"t Založništvo tržaškega tiska TIC Tržaška knjigarna Študijski center Nediža ob prazniku slovenske kulture vabimo na OTVORITEV RAZSTAVE IN PREDSTAVITEV KNJIGE Tin Piernu, fotograf s Tarčmuna danes, 8. februarja 2011, ob 17.00 v Tržaški knjigarni Primorski dnevnik TOREK, 8. FEBRUARJA 2011 Št. 32 (20.047) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ob Prešernu posebej prešerno Breda Pahor Z nagrado je tako, lahko jo dobiš ali ne, vendar »odkrito povedano, sem je zelo vesel«. Takole nam je povedal Miroslav Košuta, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. In z njim se je veselimo tudi mi. Zato ker cenimo njegov literarni opus. Zato ker ne ovin-kari in pride z jasno besedo na dan tudi o občutljivih temah. Zato ker se ne boji soočenja z drugimi, drugačnimi in ne nazadnje z mladimi. Zato ker ni nikoli utihnil. In ker je poet Trsta, Krasa in morja, se pravi tistega Trsta, Krasa in morja, ki se oglaša, šumi in valovi tudi po slovensko, in ker je Trst Miroslava Košute s Krasom in morjem tudi moj. In zato so nagradili tudi mene oz. nas, ki pripadamo tako imenovanemu zamejstvu, skupnosti, kateri radi (in večkrat upravičeno) očitajo, da se obrambno zapira vase. Očitek se izpodbija z očitkom (prav tako upravičenim): Ljubljana ne zna trezno in stvarno pogledati čez (nekdanjo) državno mejo. Zato je Kušutina Prešernova nagrada tudi priznanje za odličnost, ki jo znajo izraziti Slovenci v Italiji na kulturnem področju. Zahodni slovenski rob je tokrat obsijal še en žarek: druga velika nagrada je šla vrhunskemu dirigentu Antonu Nanutu, ki je zaznamoval tudi širšo primorsko, našo deželno in italijansko glasbeno sceno. Navedenima razlogoma za posebej radostno doživljanje dneva slovenske kulture dodajmo še ožje »zamejskega«: Prešernov dan praznujemo skupaj in enkrat, letos smo ga v Trstu, in na njem podeljujemo nagrade za posebne dosežke. Letošnja, ki je šla v roke Dimitrija Volčiča, je obenem opozorila tudi na desetletnico sprejetja zaščitnega zakona. egipt - Pat pozicija DAN SLOVENSKE KULTURE - Sinoči slovesnost v ljubljanskem Cankarjevem domu Miroslav Košuta Prešernov nagrajenec V Trstu skupna proslava slovenskih kulturnih organizacij LJUBLJANA, TRST - Sinočnja slovesna podelitev »velikih« in nagrad Prešernovega sklada je bila odločno primorsko »zaznamovana«: nagradi za življenjsko delo sta namreč šli v roke pesniku Miroslavu Košuti in dirigentu Antonu Nanutu. V Prešernovem imenu pa sta v nedeljo popoldne v tržaškem Kulturnem domu SKGZ in SSO v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, SCGV Emil Ko-mel, goriškim Kulturnim domom, Kulturnim centrom Lojze Bratuž, Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovensko prosveto, Zvezo slovenske katoliške prosvete, Inštitutom za slovensko kulturo in Glasbeno matica, ki je bila glavni nositelj projekta, priredili skupno proslavo. Na njej so nagradili Dimitrija Volčiča, osrednji govornik pa je bil Ezio Gosgnach. Na 2., 3. in 6. strani Škedenjski šolarji se bodo morali izseliti Na 7. strani Voznik tovornjaka uničil družino Na 8. strani V divjih odlagališčih ob Soči azbestne plošče Na 24. strani Križišče pri Devetakih bodo obnavljali Na 25. strani Ronke se pripravljajo na ruske turiste Na 30. strani Protestniki vztrajajo, Mubarak prav tako KAIRO - Protestniki, ki že 14. dan zapored na osrednjem kairskem trgu zahtevajo odstop predsednika Hosnija Mubaraka, so včeraj zabloki-rali tudi dostop do osrednjega upravnega kompleksa Mugama. Prebivalci egiptovske prestolnice tako ne morejo priti do dokumentov, kot so rojstni listi, potni listi in poročna dovoljenja, poročajo tuje tiskovne agencije. Egiptovska vlada je medtem včeraj protestnikom ponudila nove koncesije, predsednik Mubarak pa za zdaj še vedno vztraja na svojem položaju. Na 29. strani zaščitni zakon - Ob skorajšnji 10-letnici O glasbenem šolstvu in slovenskem uradu v Gorici TRST, GORICA - Zaščitni zakon bo v ponedeljek, 14. februarja, praznoval svoj jubilejni 10. rojstni dan. V prihodnjih dneh se bomo na straneh dnevnika posvetili ravno temu, kar se je z zakonom spremenilo in temu, kar je žal ostalo le mrtva črka. Najprej smo se lotili 15. člena zaščitnega zakona, ki predvideva ustanovitev samostojnega slovenskega oddelka pri tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini. O tem, da je člen žal ostal neuresničen, smo se pogovorili s predsednicama Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Natašo Paulin oz. Maro Černic. Na goriški občini pa narašča povpraševanje po storitvah, ki jih nudi vse bolj cenjeni slovenski urad. Veliko ljudi namreč potrebuje pomoč pri razumevanju in prevajanju uradnih aktov in podobno. Na 4. in 23. strani zaščitnega zakona 2 Torek, 8. februarja 2011 kultura / LJUBLJANA - Na slovesnosti v Cankarjevem domu tokrat v ospredju primorska odličnost Prešernovi nagradi Miroslavu Košuti in Antonu Nanutu Sinoči podelili tudi šest nagrad Prešernovega sklada - Proslavo je zasnovala Neda Rusjan Bric V Cankarjevem domu so na predvečer državnega praznika podelili najvišja državna priznanja v kulturi, male in velike Prešernove nagrade. Prešernov lavreat za opus pesnik Miroslav Košuta je v zahvalnem govoru dejal: »Življenje je za mano. Trdo, strmo in neprizanesljivo. Zahvaljujem se za priznanje, ki mi potrjuje, da ga je bilo vredno živeti!« (Njegov govor v celoti objavljamo spodaj). Izbor pesmi iz Košutine zakladnice so na odru Gallusove dvorane recitirali dramski igralci Lučka Počkaj, Barbara Cerar in Janko Petrovec, v video prispevku pa je Košutine verze prebirala starosta slovenskega teatra Štefka Drolc. Drugi letošnji veliki Prešernov lavreat za celoten ustvarjalni opus je dirigent Anton Na-nut. V portretu so povzeli njegovo izjavo, da je Prešernova nagrada lep, dodobra zaslužen poklon poslancu slovenske glasbene ustvarjalnosti. Nanut se je za priznanje zahvalil v svojem slogu, z manjšim koncertnim vložkom. Pod Nanutovo taktirko so simfoniki odigrali skladbo ruskega skladatelja Mihaila Glinke z naslovom Ruslan in Ljudmila. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny je v uvodnem nagovoru iskal odgovore na parafrazo vprašanja Prešernovega sodobnika Friedricha Hôl-derlina: »Čemu praznik poezije v kriznem času?