubljani, je govornik odgovoril, da leži stvar bržkone še v Ljubljani, ker deželni zbor de posluje in se stvar radi tega ne more i rešiti. Rimski Korzakov premagan od Francozov, in da zdaj njegova vojska vse te nesreče ne more popraviti. Strašne nezgode, ki so Ruse zadele na tem pohodu, se ne dado opisati. Gladni, žejni, bosi in skoraj goli so prišli v Kur. Tukaj so težave prenehale ; dobili so pečenega kruha in vsak svoj delež mesa in vina. Čez nekoliko časa se je razvnel v vojski živahen razgovor, zadonele so pesmi in vesele šale; vse staro in neugodno je bilo pozabljeno. Ves ta poslednji pohod je sprovel Suvorov med vojaki, se ž njimi razgovarjal in šalil. Žalost mu je grizla srce, ali on jo je tajil v sebi. Zavivši se v lahek plašč, je moško prenašal veter, sneg, mraz ; grizel je trdi suhar, spal v blatu. Ob izhodu iz gor na odprto mesto so prednje straže ulovile dva vola, v hipu ju zaklale, razplastile, zakurile in začele peči meso na basovnikih, palicah in mečih. Suvorov je bil gladen ter delal ravno tako; vsi so bili enaki v bedi in nevolji. Tako se je dovršil ta težavni, ali slavni švicarski pohod, ki je trajal 17 dni. Na Sv. Gotard je odvel Suvorov 21 000 mož, v Kur jih je prišlo le 15.000. V tem številu je bilo mnogo ranjenih, prepuščenih proti volji na skrb Francozom. Tudi Francozi so izgubili najmanje toliko ljudi ; samih ujetih je prišlo z rusko vojsko v Kur 1400. Bilo jih je več, ali so pomrli na potu. „Naj blagoslovi vas Gospod Bog za blagor slave vladarja in ruske vojske,u je pisal Suvorovu imeniten svetovalec, vladarju bližnji človek. A sam Pavel I. mu je napisal v pismu takole: „Zmagovali ste povosdi in skozi vse svoje življenje sovražnike domovine, a ni preostalo vam tudi premagati samo prirodo. katero ste pa zdaj tudi nadvladali," Vladar mu je podelil redko nagrado : naj-višo vojaško čast generalisimusa. Razen tega je bilo zapovedano izliti od brona soho Su-vorova za primer in nauk potomstvu. Ta soha stoji v Petrogradu na Suvorovskem trgu. Veliki knez je dobil naslov carje vi ča. Bih so nadarjeni tudi vsi ostali, katere je smatral Suvorov za vredne, in prosti vojaki so dobili brez razlike denarne nagrade. Vojna na Švicarskom je bilo poslednje vojaško delo Suvorova, gotovo naj teža vneje ali tudi najslavneje. Tukaj se je bolje neg > kjerkoli izkazal Suvorovski nauk. Sami Švicarji so se divili Suvorovu ; med njimi so 5e še dolgo časa pripovedovale o njem razne neverjetne pripovesti. Praznoverni ljudje so govorili, da so videli Suvorova mnogo let posle njegove smrti na Sv. Gotardu na sivem konju. Govorilo se je tudi še dolgo, da blodi v burnem vremenu po gorskih klancih in globelih reke Reuse senčna podoba sivega starčka, ki z bistrim očesom pregleduje mesta, namočena z rusko krvjo. £iran II »EDINOST* et. 295 V Trstu, dne 25 okiohra 1907. NA BALKANU Piše Skita! ec. Časopisje v Bosni in Hercegovini. Mohamedanci imajo tednik „Musavat", ki izhaja v Mostaru, deloma tiskan z latinico, deloma s cirilico. List priporoča slogo ujed Mohamedani in Srbi. Sploh se povrnem na to pozneje. V Sarajevu izhaja „oošnjak"4 kakor tednik. List je subvencijoniran od vlade ter ljuto napada Srbe. ..Gajret14 je glasilo mohamedanskih dijakov. Poieg tega izhaja za mohamedane v latinici Še en belestriški list, čegar imena si nisem zapomnil. Izhajalo je „Ogledalo^', glasilo naprednih muslimanov, katero se pa ni moglo vzdr-žavati. Politiške stranke v Bosni in Hercegovini. O politiških strankah, kakor to ume' vamo zunaj pri nas> pravzaprav v Bosni in Hercegovini ne more biti govora. \ erski moment je oni. ki je morodajen i3totako za po-litiško oziroma narodno pripadnost. Pravo-slavje se v obče identifikuje s Srbstvom, do-čiai se priznavajo priprosti mohamedani sa Turčine, dasi ne umejo niti besede turški, Izobraženi mohamedani priznavajo se deloma za Srbe ali Hrvate, a največji del nočejo biti drugo, nego — bosanski mohamedani. Inteligentni katoli!