« To vprašanje so Skrušnyju večkrat zastavili v povezavi z dilemo, ali ni anahronisti-čno podeljevati državne nagrade za kulturo in umetnost v času, ko sta slednji bolj ali manj hote izgubili svojo državotvorno vlogo in pomen. Nagrajence Prešernovega sklada so na proslavi predstavili z video portreti, in sicer igralko Janjo Majzelj, pisatelja Emila Filipčiča, glasbenika Zlatka Kaučiča, oblikovalca Jureta Miklavca, tenorista Branka Robinšaka in ilu-stratorke Lilijana Praprotnik Zupančič. Proslavo z naslovom »L'art pour l'artiste - Umetnost umetniku« je zasnovala scena-ristka in režiserka Neda Rusjan Bric. V preobleki grškega boga gora in gozdov Safirja jo je povezoval Blaž Šef. V vmesnih igranih vložkih se je spraševal o smislu umetnosti. Soustvarjalci prireditve so bili avtorica video portretov Jasna Hribernik, skladatelj Aldo Kumar, scenografa Rene Rusjan in Boštjan Potokar, ko-stumografinja Barbara Stupica in koreograf Ivan Peternelj. (STA) «P Prešernova nagrajenca, »pod njima« pa nagrajenci Prešernovega sklada sta NAGOVOR MIROSLAVA KOŠUTE »Narod, ki ne varuje svojih manjšin zunaj državnega okrilja, izpostavlja nevarnosti samega sebe, svojo integriteto in suverenost« Miroslav Košuta je po podelitvi Prešernove nagrade prisotne nagovoril z naslednjimi besedami: Spoštovani! Če ne bi bilo odmerjenega časa, bi človeka ob taki priložnosti lahko obšla skušnjava, da bi se spopadel z analizo stanja slovenske kulture na eni in drugi strani meje, stanja, potreb in perspektiv, kar pa nikakor ne sodi v okvir nocojšnje slovesnosti. Zato le nekaj besed. Najprej o meji, ki naj bi je ne bilo, pa je še zmeraj globoko zarezana v narodovo telo. Odpadle so zapornice na prehodih, meja ostaja, čeprav v Prešernovem duhu prostih rojakov in soseda mejaka. Na srečo, če poznamo polaščevalno slo nekaterih, a na žalost tudi v glavah mnogih, zazrtih v preteklost. Zato narod, ki ne varuje in utrjuje svojih manjšin zunaj državnega okrilja, ker zaupa Evropinemu smehljaju, izpostavlja nevarnosti sam sebe, svojo integriteto in svojo suverenost. Naj zato ponovim, da v zamejstvu marsikdaj pogrešamo varno naročje domovine. S tem nisem prezrl naporov tistih prijateljev, ki prizadeto sledijo našemu vsakdanu, ampak le izražam potrebo po občutenju Slovenije kot celote, kot države, kot matice. Posamične opredelitve ministrov, ustanov ali medijev ne smejo vplivati na temeljni odnos do naših problemov in splošnih narodnih interesov. Tako si obujamo Prešernovo rotitev: Edinost, sreča, sprava ... de oblast / in z njo čast, / ko pred, / spet naša boste last. Preveč strupa je v političnih obračunavanjih, preveč blatenja in izigravanja, pa vendar smo pred dvajsetimi leti premogli drugačno strpnost, ob visokem skupnem cilju bili enotni v spoštovanju različnosti. Kaj danes ni več skupnega sovražnika? Ali smo samo mi slepi Predsednik upravnega odbora Presernovega sklada Jaroslav Skrusny in dobitnik Presernove nagrade pesnik Miroslav Kosuta ftamno peteunsek/sta in gluhi zanj, ki nam leze pod kožo in nas razkraja? Ne le kulturo in od Prešerna oplemeniteni jezik, pač pa predvsem zavest, da smo, kar smo, in to želimo ostati: narod, kaljen v težki zgodovini, ki se ne bo predal brez boja, posebno ne zdaj, ko je končno zaživel v suvereni državi. Enako velja tudi za naše milo zamejstvo, kjer so že skoraj vsi sprevideli nujnost korenitih sprememb razen tistih, ki so sklenili zaprtih oči tiščati glavo v peščini sa-moljubja. Medtem pa mladi rodovi pričakujejo rešitev z nadihom prihodnosti. Včasih me obide občutek, ko da drsimo na velikanskem usadu, dol dol, nižje in nižje, pa še spletkari-mo in se repenčimo, alpsko poskočni, dokler nas ne zagrne in pogoltne. Zna biti, da bo nekoč arheolog zaman ugibal, če je šlo za naravno nujnost ali skupinski samomor. Zaradi pomena za našo samozavest in ugled Slovenije v svetu, ki ga mimo elitnih duhov imajo vrhunski športniki, se jih kaže spomniti tudi na današnji dan, ker so silovit kohezijski element skupnosti tako v matici kot v zamejstvu. Če pa v državnih reprezentancah že na vseh celinah nastopajo atleti, različni po koži in duši, smemo upati, da se bojo nekoč tudi zunaj uradnih meja rojeni Slovenci borili za prestiž matične domovine. Kot glasnik slovenskega Trsta ne morem mimo omembe svojih dveh literarnih predhodnikov na tem odru, Borisa Pahorja in Alojza Rebule, še posebno v teh dneh, ko se zdi, da si lahko z eno samo neprevidno besedo zapraviš ugled, do katerega si se dokopal s stoletjem pokončnosti in tveganja. Življenje je za mano, trdo, strmo in neprizanesljivo. Zahvaljujem se Vam za priznanje, ki me potrjuje v prepričanju, da ga je bilo vredno živeti. UTEMELJITVI - Miroslav Košuta in Anton Nanut Potrditev umetniške vrednosti verzov tržaškega pesnika in poklon poslancu slovenske poustvarjalnosti javnost, ki je zabeležena na skoraj dvesto posnetih nosilcih zvoka, je v utemeljitvi zapisal Leon Štefanija. Sinoči so podelili tudi nagrade Prešernovega sklada, ki jih letos prejmejo pisatelj Emil Filipčič, glasbenik Zlatko Kau-čič, igralka Janja Majzelj, oblikovalec Jure Miklavc, tenorist Branko Robinšak in ilu-stratorka Lilijana Praprotnik Zupančič. Emil Filipčič nagrado prejme za roman Problemi. V njem se, kot je v utemeljitvi zapisal Andrej Inkret, srečujemo s svojevrstno, značilno refleksijo - ali kar "avtobiografsko" rekapitulacijo - avtorjeve pisateljske in v najširšem smislu življenjske izkušnje. Tolkalec in skladatelj-improvizator Zlatko Kaučič nagrado prejme za trojno zgoščenko Koncerti ob 30. letnici, zgoščenko Biči in cikel koncertov ob 30. obletnici ustvarjanja. Kot je v utemeljitvi zapisal Milko Lazar, je Kaučič predvsem v jaz-zovski glasbeni prostor vnesel popolnoma svojevrstno in osebno zvočnost improviziranja na različna, tudi unikatna tolkalna glasbila, ki pa v temelju vedno izhajajo iz klasičnega jazzovskega bobnarskega kompleta. Igralka Janja Majzelj je nagrajena za vloge Augustine Phillips v predstavi Za prgišče Šekspirja, C v predstavi Sla (Crave), Marusje v Vampirju, sestre Alme v Per-soni in za avtorski projekt Krizantema na klavirju. Industrijski oblikovalec Jure Miklavc nagrado prejme za dosežke na področju industrijskega oblikovanja v zadnjih dveh letih. Posebej pomembno je njegovo delo na področju oblikovanja športne opreme in pripomočkov, kjer izpričuje konceptualno zrelost, inovativnost in humanistično poslanstvo svojega poklica. Tenorist Branko Robinšak nagrado prejme za pevske vloge Vladimirja Igorje-viča v Borodinovi operi Knez Igor, Lazarja v istoimenski kantati Franza Schuberta, Franza v Offenbachovi operi Renske nimfe, Don Joseja v Bizetovi operi Carmen, Pinkertona v Puccinijevi operi Madame Butterfly in Des Grieuxa v Puccinijevi operi Manon Lescaut. Ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič nagrado prejme za razstavi Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje in Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Njene podobe in zgodbe so, kot je v utemeljitvi zapisala Alenka Domjan, vsakdanje, preproste, na neki način celo la-pidarne. (STA) Prešernovo nagrado letos prejmeta pesnik Miroslav Košuta in dirigent Anton Nanut. Kot je zapisano v utemeljitvi, nagrada potrjuje vrednost Košutinih verzov in opozarja na zasluge, ki jih ima pesnik pri ohranitvi slovenske besede v tržaškem urbanem svetu. Nagrada Nanutu je zaslužen poklon "poslancu slovenske poustvarjalnosti". Verzno snovanje tržaškega pesnika Miroslava Košute se vključuje v splošno slovensko literarno dogajanje vse od leta 1963, ko je izšel njegov prvenec Morje brez obale. Od takrat do danes je nastalo veliko pesniških zbirk tako za odrasle kot za otroke. Razmišljanje o bivanju človeka, občutje skrajne osamljenosti in iskanje življenjskega smisla so motivi, ki vključujejo Košutin pesniški opus znotraj modernizma. Ob opisanih literarnih težnjah so v njegovih verzih opazni še samosvoji postopki, zaznavni predvsem v nekaterih tematskih vozliščih, ki se vseskozi razvijajo in spreminjajo. Sunki upanja so vezani na mladostniška ljubezenska občutja, ki jih dopolnijo pomirjujoči prizori družinske intime, trenutki neutolažljive žalosti ob izgubi družinskega člana in zrela