« se priznavajo sploh; za Hrvate, dočim priprosti katoliški seljak po večini ne more umeti, kako bi bil on Krvat. ko vendar ni iz — Hrvatske ! Ako torej govorimo o politiških strankah Bosne in Hercegovine, imamo pred očmi: srfcsko-pravoslavno, turško-mohamedansko in hrvat-sLo-katoliško stranko. Najštevilneja in tudi najagilneja je srbrika stranka, V mesecu septembru vršili so se po vseh okrajih dežele številno obiskovani shodi, na katerih so bili voljeni narodni predstavitelji, kateri se sestanejo v Sarajevu v narodno skupščino, kjer bodo pre< izirali želje in zahteve srbske stranke. „Hrvatski dnevnik" se jezi, ker je minister Hurian proti volji vlade dovolil tak način politiške organizacije, katero nazivlje državo v državi. Je pa tudi res originalen tak način politiške organizacije. No, Srbi zbrali so si tak način organizacije, da zamorejo vladi nasproti nastopati s svojimi zahtevami kakor zahtevami vsega srbskega naroda Bosne in Hercegovine. Vendar se zdi, da na teh volitvah ni šlo ravno povsodi po narodni volji, ampak po diktatu. Na nekem takt m shodu volitvah — pojavila se je opozicija, katera ni hotela voliti predloženega kandidata, ampak predlagala druzega. Ker je bila opozicija v večini, zaključil ie predsednik jednostavno shod, in protivnika je volila manjšina brez — opozicije ! Mohamedani imajo vodstvo svoje stranke v Budimpešti. V zadnjtm času nastopajo v vseh politiških vprašanjih složno s Srbi. Ta sloga se je praktično pokazala na občinskih volitvah, ki so se vršile meseca septembra [jnovem volilnem redu, in kjer so v vseh občinah volili Srbi in mohamedanci skupno listo. Veliko hrupa je bilo po deželi radi praznovanja tridesetletnega sultanovega vladanja. Mohamedani so izjavili, da hočejo praznovati tridesetletnico vladanja svojega zakonitega suverena, in temu so se takoj pridružili Srbi, ter izjavili, da priznavajo Nj. Veličanstvo sultana Abdul Hamida II., kakor svojega zakonitega suverena ter se mu klanjajo kakor takemu. V kolikor se tiče Srbov, ]e njih vedenje v tem oziru seveda le stvar politiške taktike, a da je sultan še vedno echni zakoniti suveren Bosne in Hercegovine, to je jasno vsakemu politiškemu otroku — jzpzemši bosansko vlado ! Ta je Srbom krat-komalo prepovedala vsako proslavo sultanove Ko je Suvorov odšel iz Švicarske, je bila ona zopet kmalu vsa v rokah Francozov. Kes je štela zdaj Suvorova vojska s Korsakovo 35.000 mož. pa bi se bilo dalo popraviti pokvarjeno deio, toda bojni svet je sklenil enoglasno. da se ruska vojska nič več ne združi z avstriiansko radi neugodnih prepirov, ki so jih imeli dozdaj z dunajskim bojnim svetom. Tudi car Pavel I. je že zdavnaj opazil to nesporazumljenje, ali je vse trpel radi splošne koristi, kajti poslal je svojo vojsko proti Francozom radi tega, da bi vspostavil v Evropi poprejšnje odnošaje, ki so jih oni razrušili. Toda proti koncu je car uvidel, da ne more biti od takega zaveznika za splošno delo nobene koristi, pa je izstopil iz zveze z Avstrijo ter zapovedal Suvorovu. da se pogrne na Rusko, čim je uredil vojsko. To je trajalo skoraj tri mesece, pa se je na potu iz švicarske prav pogostoraa po več dni mudil na raznih mestih. Nekakšna tolažba za neugodno vojno ca Švicarskem so bile visoke časti, katere so mu izkazovali na potu. Od vseh strani so dohajali gledat ruskega gene-ralisimusa. ki seje na tako čuden način rešil iz Švicarske. Tudi car Pavel I. ga je obsipal z milostmi : tuji vladarji so mu poklanjali razne redove; vzdramil se je celo avstniski vladar ter mu poklonil red Marije Terezije z velikim križem. (Zvršetek pride). tridesetletnice, a mohamedanom dovolila ^e samo, da proslavi tridesetletnico vladanja svojega verskega poglavarja. Ker se pa mnogo Srbov in mohamedanov ni uklonilo tej zapovedi, ampak so na svojih hišah razobesili zastave, ter na predvečer razsvetlili hiše, jim je politiška oblast diktirala denarne globe do 200 kron ali 20 dni zapora, s čemer pa seveda še ni rešeno vprašanje suverenitete v Bosni in Hercegovini. Hrvatska stranka v Bosni in Hercegovini je slaba in neorganizirana. V slučaju, da bi došlo do deželnega zbora, bi! bi gotovo hrvatsko-katoliški