ljubezenska dinamika dveh življenjskih sopotnikov. Podobnemu razvoju sledi narodna motivika. Košutina jezikovna zavest je dozorela v povezavi z biografskimi elementi, saj je pesnik v zgodnjem otroštvu doživel utišanje materinščine. Prepoved je zahtevala zatajitev slovenščine, kar je v njem sprožilo uporno kljubovanje in oblikovalo potrebo po obrambi jezika. Kljub temu se pesnikova vera v nastavitve prednikov postopoma ruši; zaupanje v obstoj jezika pa krušijo strahovi pred izginotjem. Pogled na Trst postaja čedalje bolj obremenjen s puhtenjem slovenskega dela, potop v lastno notranjost pa vznemirja pesnika zaradi razcepitve narodnega jaza, je v utemeljitvi nagrade zapisala Vilma Purič. Maestro Anton Nanut je eden najbolj znanih, uspešnih in tudi na tujih koncertnih odrih stalno prisotnih slovenskih glasbenikov. Poklicna pot ga je vodila kot gostujočega dirigenta med mnoge orkestre, zlasti po Evropi. Njegove muzikalno polne interpretacije in bogato sodelovanje z orkestri in solisti svetovnega slovesa so rezultat jasne zavesti o poslanstvu klasičnega glasbenega repertoarja, svetovne in slovenske glasbene zapuščine, tako simfonične kot širše koncertne. Močna, umetniško celovita in v svojem nastopu prepričljiva dirigentska osebnost je doživela tudi plodno studijsko de- / ŠPORT Torek, 8. februarja 2011 158 NAŠ INTERVJU - Letošnji Prešernov nagrajenec pesnik Miroslav Košuta »Na Krasu je še zmeraj krasno ... in Trst je bolj kot kdajkoli mesto na robu sveta« Ko so mu telefonsko sporočili novico o nagradi, je mislil, da si je kdo privoščil hec - »Kar je nujno potrebno, bo preživelo« Miroslav Košuta pravi, da je tisti hip, ko je zazvonil telefon, bila pri njem žena. »Je Jaroslav Skrušny,« je rekla, pesniku in gledališčniku iz Križa pa na misel ni padlo, da ga Skrušny kliče kot predsednik odbora za Prešernove nagrade. »Sploh nisem vedel, da sem tudi letos kandidat. Bil sem lani, seveda človek, ko je kandidat, ve, da ni edini, ampak odkrito povedano nazadnje upa, da se kaj iz-cimi iz tega. A je šlo po zlu, prizadelo pa me je, ko sem čez čas izvedel, da je bilo to po krivdi ali negativnem zavzemanju nekega predstavnika naše skupnosti. No, prav mirno sva se pogovarjala, ko mi je pa omenil, da sem letošnji nagrajenec, sem najprej mislil, da nekdo Skrušnyja posnema. Glede na to, da so med mojimi prijatelji tudi taki, začenši recimo z Borisom Kobalom, ki znajo dobro oponašati ljudi, sem mislil, da si je pač privoščil tak hec. Skozi sem imel v zavesti Alberta Moravio, ki je pred mnogimi leti dobil telefonsko sporočilo, da je prejel Nobelovo nagrado. Moravia je to razbobnal na vse strani in predstavljajmo si, kolikšna je bila njegova prizadetost, ko se je odkrilo, da gre za potegavščino. Na srečo je bil tokrat na telefonu res Skrušny ... « Kako se počutite v družni ostalih dosedanjih tržaških nagrajencev? Če sem dovolj pozorno pregledala seznam, so to bili Jože Babič, Avgust Čer-nigoj, Boris Pahor, Alojz Rebula in Lojze Spacal. Tako je, pozabljaš pa na Iga Grudna, ki je dobil Prešernovo nagrado prvo leto. Takrat, leta 1947, so bile sicer nagrade enakovredne, prejelo jih je več ljudi, med njimi je bil tudi Igo Gruden. Po drugi strani se mi zdi, če gremo samo na literaturo, da me itak prištevajo k starejši generaciji, k Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli. Gotovo me veže dosti več na ta dva gospoda, kakor na koga drugega: po svojih pogledih, po svojem odnosu do zamejstva, po svojem odnosu do slovenske literature ...če h komu, sodim k Pahorju in Rebuli. No, počutim se vsekakor v družbi dveh, ki sta si nagrado zaslužila. Upam, da velja isto tudi zame. Kaj vam pomeni Prešernova nagrada? Lojze (Alojz Rebula; op. nov.) je na moje čestitke ob kresniku odgovoril: No ja, saj je v redu, saj nič ne boli ... Nagrado lahko pač prejmeš, tako kot je lahko tudi nikoli ne prejmeš. Dobil sem že vrsto drugih nagrad, začenši z nagrado Prešernovega sklada do mednarodnega priznanja IBBY in zlatnika slovenske poezije, to je pa gotovo največje slovensko priznanje. Zdi se mi, da je to pravzaprav krona vsega in odkrito povedano sem je zelo vesel. Kar se mene tiče, ker gre za življenjsko delo in za umetniško ustvarjanje, se mi zdi, da je nagrada prišla na enega od pravih naslovov. Ne gre pa precenjevati pomena ne te ne drugih nagrad, ki so, če so pošteno deljene, priznanje za določeno delo. Nagrado dobiš ali je ne dobiš, lahko si jo zaslužiš bolj ali manj ...dobra in lepa knjiga pa ostane dobra in lepa knjiga. Upam, da bodo tudi najini bralci ugotovili, da je Košuta napisal nekaj lepih pesmi. Omenili ste svoj odnos do zamejstva, ki se je zlasti zrcalil v vaših številnih javnih nagovorih (izšli so tudi v knjigi Na hrbtu vala). Če pomislim na vaš govor v Doberdobu leta 1995, na dijaški manifestaciji leto kasneje ali letos v Bazovici, je njihova vezna nit potreba po enotnosti. Slovenska kulturno-gospodarska zveza iskreno čestita Miroslavu Košuti ob prejemu Prešernove nagrade Miroslav Košuta (1936) v svojem studiu, doma na Kontovelu kroma Moj pogled na manjšino se je oblikoval iz ljubljanske razdalje v letih študija in službovanja na tamkajšnjem radiu. Nisem poznal življenja v zamejstvu v nad-robnostih, ampak imel sem dovolj širok pregled vsega, kar se je tu počelo. Dolgo časa so me vabili in ko sem se naposled vrnil domov, ni bilo nobene pravšnje ponudbe, dokler niso omenili gledališča, nad katerim sem bil navdušen že kot otrok. Prvo, kar sem opazil, pa je bilo, kako smo ne samo razcepljeni, ampak samomorilsko razdeljeni na številne stranke in strančice. Takrat, leta 1969, je bila ena sama krovna organizacija, zato pa smo imeli tri prosvetne zveze, glede na to, da so katoličani menda še danes razdeljeni v dve prosveti. Zdi se mi seveda absurdno, da ne premoremo zlitja tržaškega, goriškega in sveta beneških dolin v eno enoto, v kateri so potem posamezni re-sorji posvečajo temu ali drugemu. In to v trenutku, ko se nam praznijo vasi. Ali ko mladi izražajo željo po skupnem nastopanju in tu imam v mislih te mlade, ki so me prevzeli na letošnji Dragi. Očarali so me s svojo svežino, s svojo odprtostjo, s svojimi novimi pogledi. Ne vem, če bi se z vsem tem strinjal, če gremo v detajle, ampak osnovno načelo je vsekakor želja po združevanju, želja po enotnem nastopanju, po čim višjem umetniškem, športnem ali katerem koli drugem delovanju, po kvalitetnejši slovenski šoli, tudi po nekem krepkejšem slovenskem gledališču, ki naj bo stalno ali ne, ampak izraz naše družbe, za našo družbo, v kateri se nahajajo in dobro počutijo predvsem mladi. Miroslav Košuta bo imel v kratkem 75 let, to je tri četrt stoletja. Imam svojo idejo o gledališču in o marsičem, ampak se mi ne zdi, da so moje ideje lahko kakor koli vodilne za nekoga od teh mladih. Mene zanima, kaj čutijo današnji dvaj-setletniki. Ne morem s svojo betežnost-jo določati ritma mladih, njihove potrebe po razvedrilu, takih ali drugačnih zabavah. Sem pa lahko kvečjemu jaz in vsi, ki so mi podobni, na voljo za kak posvet, lahko posredujemo svoje izkušnje, kako gledamo na predstave, kako se napiše pesem, kako se oblikuje prozni sestavek, ker tudi to manjka danes našim mladim: že desetletja nimamo literarne