element tako slabo zastopan, da bi bil upliv tega eiementa povsem minimalen. Zato 6e tudi nadbiskup dr. Stadler in njegovo glasilo Hrvatski dnevnik" izjav-iljata proti uveden j u parlamentarizma, s čemer pa le odbijata o<2 sebe vse svobodomiselne elemente. Dočim nastopajo v Hrvatski i složno Hrvati itr Srbi, je borba v Bosni in Hercegovini upra-v odurna, A krivda je na obeh straneh, osobito pa na glavnih glasilih rSrpska rieč" in r Hrvatski dnevnik". Vendar je upati, da se tuđi* te razmere sčasoma? ublažijo. Upajmo i __ Parlamentarni situacija. Od 16, t. m„ ko je min.aterski predsednik baron Bcsk predložil zbornici na^odbsne predloge, đo včerajšnji seje se je bavila le z reševanjem rajnih predlogov, stavljenih se strani nemških in čeških ra tkalcev in agrarcev. isti niso dopuščali, da pridaJ k dnevnemu redu* namreč k generalni debati o nagi^dbi. Zbornica je bila ludi torišče nemalo škandaloznih priborov med grofom Sternbergom in socijalisti, ki demoraliziraj o mi):e pred velikim momentom reševanja prevalih vprašanj. Da so iiteii stavljeni najni predlogi obstruističsn namenrne daje se reči, vendar ao prikrivali drugo resno kžizo, k: se je vršila ^a kulisami, krizo 3eških ministrov.i Sinoči je začelo prvo čitaaje nagodbe^h načrtov ia s tem ee je si tsacija nekoliio zjasnila. Fantom obstrnkeije, strašilo našega . parlanenta, je sp uhtelo. Ostajejo v ozadju pa še vedao oblaki češke krize, Pojde ;o-li češ ki ministri ili ostanejo i? Zjasni se situacija v češkem likibu in zjedi-nijo li se vae češke stranke glade skupnega postopanja r Zavzamajo-li Cehi 3tali>če politike postulaiov ali te: To so vprašanja, ki provzrcčajo nizki sta n parlamentarnega barometra. Vesti kažejc , da sam Č3-ki klub r i prišel s seho; na jas no glede svcjega posto • panja. „Unionitt poro čajo z Dunaja o posvetovanjih v češkem kit bu. da agrirci. klerikalci, radikalci in real isti so edini v naziranju. da prihodnje pariame nt&mo in politično postopanje ne sme bil i odvisno od politike pestulatov, za katero .delajo propagando mia-, dciieh. klerikalci in ajrarci da hočejo na-1 stopiti solidarno ia skl eniti, ali sprejmejo ali f pa zavrnejo nagod!x>. P^i tem seveda hočejo j tuci postaviti skupno svoje zahteve, ali ne v ; on: formi- kakor si žel ijo mladočeh, v taboru katerih vbda največja nesloga, rUi ion;< zaključuje : „Reš-lev je le ta: ali stopiti v vladno večino ai v opozicijo. Tretje ni mogoče. Odkrito, iskrč-no, pošteno : to mora biti j geslo čeških strank*'. Dogodki na Hrvatskem.! Hrvatski stenografi v skupnem državnem zbo riu Predsednik hrvatsk >srbske delegacije dr. Medaković ie vprašal pi^edsednikč. Ju3tha. kaj da je s hrvatskimi stenografi ? Justh mu je odgovoril, da jih rad namesti, toda naj dr. j Medaković preskrbi cenoje moči, k er so do-j sedanji stenograii zahtevali 40 kron na dan. J 0 tem bo že razpravlja.'a delegacija . Dogodki na. Ogfrskam. Ustavne garancije. Iz Budimpešte poročajo • Pod predsed- j stvorn posl. Hammersbergerja se je sestal upravni odbor poslanske zbornice n.a sejo, ; da pretresa zakonske nzičrte o u£ tavnih ga- j rancij&h. ki jih je izdelal in prec lložil zbor-; niči minister za notranje stvari gro fAndrassv. i Odbor je razpravljal vso- načrte točko po j točki ter jih enoglasno vsprejel t oliko v na- j čelu, kolikor v podrobnostih. Kor iference sta! se udeležila tudi minister grof i Vndrassv in j državni tajnik grof Hadik. Samostalna baaka. Neodvisna stranka nadaljuje, kakor javljajo iz Budimpešte, akcijo v pr: log ustano- 1 vitve samostalne ogrske banke, ako.*avno ne nahaja ta akcija odzi a pri ostf Jih strankah koalicije. Minister za noiranje stvari grof Andrassv se je izjavil proti u stanovitvi samostojne banke. Istctako se j« 3 izrazil proti podpredsednik poslanske zborn .ce Uakovsky. Bolgarska in Kom unska. Kakor poroča'o> iz Soiij« 3, se je bolgarski minister za unanje £ tvari Stančov podal v Bukarešt, da razpra- ,-lja z minister-skim predsednikom Stourdzo o gospodarskih vprašanjih, ki se " jaajo- rešiti med Bolgarsko in Komunsko. V političnih kr ogih menijo, da Stančev razjasni v Bukarešti, zakaj ni bila Romunska povabljena na sj tovesno odkritje spomenika padlih vojakov v Plsvni, Ker je to izzvalo v Rurcunski vehke . nevoljo, povabi Stančev Romunsko na jubilejno slovesnost, ki se posebej priredi v Plevni za Romunsko. Dogodki aia Ruskem. Obnovljenje ruske mornarice. Iz Petrograda poročajo, da izide v krat-j kem carski ukaz glede nove razdelitve ruske vojne mornarice. Vojne ladije bodo v bodoče i razdeljene v linijske ladije in v reservne ladije prvega in drugega razreda. Ustanovi se tudi mesto vrhnega poveljnika vojne mornarice in kakor kandidata za to službo imenu jejo kontreadmirala Ersena. Car spremlja naj večina zanimanjem reorganizacijo vojne mornarice. Drobne politične vest!. Novi italijanski senatorji. Rimski „Messaggero" poroča, da bo meseca decembra imenovanih okolu 20 novih senatorjev. Pravosodne reforme v Makedoniji. Iz Carigrada javljajo, da je angleški poslanik uročil diplomatskim zastopnikom sporazumnih oblastnij popolen načrt o reformah, ki naj bi se uvedle v Makedoniji, Zastopniki drugih velevlasti so prosili pri svojih vladah navodil, kako stališče naj zavzamejo nasproti temu načrtu. Dnevne vesti Odlikovan častnik. C. in kr. nadpo-ročnik pešpolka št. 97 Stanislaj T u r u d j i', je odlikovan vitežklm križcem ruskega reda. \ Sv. Stanislaja III. razreda. Namestnik prfac Hchenlohe v naši^ umetniški razstavi. Včeraj opoludne je obiskal našo razstavo namestnik princ Hohen-lohe. Odličnega gosta so pričakovali predsednik razstave, višjesodni svetnik Mihael Ga-brvjelčič, odbornik dr. Josip A orani in umetniki Marin, Gerbič in Globočnik. Namestnik se ^e mudil v razstavi dobre pol ure, si je z velikim zanimanjem ogledoval razstavljene slike ter opetovano izražal svoje priznanje. NagLašal je, da bi bile razstavljene slike v diko tuui vsaki večji razstr^i. Pohvalil je slovenske umetnike na njih napredku ter je izrekel tudi odboru vse priznanje. Svojemu velikemu zadovoljstvu- je dal izraza rekši, da bi drage voije šel na roko. ako bi bila njegova, pom3Č potrebna. Na tem priznanju .moramo le čestitati toliko umetnikom razstav.ljalcem, kolikor odboru razstave. Razstavni odbor umetniške razstave priredi v soboto 26. t. in. ob pol 9. uri zve-i čer svojemu členu slikari u Marinu, ki edide v ponedeljek v I>3ln lacijo, prijateljski sestanek v slavo. Vabljeni 3 o prijatelji in pri-i jatehice umetnosti ! Mala dvorana hotela i „Balkan". Magistrat izvršuje s klep mestnega i sveta o laških aapisih. * Včeraj je prišel mestni stražar k lastniku : '.nane slovenske štacune v ulici Ghega, ki im a že 26 let sa-■ moslovenski napis „Žganje i n sladčice"4 ter ' mu zaukazal, da naj takoj si tame tablo, ker da je sedai ..nova legge". Sedanii lastnik omenjene prodajalnice se r ti udal ustmenemu ukazu ter pr ičakuje pismem o dlok, proti kateremu stori ; seveda vse pri-u lerae korake. Gori omenjeni napis je zgodovinskega pomena, ker je prvi sainoslov. enski napis v T t sta. Tedanji lastnik prodajaln: :ce, sedaj pokojni gospod" Anton Počkaj, moi al je prebiti ve lik boj za ta napis ne le z magistratom, aiapak tudi & tržaškimi pouličnit ni junaki, k^ so- mu neko noč tablo odnesli; a to ni pokojnega narodnjaka ustrašilo, ki je dal napraviti novo tablo ter jo dal strai nti po noči. Ti narodni straži se je v istini tu Ji posrečilo ujeti ter izročiti radars-tvu laške junake, ki so hoželi zco\a poskusiti svojo srt čo. Od takrat je imeia tabla mir — do 7 čerajšnjega dne. Nadejamo se, da se tudi seda i ne posreči ponovljeno nasilstvo se strani maf ;istrata ter da bo poslednji obogatel za ene » blamažo več. — Javna bolnišnica v Trstu, t 'e večkrat ste priobčili nedostatnosti v tržaški bolnišnici, pa vse zastonj, zakaj vse je ostal« :> pri starem. V narodnem obziru smo m i Slovani peto kolo v trž. bolnišnici. Vse je it ahjansko: zdravniki, vshižbenci vsiužbenke itd. Vse kramlja le italijanski. Nikjer ne sliš; iš slovenske beseđe. V vseh sobah ne najde š ns. stenah nobene nabožne, pa tudi ni posvetne podobe. Najdeš pa v okvirju prav ila, kak-.» naj se bolnik v bolnišnici vede, to } e, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno. A to 1 .