revije. Kam naj pišejo? Ko sem bil srednješolec, smo imeli Literarne vaje, bil sem med ustanovitelji revije Jadro, kije izhajala nekaj let, dokler ni nastopil Pahorjev Zaliv, pri katerem sem tudi bil med soustanovitelji in sodelavci. Tu sta bili še reviji Tokovi in Sidro, ki sta zaradi pomanjkanja sredstev izhajali tudi samo enkrat ali dvakrat letno. Vendar je bila skozi prisotna neka potreba po reviji, po glasilu, po možnosti izražanja svojih idej. No, danes pa se samo repenčijo, da absolutno morata biti dve krovni organizacij, seveda zaradi dveh predsednikov ... Jaz sem samo toliko bolj zadovoljen ta hip, da je eden od dveh predsednikov daljno-vidnejši od drugega ... Ampak ne glede na vse finančne stiske in zmanjševanje sredstev, ki se obetajo: kar je nujno potrebno, bo preživelo. Med tistim govorom v Doberdobu ste dejali, da bodo, če nas bo pobralo, v dobri meri krivi kratkovidnost in vrtičkarstvo naših političnih predstavnikov ... Zal mi je, da sva ravno kar govorila o vrtičkarstvu in kratkovidnosti, pa ne zato, ker bi se spomnil svojega govora ob 50-letnici osvoboditve ... To, da so se slučajno zedinili, da je bil Košuta govornik ob tistem velikem jubileju, pa tudi navsezadnje ob letošnji 80-letnici Bazovice, to si štejem v ponos. Ze to je bilo zame veliko priznanje, vendar sem bil tega očitno deležen, ker sem se trudil kot vodja gledališča zatreti v sebi vsa osebna politična gledanja in nagnjenja, ker sem vedel, da je slovensko gledališče v Trstu lahko samo gledališče celotne skupnosti. In tisti »v Trstu« me je zelo motil, ker sem zmeraj mislil, da bi moralo biti »v Italiji« ... V teh dneh se snuje nov upravni svet SSG. V 25 letih, kar ste jih preživeli v gledališču, ste si najbrž ustvarili mnenje, kakšen naj bo dober upravni svet. Priznati moram, da ne poznam trenutnega stanja, prepričan pa sem, da so se stvari spremenile, zelo verjetno ne na boljše. Sam sem imel upravni svet, ki je dosegel absurdnih 23 članov, pri tem pa je bil za vse kriv ravnatelj in umetniški vodja. Vsaj to mi je bilo prihranjeno, da se ni umetniški vodja kregal z ravnateljem ali obratno. (smeh) Najbolj me je prizadelo, da sem v sezoni, ki jo štejem za najboljšo med dobrimi sezonami, ko smo bili nagrajeni v Mariboru, Sarajevu, imeli ogromno število gledalcev in ponovitev, da sem skoraj bil ob službo, ker smo igrali tudi Lepo Vido, v kateri je Lidija Kozlovič nastopila z italijanskim dialogom. Upravni svet je takrat postavil pod vprašaj moje vodenje gledališča ... V Ljubljani ni bila razumljiva ta struktura, da ima umetniški vodja in ravnatelj nad sabo nek upravni svet, ker je bil ravnatelj »faktotum« gledališča: za čas, ko si bil vodja, si bil odgovoren za vse, so te pa lahko odstavili, kar je normalno. Ne pa, da se moraš boriti proti 23-članskemu upravnemu svetu in biti sam odgovoren za vse ... Kakšno gledališče bi si danes želeli v Trstu? Vprašanje je, kakšno gledališče je danes možno ... Osebno pa bi si želel tako, ki bi privabljalo vse naše občinstvo, da bi ga mladi čutili potrebo obiskovati. Prihodnost SSG je, tako kot vse ostalo, povezana z mladimi. Slovenija in zamejstvo sta po mojem mnenju zamudila priložnost, da nista izkoristila razdrobljenega gledališkega snovanja na Primorskem, v Novi Gorici, na poletnem festivalu v Kopru, v novem Kosovelovem domu v Sežani, v SSG ... Moja vizija je bila vse to združiti v eno samo gledališče, ki bi moralo imeti avtonomne odseke, vendar s skupnimi delavnicami, službami, igralskim kadrom. V povojnih letih je bila vsa Primorska do Tolmina in Postojne v dometu slovenskega gledališča iz Trsta. Zdi se mi, da je Slovenija zamudila to priložnost, ko je Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici postalo Slovensko narodno gledališče. Kolegi Novogo-ričani ne bodo zadovoljni, danes se oni lahko hahljajo. Ampak to je bila moja pobožna želja, za katero ni bilo dosti ušes ne v Trstu ne v Ljubljani. Pred petimi leti, ob vaši 70-letni-ci, je izšla morda ena najlepših slovenskih otroških knjig - Kriško kraške. S tem se vsekakor strinjam, knjiga je res lepa. Je pač antologija mojih pesmi, posvečenih tem našim krajem, Krasu in morju, in Klavdij Palčič ji je vdihnil čudovito grafično dušo, da živi tudi kot artikel. To je verjetno v knjižnem smislu največji dosežek založbe Novi Matajur oziroma zbirke Galeb. Skratka, nanjo sem ponosen, vesel pa tudi, da je dobila mednarodno nagrado IBBY in da je velik uspeh doživela tudi pri poznavalcih in ocenjevalcih slovenskih mladinskih knjig. m iBŽtsi Še vedno ustvarjate. Pišete na računalnik ali na roko? Pesmi zmeraj na roko, zametek, prvo oblikovanje zmeraj na roko, dokončno oblikovanje pa na računalniku. Pesem se rodi na papirju, nekoč obvezno s svinčnikom, danes pa ne več, ker ga nimam vedno pri roki. Pišem namreč kjerkoli srečam navdih. Kjerkoli me prešine ideja, največkrat na sprehodih, v naravi, ali ponoči. Z Marto imava na primer veliko veselje s ptiči, ampak nam bodo požrli hišo: do zdaj je menda že kupila 25 kg semen! Siničke, ščinkavci, plavčki, me-niščki in strašansko lepi brglezi so na Kontovelu. V tem je poezija, v tem je življenje: kako naj posredujem nekaj lepote narave skozi strukturo jezika, na nek lep in svojski način. Z igro besed, melodijo, tako da imajo otroci potem tudi veselje gnetenje jezika, da vidijo, da imajo besedo, iz katere lahko naredijo to in tudi nekaj drugega. Da, največ zadoščenja mi nudijo učenci osnovnih šol. S čim se danes ukvarjate? Trenutno se pripravljam na predstavitev dveh zbirk, prva bo v sredo v Ljubljani. Celjska Mohorjeva družba mi izda knjižico Mavrična školjka, v kateri sem zbral najboljše štirivrstičnice: od tistih, ki so sicer posejane po mojih zbirkah, do neobjavljenih, ali teh, ki sem jih pisal za otroke in mladino. Druga zbirka, Drevo življenja, mi izide pri založbi Mladika. Na željo urednika Marija Maverja sem sam pripravil izbor pesmi. Ravno v teh dneh pa so mi telefonirali z Mladinske knjige, da so ponatisnili Mesto z molom San Carlo. Nekoč ste zapisali: Trst je kot mesto na robu sveta. Je še vedno na robu? Bolj kot kdajkoli! Skušamo ga s hitro železnico povezati, a to, kar se je s Trstom zgodilo v zadnjih upravnih obdobjih občinskega sveta, je odločno nazadovanje, ne glede na to, kar pravijo prizadeti. Všeč pa mi je, da se podoba Trsta kljub vsemu približuje temu, kar je bil Trst na začetku prejšnjega stoletja. V zvezi s polemiko z raznimi župani pa pravim, da bomo v Trstu gotovo imeli kdaj župana, ki bo prej Kitajec kakor tržaški Slovenec. O tem ne dvomim. Čeprav moramo pošteno priznati, da ni več kot nekoč, da je srečanje treh predsednikov gotovo pozitiven dosežek in da se to tudi odraža v naši družbi, a vendar je del tržaškega prebivalstva še zmeraj prepričan v svoje »psevdo italijanstvo«, čeprav boš dobil Avstrijca, Čeha ali največkrat Slovenca vsaj v treh od štirih njegovih dedov in babic. Doseči neko sožitje, da bi bilo nekaj povsem naravnega govoriti slovensko ali italijansko, ni lahko. Saj tega ne moremo storiti niti v družbi tistih, ki so nam naklonjeni! Sprašujem se, kaj mi pomagajo vsi italijanski prijatelji, če moram z njimi govoriti samo italijansko. In imamo primere, ki so se naučili krasno