-se fe le v italijanskem jeziku in v drugih jezi kih,t. le o slovenskem ni niti sledi. — In vendar ie nas Slovencev nad polovica v Primorju. Po tem razmerju je gotovo večina bolnikov v bolnišnici slovenske narodnosti, a ti ne Jial ajajo tam ravnopravnosti. Kako naj slov. bolnik, ki ne ume iiatijanščine, ve, kako x taj se v bolnišnici vede, naj ve, kaj mu je dovoljeno, in kaj ne, ko ni najti slovenskih pravil ■ -— Kje je pravica, kje človekoljubje ? Da, naj-• jednostavneja pravičnost in hunianiteta bi zahtevali, da ima tudi slovenski jezik svoj prostor in veljavo v tržaški mestni bolnišnici *. Plačeranje carine od tovornin namenjenih za Nemčijo na kakem, od pošiljatelja določenem carinskem uradu na meji ali pa v Nemčiji. Po dogovoru s cesarskim nemškim državnim poštnim uradom ter s kraljevimi poštnimi upravami na li .1 varskem in Virtemberškem se je od 1, oktobri« t. J. naprei postopanje, ki se je uvedla I odredbo z dne 8. marca t. 1.. trg. min. -t I 8376 P (poštni in brz. odredbenik št. 32/< :>■ in po katerem se je pošiljatelju tovornin . . I Nemčijo dovolilo plačevanje carine na kra . ■ vem saškem carinskem uradu v Bodenbachu. I razširilo na promet s celotnim nemškim rinskim ozemljem, I Pošiljatelju je torej od 1, oktobra t. i. I naprej dovoljeno zahtevati, da se mu tovor- ■ nine za Nemčijo ocarinijo na kakem določ ff nem tarioskem uradu na meji ali pa • ■ Nemčiji. Ta uredba ima namti, da se dos<. • K plačevanje carine pri kakem carinskem ura«! K ki je pooblaščen, gotove vrste blaga ocarinr II po kakem drugem in ne po najvišem čari: K skem postavku. To postopanje odpade tort- I pri pošiljatvah tacega blaga, ki se ima m B vseh carinskih uradih ooariniti na podla. 11 jednakih carinskih postavkov. Pošiljatelje tre! B posebno opozoriti na to. Prestopki proti t j K določbi imajo za posledico, da se pošiljate] . B odtegne pravica zahtevati vplačilo carine u B kakem določenem carinskem uradu, K Pošiljatelj, ki zahteva ocarinjenje n B kakem določenem carinskem uradu, mora to B svojo zahtevo vidno označiti tako na poši- B Ijatvi. kakor tudi na poštni spremnici ter i I carinski izjavi („ocariniti v......"). Sploši I podatki (n. pr. „ocariniti na cariuskem uradu I ki je v to pooblaščen*4 itd.) niso dovoljeni. I Je-li rtržaška politika ' res tako za I] vožena?! V izvestnih listih je čitati vsak; I toliko, da je slovenska politika ^zavožena" I da ni v^pehov in da jo treba zameniti z drugačno politiko. Izlasti „Slovenec14 kriči r zadnjih časih na vse grlo proti ,.tržaški p • litiki'" in izreka o njej uničevalno sodijo. Mi pa ostajamo hladni nasproti vsenri temu kriku, ker dobro vemo. kje je ros-nični vzrok vsemu temu kriku. Vzrok v dejstvu, da se je tržaško Sloven j s t v o z a i z ves tne kroge začelo preveč razvijati, torej v dejstvu, d i i m a t r ž a š k a politika lepih, vidnih realnih v s p e h o v. Ti vspehi pričajo, kako krivično in brez podlage je očitanje in kričanje, češ, da je tržaška politika' brez jedra, le kavarniško in gostilniško navdušena, bre:: pozitivnih dejanj in ciljev. Je ž res. da se v Trstu skuša ohraniti narodni idejalizem, ker vemo kakova etična sila je v takih borbah. Ali z i d e j a 1 i z m o u. vsporedno se vrši tudi p o z i t i v n -delo na s o c i j a 1 n e m p o 1 i_t i č n e n: in gospodarskem polju. Kako raai orijentacije treba pri ostrih obaojevalcib tržaške poiitike", priča takt, da se ljudem, k: J hočejo voditi veliko besedo v vseskupni po- I litiki. ki trdijo, da na tržaškem ozemlju sploh ni niti sledi o kaki gospodarski organizaciji. Ni dolgo temu, ko je jeden takih odlični:, politikov slovenskih prišel v razgovor z nekim i tržaškim Slovencem o „tržaški politiki". Iz Uega politika je govorilo kar samo zaničevanje. Ali pokazalo se je. da je mož na] ve C; ignorant. Ko ga je Tržačan opozorii n^ staro delavsko organizacijo po obeh naših podpornih društvih, je pripomnil velik slo-i venski politik, da to sta le — zabavni društv . i ki ne delata druzega nego veselice in zabav . A ko mu je Tržačan pojasnil, kako premoženje imata ti društvi, koliko zavarovancev, koliko tisočev na leto plačujeta na podporah in za zdravniško oskrbo, je politik priznal : ;Tejra pa nisem vede!!! In ko mu v Tržačan dalje pripovedoval o „Jadranski banki" s stotinami milijonov prometa na i-to. o ..Tržaški hranilnici in posojilnici" z mnogimi milijoni prometa, o divno razvijajoči — ..Trgovsko-obrtni zadrugi*4, o trgovskem izo-! Oraževalnem društvu s trgovskim poukom, o „Kmetijski družbi44, o celi vrsti gospodarskih organizacij na tržaškem ozemlju. katerih ! mnoge so si zgradile svoje lastne domove mu je povedal, da je v okolici vasi, ki imaio celo po tri. štiri gospodarske organizacije, 1: > j mu je dokazal, da se imamo ravno gospodarski organizaciji največ zahvaliti na povzdigi narodne zavesti in osvoboditvi iz-pod ptujega pritiska : tedaj je začel odlični politik debelo gledati, odpirati usta na široko in je zopet priznal v vidni zadregi: T e g a pa ni 3em vedel!! In slednjič je bila blamaža odličnega politika popolna. Ko mu je Tržačan povedal, da : imamo v Trstu vrsto zavarovalnic za govejo živino, je politik popolnoma pozabil na n: -vredno tržaško politiko in je priznal: Glejte, tega niti pri nas nimamo! To je kričeč in tipičen izgled, s koliko i— nevednostjo se sodi o „tržaški politiki". Za to politiko govore dejstva : a klasična priča, ki je te dni nastopila, ni nikdo drugi, nego „Piccolo-4. Italijansko glasilo je — opozarjaj e na nevaiuo3t ^.slovanske povodnji"4 konstatovalo, da je v Trstu na tisoče 'Slovencev, ki so v polnem narodnem. političnem, socijalnem in gospodarskem razvoju!!. To je priznanje, s katerim se more ..tržaška politika14 le ponašati. V to srečno snovanje tržaškaga Slovenstva hočejo seda: 1 izvestni krogi poseči z razdirajočo roko, ker taku hoče politika, sovražna razvoju Slovenstva v Trstu. Z drugorodnimi sovražniki i so se tržaški Slovenci gledali često lice v lice , in izvojevali so vspeh, da sovražno glasilo Obiskujte slovensko umetniško razstavo v „narodnem domu" v Trstu. V Trstu dne 25. oktobra 1906 »EDINOST« štev, 2 Stran III priznava sedaj polni njih razvoj v vsakem pogledu. Tudi sedaj oglašujoče se nove sovražnike narodnega slovanskega razvoja v Trstu pričakujemo hladne duše, mirno narodno vestjo in trdno voljo za — nadalino delo !! Grad Miramar se bo moglo, počenši s ]. novembrom, obiskavati na zjutraj od 10. do 12. in popoludne od 2. do 4. ure. TRŽAŽEA MALA Krvav pretep. 38 letni Josip Kralj, v službi na južni železnici a stanujoči v ulici del Belvedere št. 75 in 50-letni urar Maksimilijan Frank, sta bila sinoči z drugimi v krčmi -De Nadal*4 v ulici Belvedere št. 47. 47. Okolo polunoci so prišli vsi iz krčme. Na cesti sta se pa začela Frank in Kralj prepirati. Slednjič je Frank — ki ie grbasto malo človeče — z nožem zabol Kralja nič manj nego 6-krat : d%-e rani mu je zadal na obraz, tri v hrbet in eno v levo stegno. Frank je bil takoj aretovan, a Kralja so prenesli v mestno bolnišnico. Zdravniki trdijo da je njegovo življenje v nevarnosti. Detomorilka. Lastnega 9 mesečnega otroka vrgla v vodnjak. Frančiška (iro-T>; ..t 'jstvo naročilo dra za policijsko službo .:•»>,:bana psa. To je bilo okolu 12. ali 13. a t. 1. A še sedaj, po treh mesecih in p-ji. nima policija v svoji službi obljubljenih }j-c v. Psi pa, videči, da policija toliko časa odlaša, so se začeli kar sami ponujati. Taki psi. ki reflektirajo na to službo, hodijo okrog po mestu iščoči prilike, kjer bi pokazali svojo zmožnost. In enemu teh kompetentov se je predsinočnjim ponudila prilika, da se je v resnici sijajno izkazal. Evo Mi smo včeraj poročali, kako je bil aretovan neki Dominik Hamraerle. ker je nosi: seboj telečjo kožo, ne da bi znal opravičiti posest iste. No. ttvar je bila nekoliko drugačna. Dominika Hammerle so še v torek r-ečer — ra^i telečie kože — aretovali trije policijski agentje. Hammerle je pa agentem \>ei. Policija je pa takoj odredila, da 6e ga le povsod iskalo. Nadzornik redarstvene stražnice v ulici del Belvedere. Jazbinšek, je po noči poslal redarja Padovana, naj gre po-dat na ljudsko prenočišče v ulici Gaspare Gozzi.