govoriti slovenščino. Ne gre torej za nek naravni manko. Nekaj »jim fali v glavi«, bi rekli v Križu ... Ste še prepričani, da je na Krasu krasno? Še zmeraj. Ne oziraje se na trenutne razprave o Krasu, ki so sad neke skrbi, kaj bo s to našo božjo domovino v prihodnjih desetletjih, kdo bo na njej živel in kakšna bo zunanja podoba te pokrajine z novimi naselji ... Vendar je na Krasu krasno predvsem zaradi ljudi, zaradi spontanosti, širine, ki jo poznamo pri nas in ni povsod doma med ostalimi Slovenci. Brez zamere za rojake drugih pokrajin. Ta mediteran-skost se z morja le širi tudi v notranjost Krasa in zdaj živim v tisti človekovi dobi, ko se lahko ravnam po tem, da nikdar ni prezgodaj in nikdar ni prepozno in nikdar ni pretiho in nikdar ni preglasno. Zato nazadnje, ker sem upokojenec in se mi nikamor ne mudi, nikjer ne mislim, da sem nujno potreben, povsod sem pa rad, če sem dobrodošel. In v tem oziru je na Krasu res še zmeraj krasno. Poljanka Dolhar 4 Torek, 8. februarja 2011 alpe-jadran ZAŠČITNI ZAKON - O nerešenem vprašanju glasbenega šolstva O slovenskem oddelku na Tartiniju ne duha ne sluha { Pogovor s predsednicama Glasbene matice in centra za glasbeno vzgojo Emil Komel 15. člen - GLASBENA VZGOJA 15. člen zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001 predvideva ustanovitev samstojne-ga slovenskega oddelka pri tržaškem konser-vatoriju Giuseppe Tartini. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu že 8. marca 2001, kar pomeni, da bi morali to sekcijo ustanoviti že junija istega leta (!!!). No, če si člen preberemo, imamo občutek, da se nič ni spremenilo. O tem, ali je res tako, in kje so se stvari zataknile, smo se pogovorili s predsednicama Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Natašo Paulin oz. Maro Černic. Člen je ostal mrtva črka Sogovornici sta nam potrdili, da se dejansko nič ni spremenilo in člen je ostal le mrtva črka. »Prvotno je bilo to zaradi politične volje, danes pa se je stanje še dodatno zapletlo z uvedbo nove italijanske šolske re-forme,«je povedala Černiceva, Paulinova pa je dodala, da obstajajo pri tem že od vsega začetka veliki zadržki in da nekateri lobiji pač nasprotujejo temu, da bi se zakon izvajalo. Seveda slovenski glasbeni ustanovi v teh desetih letih nista stali križem rok. Najprej sta se lotili strogega analiziranja besedila zakona, nato pa sta konservatoriju Tartini predlagali uvajanje tečajev glasbene zgodovine in glasbene teorije v slovenskem jeziku, ki bi bili namenjeni vsem dijakom, se pravi tem, ki študirajo inštrumente in tistim, ki študirajo didaktiko. Poizkusi pa so se drug za drugim izjalovili in nič se ni premaknilo. Ponudba višje stopnje Ko bi držalo, kar je predvideval 15. člen zaščitnega zakona, bi obe slovenski zasebni glasbeni ustanovi lahko računali na dodatno visokošolsko izobraževalno ponudbo na glasbenem področju in obenem bi si zagotovili tudi izobraževanje na nižjih ravneh. Mladim Slovencem se namreč preprečuje, da bi se glasbeno izobraževali na enak način, kot se izobražujejo drugi italijanski državljani. Zato si za ustanovitev slovenske sekcije morajo prizadevati vsi, sekcija pa bi morala imeti prizvok odprtosti, se pravi da bi morali v predmetnik vključiti tudi študij o slovenski in na splošno slovanski glasbi. »Didaktika je pri nas tudi problem, zato smo mnenja, da bi morala biti ponudba na tržaškem konservatoriju usmerjena prvotno vanjo, se pravi v to, kako se glasbo poučuje,« je ocenila Černičeva in pojasnila, da se veliko ljudi pri nas glasbeno izobražuje in se nato zaposli na na- Nataša Paulin kroma Mara Černic bumbaca ših šolah. Ob sami glasbeni didaktiki v slovenskem jeziku pa Černičeva meni, da bi potrebovali tudi neko večjo razgledanost v srednjeevropski glasbeni svet, kar bi lahko nudil ta visokošolski študij. Lažne informacije Paulinova nas je seznanila s sporočilom, ki so ga prejeli. Izvedeli so, da bo v luči nove šolske reforme s šolskim letom 2010/2011 zasebnikom onemogočeno opravljanje izpitov in diplom na konservatorijih To naj bi pomenilo, da lahko opravlja izpite na konservatoriju le tisti, ki to ustanovo tudi obiskuje. »Zaradi tega smo bili letos precej oškodovani, saj se je kar nekaj dobrih in perspektivnih dijakov prepisalo na konser-vatorij, iz bojazni namreč, da ne bodo mogli opravljati izpitov«. Novico je ministrstvo šele z veliko zamudo demantiralo in potrdilo, da lahko tudi zasebniki opravljajo izpite na konservatoriju. Italijanska zakonodaja o glasbenem izobraževanju je sicer zelo zapletena, vendar obstajajo tudi oblike sporazuma med zasebnimi šolami in javnimi ustanovami, na podlagi katerih je izpit, opravljen na zasebni šoli, lahko tudi javno priznan in veljaven. Paulinova je s tem želela opozoriti na vzdušje negotovosti in zmedenosti, v katerem delajo. »Zašli smo v slepo ulico. Ko bi nas država kot zasebno šolo priznala, bi bile stvari za slovensko družbo različne.« Kaj pa konservatorij? Številni telefonski poskusi, da bi se pogovorili tudi z ravnateljem tržaškega konservatorija Tartini Massimom Paro-velom, so se naposled izjalovili. Večkrat smo sicer poročali o tem, da je Parovel zakonu oporekal, češ da besedilo ni usklajeno z reformo konservatorijev v Italiji, ki so po novem že univerzitetne ustanove in ne več srednje šole, kot to predvideva zakonsko besedilo. Po njegovem mnenju bi veljalo zakonsko besedilo spremeniti in prilagoditi novim razmeram. Sogovornici sta nama zaupali, da je idej o razvoju kar nekaj, vendar se z njimi pri konser-vatoriju nikakor ne strinjajo, saj bi raje prezrli manjšinski šoli in direktno sodelovali z ustanovami slovenske države, s slovensko akademijo za glasbo na primer. »Po našem mnenju pa sta center Komel in Glasbena matica glavna sogovornika konservatorija,« meni Černičeva. Referenčni ustanovi Neizpodbitno pa je dejstvo, da zakon obstaja in da sta v njem omenjeni obe slovenski glasbeni šoli, »kar je velik dosežek, saj pomeni, da nas država priznava kot referenčni ustanovi za glasbo v zamejstvu oz. v manjšini. Seveda je to velik dosežek, ki pa ga žal nismo dodatno razvili,« je ocenila Černičeva. Tako center Emil Komel kot Glasbena matica spremljata z zanimanjem šolsko reformo, da bi razumela, kako se bo razvil odnos med zasebnimi šolami in javnimi inštituti. »Stvari pa so nedorečene in nič ni jasno. Mi vztrajamo pri zahtevi po priznanju naše šole in pri zahtevi po izvajanju zaščitnega zakona s svojimi finančnimi postavkami, ki bi dopustile, da 1. Z odlokom ministra za univerzo in znanstveno ter tehnološko raziskovanje, sporazumno z zakladnim ministrom, se v roku treh mesecev od začetka veljave tega zakona ustanovi avtonomna sekcija glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini iz Trsta s slovenskim učnim jezikom. Z istim odlokom se določi število učnega, upravnega, tehničnega in pomožnega osebja ter njihove zadolžitve; za obdobje treh let niso dovoljene premestitve in napredovanja na teh mestih. Sedanje število stalno zaposlenega osebja konservatorija Giuseppe Tartini se za tri leta ne spremeni, z izjemo ustanavljanja novih tečajev in šol ter dokončne uvedbe tečaja italijanskega jezika za tujce. 