če morda spi tam Hammerle. Redarje šel. Mej potjo se mu je pa pridružil krasen velik pes. (Bil je eden gori omenjenih refiaktantov). P.išedši pred rečeno ljudsko prenočišče, se }e pes lepo vstavil pred vrati, a redar je vstopil. In r^s je redar našel tam iskanega Hammerle, ga aretoval in ga odvedel seboj. Ilaiumerle je šel rad, oziroma se je vsaj delal, da gre rad in vsled tega ga redar ni zveza!. Zunaj, na ulici, se jima je zopet pri-• Iruži 1 pes-refiektant. No, ko so bili kakih 100 i korakov daleč od prenočišča, jo je pa Ham-merle pocedil po ulici Pauliana navzgor. Redar pa za njim. a pes je dirjal poleg redarja in se najbrže zlobno smijal, videči, da je razdalja mej bežečim in redarjem vedno veča.! Redar je bil že ves zasopel, ni mogel več. Kar mu ie šinila v možgani dobra misel - j Obrnil se je k psu in mu velel: „Primi ga, primi ga!" — Tedaj pa je pes-ret'lektant — ki ie cčividno le čakal tega povelja — skočil in fi kratu je bil poleg bežečega : prijel ga , je za ramo in ga zadržal, dokler ni prišel ( do njega redar. Seveda je redar Hammerla^ to pot vklenil in ga tiral na stražnico: na eni strani vklenjenega je zmagonosno korakal j pes. a na drugi redar. Prišedši do stražnice se je pa pes izgubil. Policija ga pa sedai išče in mu naznanja, da ga vsprejme takoj v služba, ker je z odliko prestal preskušnjo. Nevarne grožnje. 39 - letni .Tust F., stanujoči v ulici Nuova, je bil predminolo j noč aretovan, ker je direktorju kavarne „Alla Časa rossa* v ulici fdel Campanile grozil, da ga ubije. Rečeni direktor kavarne je bil pri-: javil stvar policiji, na kar so šli redarji iskat | Jušta F. Našli so ga spečega pred neko ka-J varno v ulici delle Poste. Imel je pri sebi; malo sekirico. Radi motenja nočnega miru s petjem. razgrajanjem in kričanjem je bilo pred-sinočniim aretovanih 14 njih. Tatica. Marija Ribič, kuharica v hotelu ,.Metropol", stanujoča v ulici sv. Nikolaja št. 22, je prijavila včeraj na policiji, da ji je Ivanka V. vkradla jopo. vredno 36 kron. Neznani tatovi ko predvčerajšnjim vlomili v stanovanje zidarja Ožbalta Agostinisa v' ulici del Boschetto št. 23. in odnesli hranilno knjižico, na katero je vloženih 640 kron in pa par dragocenih predmetov, vrednih 65 kron. — Starinarici Tereziji Strici, ki ima prodajalnico ponošenih oblek v ulici del Far- j neto št. 27, ie neznan uzmovič ukradel par: čevljev, vrednih 8 kron. Smesnica. Bon ton v kaznilnici. Na novo; došli kaznjenec: „Dovolite, da se predstavim: Lju-bilažić —- kriva prisega!" — Drugi kaznjenec: „Veseli me ! L zmiradič — roparski umor !a Koledar in vreme. Danes: Krispin, mu-čenec ; Radoslav : Zlatija. — Jutri : Demetrij. mu-čenec : N i ko d in ; Vranica. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -1- 22" Celzius — Vreme včeraj : oblačno. Deželno sodišče. Odmevi demonstracij prvega septembra. Policija je bila aretirala tri mladiče iz-j med one druhali, ki je šla po znanem finsku na svetoivanskem shodu še isti večer naska-» ko\at društveno krčmo pri Sv. Jakobu. Isti. Santo D., težak iz Vid»ia. Ivan N., pisar in Henrik S., mesar, so bili obtoženi radi hudodelstva javnega nasilstva po zlobnem poško-; do panj u. Na glavni razpravi so obtoženci za-j nikali obdolžitev. Policijski oficijal Malinek jei izpovedal, da mu je bilo oni večer znano, da se pripravlja naskok na društveno krčmo, radi česar je ostal v njeni bližini. Demonstrant je so kmalu prišli in kričali ,.abbassou in i ..fora": takoj je tudi pričelo bombardiranje s; kamenjem, na katero se je odgovarjalo iz go- j stilne s kozarci in steklenicami. Ker je bil sam ranjen, zbežal je v gostilno, kjer ie pomiril duhove. Straža Geržinič je potrdila, da je videla Santa D. metati kamenje. Straža Vrabec pa je pričala, da je videla štrleti j kamen se strani, kjer sta se nahajala druga dva obtoženca, ne da bi znala potrditi, kdo iga je zalučal izmed njiju. 0 naskoku so izpovedale tudi priče Leopold Fabiiančič, Pfter Može in Fran < ucagna. Predsednik je preči-, ral spis. poslan od prof. MandiVa. v katerem; se ceni škoda, provzročena gostilni, na 300 kron. — Branitelj dr. Robba je predlagal dokai; po izvedencih glede škode. Državnik pravdnik se je protivil. Po govoru branitelja in javnega obtoži-telja je sodni dvor oprostil N. in S. in obsodil Santa D. v zmislu obtožince na 4 mesece Ebaa-i^a^miinii ■■»L.^xuxhii I IIIMIIIIH IIIII II 3az gnm v šolo v vsakem vremenu in sem vedno svež in zdrav. Zakaj '.' Ker mi da mama vsaki dan 6 Fayovih sodečih rudninskih pastilij. Tako mi ne škoduje ne mrzel vlažen zrak na cesti ne gorak zrak v šoli, in ako manjkajo drugi urenci. jaz no manjkam nikdar. Zato • se imam zahvaliti pristnim FAY-ovim rudninskim pastiljam in drugi otroci morali bi me posnemati. FAV-ove rudninske pastilje se dob»"* v! vsakej lekarni mirodiluici in prodajalnici mineralnih vod, ter stane škatljica K 1*25. — — Glauna zaloga F. M E L L - Trst i Usaka ekonomična družina — — nakupi = VEEMOUTE v velikem skladišču v ulici San Nicold 12 Buteljke ..Reklam- od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. Trgovino s pohištvom ftptflf lorffi Trgovina s pohištvom vwv\/wvw rblvl fcjvillj wvvvwvw/ ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do najflneje vrste gg in do jako nizkih cenah. — DELAVCI! Opozarja se Vas, da se je preselila! krojačnica M. Farchi v ulico Giacinlo Gallina št. 8 i kjer se dobi veliko izbero (zgotovljenih oblek po jako zmernih cenah. — Izvršuje se tudi elegantne obleke po iueri v teku 24. ur. Dr. Fran Korsano |g specijalist za sifilitične in kožne EŠ bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. iu od 5, in pol do •>. iu pol pop 3 3ftajot-ljsa reklama za trgovce obrtnike, rokodelca in zasebnike sploh »e „MALI OGLAS!" v „Edinosti,, OOOOOOOOOOO^ oooo Šipe, postavljene v delo po zmernih cenah. ______ Volodi Gitmed ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNiCA steklenih Sip v veliki izberi. — Forodlaa lončevlno. kuhinjske potrebščine iz železa in pločevine itd ■ ■ ■ — oooooooooosoeooo j Tovarna pobišfaa j v trstss \ ulica dstla Tesa^/Žjo®*/ l 3 Stav. 48F l a®- /\Vv/ :ALor,A i 1 Piassz» - - j 5 /O^S^ttMKiO Si. J. ' i .,vo vrste • • hter 26 UTČ i:azn« vr^ii cvrtih rii> 16 >trskl - • ,.36 „ ^^ Teran .... „ 52 ,. ~— Maršala [oamiuka litra) i2 ,, 1'rikniia na željo: zelje, krom- Vermouth ,, tO ,, pir. ti/i>I na kislo 5 nvc. Mi.~-htu ' ' ' ' ' ' ' ■ 1 P 3 V ne Andrej G Trst, ulica Farneto štev. \'l vogal ulice Gelsi Skladišče pohištva in tapetari] lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zaloge stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti. Preskrbi se popolno opravo za prenočišča po jako zmernih eenali in s skrbno ro^njo. 1111111111111111111111111111111>'t'111 11 ' Hočete se prepričati? obiščite velita skladišča parije vdove Salarini i»ont« della Fabra 2 I ul. Poste Nueve « (TOgal Torcente). }|) „Alla Citti di Loadr»- Velik irbor izgotoTljenih oblek ra moSke, dečt« rostnmi ra otroke. PovrSniki, močne jope, kožuhi r* raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavsk« oblake. Timlaki loden. Neprernočljm plašfi (priatu: ing.eiki). Speoljalitsta: blago tu- in inozemnk:« ov*rn. Izgotovljajo e© obleke po meri po najBOTej«'. uoodi. to<5no, polidno in elegantno po nizkib c§ni. Hiftorio Valdevit Delalnica pohištva v modernem kroju za sobe iu kuhinje. Izdeluje priprave za prodaiaiiice Od znnaj in znotraj u deia nr.i TRST — ulica Valle št. 8. \\w\\\ KJIGOVEZNiCA ^ Tovarna trgovskih registrov Gustava Tassmi & Figllo Trst, Via Porporella si 5 - ogel Via iella žauit ARISTIDE 6UALC0 Trst ulica S. Servolo 2, x TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. K ye boji se konkurence. ___Samo pristen MACK-ov ■ F- " A:• .t 't . U Kaiser- Borax • ■ za negovanje lepote in zdravja. Pri>tni Mačkov Kaise"* Bora* Tidriiijf tuiu l ■/□>• in - • del:i j" belo ; >« izmtDO >^re