2. Z odlokom ministra za univerzo in znanstveno ter tehnološko raziskovanje se določijo način delovanja in predmeti avtonomne sekcije, o kateri je govor v 1. odstavku, kot tudi način najemanja učnega, upravnega, tehničnega in pomožnega osebja. Pri najemanju osebja se delo v slovenskih glasbenih centrih Glasbena Matica in Emil Ko-mel upošteva kot delo na konservatorijih ali parificiranih glasbenih centrih. Pri najemanju učnega in neučnega osebja za nedoločen ali za določen čas se upoštevajo določila 425. člena enotnega besedila, ki je bilo odobreno z zakonskim odlokom štev. 297, z dne 16. aprila 1994. 3. Profesorji avtonomne sekcije, ki jo določa prvi odstavek, so polnopravni člani profesorskega zbora konservatorija, ki ga sestavljata dve sekciji, z italijanskim in s slovenskim učnim jezikom. Za mnenja in sklepe, ki zadevajo specifična vprašanja oziroma problematike (kot so eksperimentalne pobude), ki zadevajo posamezno sekcijo, bo ravnatelj konservatorija sklical samo sestanek zainteresirane sekcije. V tem primeru zadevajo sklepi samo to sekcijo. Dejavnost vsake sekcije mora biti v skladu z letnim načrtom izobraževalnih dejavnosti konservatorija in v skladu s splošnim didaktično-umetniškim načrtovanjem, ki sodi v pristojnost celotnega profesorskega zbora. 4. Profesorji avtonomne sekcije izvolijo iz svoje srede koordinatorja sekcije, ki je za celotno obdobje zadolžitve oproščen poučevanja. Sklepe, ki zadevajo avtonomno sekcijo, ravnatelj konservatorija sprejme na osnovi predhodnega mnenja koordinatorja. 5. Koordinator, o katerem je govor v četrtem odstavku, je med svojim mandatom član upravnega sveta konservatorija Giuseppe Tartini; člana upravnega sveta sta tudi dva strokovnjaka, od katerih je eden pripadnik slovenske manjšine, in ki ju imenuje deželni odbor Furlanije - Julijske krajine. 6. Za izvajanje tega člena je predviden izdatek v višini največ 1.049 milijonov lir letno, začenši z letom 2001. zaposlimo slovenske učitelje in profesorje na glasbenem področju,« je dejala Černi-čeva. Zaščititi je namreč treba tudi kader na obeh šolah, saj je podkovan in poučuje v slovenskem jeziku, kar je ne nazadnje veliko bogastvo, ki ga je treba ohraniti. Šolnina Tako center Komel kot Glasbena matica sta privatni glasbeni ustanovi, tako da so njune šolnine v primerjavi s kon-servatorijem višje. Pri Komelu je treba mesečno odšteti nekje od 20 (za predšolske otroke) do 60 evrov (za individualni pouk), na Glasbeni matici pa približno 60 do 75 evrov. O šolninah na kon-servatoriju žal nimamo podatkov, vendar so po nepotrjenih vesteh stroški znatno nižji. Kaj bo prihodnje leto? Odgovora ni, saj se v Italiji stvari premikajo zelo počasi in še takrat ni rečeno, da bo scenarij tak, kot si ga lahko predstavljamo. »Kjub temu, da vztrajaš in predlagaš vse možne rešitve, se nič ne premika. Vztrajali bomo in se ne bomo predali občutku nemoči,« nam je zaupala Paulinova in opozorila na srečanje, ki ga prireja SKGZ ob 10-letnici zakona. Na njem bodo namreč izpostavili še nerešena vprašanja umetniško-glasbenega liceja, vprašanja o povezovanju s konservatorijem, o izobraževalnem jeziku (na konservatoriju je danes rednih profesorjev, ki obvladajo slovenski jezik vse manj). Seveda pa to ni le problem glasbenih ustanov, ki se trudita, da bi se le kaj premaknilo v pozitivno smer, pač pa vse manjšine, ki se mora zamisliti o prihodnosti slovenskega glasbenega šolstva. Sara Sternad LJUBLJANA - Tradicionalni sprejem predsednika Turka za zamejce ob slovenskem kulturnem prazniku Govor tudi o skupnem kulturnem prostoru Pogovor tudi o splošnem položaju Slovencev v sosednjih državah - Žekš kritično o položaju na Madžarskem in o neenotnosti manjšin, »ki se ne znajo pogovarjati med seboj« LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Türk je pred kulturnim praznikom včeraj tradicionalno sprejel predstavnike slovenske manjšine v sosednjih državah, s katerimi se je pogovarjal o njihovih težavah in o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Strinjali so se, da je slednji pomemben, so pa nekateri menili, da ta sintagma ne ustreza več sedanjim razmeram. Türk je uvodoma izpostavil splošno izboljšanje politične klime v odnosih s sosednjimi državami. Dejal je še, da so nekateri problemi zgodovinski, tako kot na primer asimilacijski pritiski. Po drugi strani pa so po njegovem za odnose obremenilne tudi "težave, ki izhajajo iz Ljubljane"; kot je pojasnil, gre za "razprave in zdrahe, ki povzročajo glavobole v Sloveniji in zamejstvu". Projekt skupnega prostora po besedah predsednika republike ostaja velika ideja, glede katere je bilo že veliko narejenega, je pa moč storiti še marsikaj. Türk je tudi predlagal razpravo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru kot domoljubni temi, ki bi jo lahko organizirali še letos. V razpravi je sodeloval tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki se je strinjal, da se z Avstrijo, Italijo in Hrvaško odnosi razvijajo, obenem pa je bil kritičen do odnosov z Madžarsko, glede katerih se v času nove vlade v Budimpešti po njegovih besedah ni zgodilo nič. Ošvrknil je tudi manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ki sicer enotno nastopajo proti državi, v kateri živijo, se pa po drugi strani še ne znajo pogovarjati med seboj. Predsednica Krščanske kulturne zveze Sonja Kert Wakounig se je v imenu Slovencev na avstrijskem Koroškem zavzela za krepitev znanja slovenskega jezika, ki se slabša. Tudi predsednica društva Člen 7 z avstrijske Štajerske Susanne Weitlaner se je zavzela za skrb za slovenski jezik, pa tudi za večjo kulturno povezanost med slovensko in avstrijsko Štajersko. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je poudaril, da je tema skupnega kulturnega prostora izredno pomembna, vendar opozoril, da je ta postal bolj fleksibilen in manj statičen, kot je bil, komunikacija v njem pa je hitrejša. Po njegovem si je treba zastaviti vprašanje, "ali so v tem prostoru še meje med nami". "Kulturni praznik je edini, v katerem smo Slovenci enotni," pa je menil predsednik druge krovne organizacije Slovencev v Italiji, Sveta slovenskih organizacij, Drago Štoka. Med težavami Slovencev v Italiji pa je izpostavil asimilacijo in brezposelnost med mladimi. Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je predlagal, da bi skupni prostor dosegli s povezavo "enklav" v kulturnem smislu, kot so slovenska društva in knjižnice. Predsednica slovenskega društva Istra Klaudija Velimi- Tradicionalno srečanje s predstavniki Slovencev iz sosednjih držav pri predsedniku republike sta rovic pa je dejala, da tudi Slovenci v Istri delujejo v smeri enotnega kulturnega prostora. V nasprotju z ostalimi predstavnika Slovencev na Madžarskem nista izpostavila pozitivnega razvoja dogodkov, temveč sta predstavila predvsem težave, s katerimi se sooča manjšina, zlasti na finančnem področju. Sprejem za predstavnike slovenske manjšine v sosednjih državah je pred tem pripravil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic. (STA) / italija Torek, 8. februarja 2011 5 RUBYGATE - Nedeljska demonstracija proti premierju v Arcoreju se je izrodila v nasilje Napolitano obsodil izgrede pred Berlusconijevo vilo Milanski tožilci zamujajo z zahtevo po sojenju - Vladna večina obuja kratek proces MILAN - Pred vilo San Martino Silvia Berlusconija v Arcoreju pri Milanu se je v nedeljo popoldne na pobudo t. i. Vijoličnega ljudstva zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so zahtevali, naj predsednik vlade, vpleten v spolni škandal, odstopi. »Odstop, odstop« so pozivali demonstranti pred železno ograjo premierove luksuzne vile, do katere jim je dostop preprečila policija. Izbira kraja protesta je bila simbolična, saj je prav to vila, v kateri so potekale nekatere od premierovih razuzdanih zabav, na katerih naj bi sodelovala tudi mladoletna prostitutka Ruby. Protest pa se je na koncu izrodil. Kakih sto pripadnikov anarhističnih združenj in t. i. socialnih centrov je namreč skušalo nasilno predreti policijski obroč. Pri tem je bilo pet policijskih agentov lažje ranjenih, policisti pa so priprli dva demonstranta. Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj obsodil nasilne izgrede. Poudaril je, da se ustavna pravica javnega izražanja mnenj in stališč nikakor ne sme izroditi v nasilje. Tudi notranji minister Roberto Maroni je obsodil izgrede ter izrazil upanje, da bo sodstvo »ek-semplarično« obsodilo nasilneže. Sodnik iz Monze pa je priprta demonstranta včeraj izpustil na prostost. Gre za Giacoma Sicurella in Simoneja Ca-valcantija, ki sta zanikala, da bi bila nasilna. Pred sodiščem se bosta vsekakor morala zagovarjati prihodnjega 7. marca. Medtem so milanski javni tožilci, ki vodijo preiskave okrog afere Rubygate, včeraj sporočili, da bodo predložili sodnici za predhodne preiskave zahtevo za sojenje Berlusconiju po hitrem postopku nekoliko pozneje od predvidenega. Kot je pojasnil glavni tožilec Edmondo Bru-ti Liberati, tožilci preverjajo, kateri postopek bi bil primernejši za sojenje pre-mierju, ki je obtožen izsiljevanja javnega funkcionarja ter sodelovanja pri mladoletni prostituciji. Tožilci poleg tega zdaj preverjajo, ali naj kot oškodovano mladoletnico poleg Maročanke Karime el Mahroug, bolje znane kot Ruby, navedejo še Brazilko Iris Berardi. Preiskovalci so namreč ugotovili, da je dekle prenočila v Berlusconijevi vili v noči med 12. in 13. decembrom, ko je bila še mladoletna. To se je med drugim zgodilo v noči pred dnem, ko je neuravnovešenec napadel premierja v Milanu in ga ranil v obraz s kipcem milanske Matere božje. Sicer pa se v zadnjih dneh razve-delo, da tudi neapeljsko javno tožilstvo vodi preiskavo okrog mladih prostitutk, ki so zahajale na Berlusconijeve zabave. Preiskovalci so do njih prišli slučajno, saj je bil prvotni predmet njihovega zanimanja ponarejen denar. Potem pa so ugotovili, da so nekateri protagonisti teh nečednih poslov novačili mlada dekleta za filmskega in televizijskega agenta Leleja Mora, enega izmed organizatorjev premier-jevih razuzdanih zabav. V novinarskih krogih že več dni krožijo tudi govorice, da obstajajo fotografski posnetki s teh zabav, ki prikazujejo premierja v Adamovi obleki. A za zdaj jih še nihče ni objavil. Berlusconi pa medtem pridno pripravlja svojo obrambo. Kot običajno, skuša narediti vse, kar je mogoče, da se ne bi znašel na zatožni klopi v sodni dvorani. Tako Ljudstvo svobode zahteva, naj pravosodna komisija poslanske zbornice postavi znova na dnevni red zakonski predlog o t. i. kratkem procesu, ki bi pre-mierja rešil vsaj nekaterih sodnih postopkov. Opozicija je že zagnala vik in krik. Poleg leve sredine so v tem primeru posebno kritični Finijevi privrženci, ki so napovedali »izredno mobilizacijo«. Nedeljski spopadi med demonstranti in policijo v Arcoreju ansa POLITIKA Severna liga spet grozi z volitvami RIM - Severna liga je ponovno zagrozila s predčasnimi volitvami oz. z umikom iz vladne večine. Tokrat je to storil minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli, ki glede tega vprašanja velja za previdnejšega predstavnika Bossijeve stranke. Calderoli je namreč včeraj dejal, da je za Severno ligo slej ko prej glavna prioriteta odobritev davčnega federalizma. V ta namen pa bi po njegovem morali čim prej spremeniti sestavo pristojnih parlamentarnih komisij, tako da bi verneje odražale sedanjo vladno večino. »Če se to ne bo zgodilo, bi morali izklopiti naprave, ki držijo vlado pri življenju,« je dejal. Minister se je pozneje nekoliko popravil, češ da bo Severna liga ostala v vladi prav zato, da bi lahko uresničila svojo federalistično reformo. Sicer pa je Calderoli potrdil, da se bo vodja stranke Umberto Bossi v teh dneh, najverjetneje jutri, sestal s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom, da bi se pogovorila o uresničevanju reforme po nedavni zavrnitvi odloka o davčnem federalizmu na občinski ra- ROMI Predsednik republike Napolitano izrazil staršema sožalje V požaru barake na robu Rima tragično umrli štirje romski otroci RIM - V požaru na robu Rima so v nedeljo zvečer umrli štirje otroci romske družine Mircia. Požar je uničil barako v ilegalni romski naselbini ob ulici Appia Nuova, življenje pa so med spanjem izgubili 11-letni Sebastian, 7-letna Elena Pa-trizia, 5-letni Raol in 3-letni Eldeban. Njihova starša, Mirko in Liliana Mircia, sta ob uri nesreče iskala hrano v okolici. Hudo prizadetima staršema je včeraj izrazil sožalje tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je šel pokropit trupelca štirih otrok v mrtvašnico Inštituta za sodno medicino v Rimu. »To je tragedija, ki bremeni vse nas. Na smemo dopustiti, da bi se ponovila,« je dejal. Rimski župan Gianni Alemanno je za jutri proglasil dan žalovanja. Alemanno je ob tem že dal podreti ilegalno romsko naselbino, njene prebivalce pa preseliti v sprejemni center. Po tej tragediji se je razvila burna razprava o razmerah, v katerih živijo Romi v Italiji. Organizacije za zaščito človekovih pravic so krivdo za razmere pripisale vladi. Po mnenju človekoljubnih organizacij je integracijo Romov v Italiji mogoče izvesti le s trajno finančno pomočjo in podporo vlade. Oglasila se je tudi opozicija, ki je opozorila, da po vsej Italiji v začasnih naseljih, ki jih večinoma sestavljajo razpadajoči zabojniki in iz lesa zbiti objekti brez stranišč, živi kakih 7000 Romov. Mestne oblasti v Rimu so spričo kritik sporočile, da nimajo kapacitet, kamor bi namestile vse Rome. »V Italijo se stalno steka val Romov, saj so med zimo podnebne razmere boljše kot v drugih evropskih državah. Večina med njimi je romunskih državljanov, ki jih ni mogoče izgnati,« je dejal za integracijo Romov pristojni rimski občinski odbornik Giorgio Ciardi. Po ocenah rimskih oblasti na ulicah italijanske prestolnice berači več sto mladoletnih Romov. Poleg tega se na obrobju prestolnice in drugih večjih mest v Italiji širijo divje romske naselbine, ki se jim Italijani v velikem loku izogibajo. Italijanski mediji pa pišejo, da tam raste »nek drugačen svet«. Predstavniki Romov se medtem pritožujejo zaradi »rasističnega sovraštva«. Predsednik republike Giorgio Napolitano izraža sožalje materi štirih otrok ansa DRUŽINSKA TRAGEDIJA - Po očetovem samomoru Policisti iz treh držav iščejo dvojčici Alessio in Livio Schepp BARI - Italijanska, švicarska in francoska policija so združile moči pri iskanju pogrešanih šestletnih dvojčic, ki ju je oče najprej ugrabil materi v Švici, ju odpeljal v Francijo, nato je v Italiji storil samomor. Iskanju deklic se je pridružil tudi Interpol, ki je uvrstil primer na svoj »prednostni« seznam. Truplo Matthiasa Kasparja Schep-pa, 43-letnega v Kanadi rojenega Švicarja, so našli v četrtek ob železniški progi v kraju Carignola pri Bari. Domnevajo, da je storil samomor. Švicarska, italijanska in francoska policija pa sedaj iščejo dvojčici Alessio in Livio, ki sta pred tem z materjo Irino Lucidi, po rodu iz Italije, živeli v švicarskem mestu Lausanne. Schepp naj bi 28. januarja hčerki prevzel pri njuni materi in ju za konec tedna odpeljal na svoj dom v St. Sulpi-ceu. Ob koncu tedna pa deklic ni pripeljal nazaj k materi, temveč je odšel z doma in ju odpeljal s seboj v Francijo. Švicarske oblasti so nato 30. januarja policije po Evropi obvestile, da sta deklici pogrešani. Mathias Schepp ter dvojčici Alessia in Livia ansa Potem ko je zapustil Švico, naj bi se Schepp z deklicama odpravil v Francijo, in sicer v mesti Marseille in Toulon. Tam naj bi dvignil večjo vsoto denarja in se odpravil naprej v Italijo, vendar pa ni znano, ali je s seboj vzel tudi hčerki. Iskanju se je pridružil Interpol, ki je na svoji spletni strani objavil fotografiji pogrešanih deklic, iščejo pa ju tudi s pomočjo helikopterjev in policijskih psov. Vzpostavili so tudi stran na spletnem omrežju Facebook, ki poziva ljudi s kakršnimi koli informacijami, da jih posredujejo. Južni Tirolci ne bodo proslavljali 150-letnice Italije BOCEN - »Mi smo nemško govoreča manjšinska skupnost in nismo se odločili za Italijo. Zaradi tega nimamo interesa, da bi sodelovali na praznovanju 150-letnice združitve.« Tako je odločitev Avtonomne Pokrajine Bocen, da se ne udeleži proslavljanja, obrazložil predsednik pokrajinskega odbora Luis Durnwalder. Južnotirolske stojnice torej ne bo na razstavi dežel, ki bo 26. marca v Vittorianu in Castel SantAngelu v Rimu. Durn-walder je povedal, da še ni prejel vabila, »iskreno povedano pa nas te proslave ne zanimajo preveč«. Podčrtal je, da 150-letnica obuja spomine na Garibaldija in vstaje, a tudi na ločitev Južnih Tirolcev od matične Avstrije. Bocenska pokrajina je obenem ocenila, da so stroški za udeležbo na rimskem dogodku - 200 tisoč evrov - previsoki. Fiat, minister Romani s sindikati v Termini Imerese RIM - Minister za proizvodne dejavnosti Paolo Romani se bo v ponedeljek, 14. februarja, sestal z voditelji italijanskih sindikatov v Fiatovi tovarni Termini Imerese. Srečanja se bodo udeležili Susanna Camusso (CGIL), Raffaele Bonanni (CISL) in Luigi Angeletti (UIL) ter predstavniki kovinarjev. Ta teden pa naj bi se predstavniki vlade, na čelu s Silviom Berlusconijem, srečali s pooblaščenim upraviteljem Fiata Sergiom Marchionnejem. Govor bo o napovedanih investicij v Italiji in usklajevanju med družbama Fiat in Chrysler. Obsodba zaradi »Bossijevega raja« v Savudriji PADOVA - Nekdanji predsednik deželnega sveta in nekdanji poslanec Severne lige Enrico Cavaliere je bil sinoči v Padovi obsojen na dve leti in tri mesece zapora (z zakonom o odpustih ne bo šel v zapor) zaradi povzročitve namernega stečaja. Razsodba zadeva finančno luknjo v višini milijarde in 875 milijonov lir, ki jo je podjetje Ceit povzročilo pred stečajem leta 2004. Podjetje je načrtovalo gradnjo »mega« turističnega naselja Skipper v Savudriji (2300 stanovanj, 200 privezov, 4800 kv. metrov), ki so ga hrvaški mediji prekrstili v »Bossijev raj«, saj so načrt s kupovanjem Ceitovih delnic podprli vrhovi Severne lige, na čelu z Umbertom Bossijem in njegovo ženo. Naselja ni, ker je bil Ceit preveč izpostavljen pri avstrijski banki Hypo Alpe Adria, družabniki pa so vodstvo podjetja prijavili zaradi goljufije. 6 Torek, 8. februarja 2011 skupaj ob prešernu / DAN SLOVENSKE KULTURE - Skupna proslava slovenskih kulturnih organizacij v tržaškem Kulturnem domu Vrhunski Big Band RTV Slovenija pričaral simbiozo med tradicijo in modernostjo Jazzovska vokalno-instrumentalna priredba narodnih pesmi - Priznanje SKGZ in SSO Dimitriju Volčiču - Slavnostni govornik Ezio Gosgnach Prešernova proslava je praznik, ki nas Slovence v Italiji razdvaja in združuje: razdvaja, kajti vsako leto se o vsebini krešejo najrazličnejša mnenja med pristaši tradicije in tistimi, ki bi dogodku želeli vtisniti modernejši pečat; združuje pa kot malo katera druga priložnost, kar je razvidno tudi iz seznama organizatorjev: s SKGZ in SSO so sodelovali Slovensko stalno gledališče, SCGV Emil Komel, Kulturni dom iz Gorice, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra in Glasbena matica, ki je bila glavni nosilec projekta. Izbira je letos padla na Big Band RTV Slovenija, prestižni ansambel, ki je s svojim programom ponudil lep kompromis med nasprotujočimi si težnjami: splet slovenskih narodnih pesmi v novi sodobni ritmični in harmonski preobleki. Dan slovenske kulture so ljubljanski gostje odprli z Zdravljico, ob kateri so poleg občinstva med drugimi spoštljivo vstali tudi minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, senatorka Tamara Blažina, generalna konzulka Slovenije Vlasta Valenčič Pelikan, deželni svetnik Igor Kocjančič, predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, kandidat za tržaškega župana Roberto Co-solini, občinski svetnik Igor Švab in polno-številno predstavništvo vseh zamejskih političnih in kulturno-prosvetnih organizacij. Program je povezovala prikupna in sproščena Mairim Cheber, slavnostni govornik pa je bil Ezio Gosgnach. Beneški rojak se je zahvalil za čast, ki so mu jo organizatorji podelili in z izbiro pokazali veliko pozornost do najbolj šibkega in zapostavljenega dela slovenske manjšine. Časnikar, ki s svojim delom pri reviji Dom utrjuje in bogati kulturno tkivo Slovencev v videmski pokrajini, je izpostavil občutek manjvrednosti, ki boleče bremeni vse, ki so namesto Prešerna v šoli prebirali in študirali italijansko literaturo, poudaril pa je žilavost in vztrajnost naroda, ki je znal obstati kljub hudim raznarodovalnim pritiskom. Ohranil je bogastvo ljudske tradicije, še vedno pa pogreša polnopravno udejanjenje šolskega sistema, ki je z modelom dvojezične šole v Špetru začel novo poglavje. Zaželel si je, da bi šola rešila svoje probleme in se razširila tudi na ostala področja, od Terske in Kanalske doline do Rezije. Pozdravil je razveseljivo novost, ki jo je Benečiji prinesla uvedba digitalne televizije: končno so slovenski programi Deželnega sedeža Rai vidni, čeprav Gosgnach meni, da so štiri ure na teden le premajhen odmerek in bi bilo potrebno programe količinsko in kvalitetno okrepiti, saj je na dlani, da so mediji dandanes bistvenega pomena in lahko odločno pripomorejo pri gradnji enotnega kulturnega prostora. K,- \ /P 4 i 0 Govor Ezia Gosgnacha v celoti na www.primorski.eu Za posebno vzdušje je z izredno interpretacijo slovenskih narodnih pesmi poskrbela pevka Eva Hren, precej zanimanja pa je vzbudila tudi fotografska razstava, ki so jo pred proslavo odprli v preddverju Kulturnega doma kroma Big Band RTV Slovenija je s svojim izvajanjem navdušil polno dvorano Kulturnega doma; slavnostni govornik je bil letos novinar Doma Ezio Gosgnach (levo), skupno priznanje SKGZ in SSO pa je dobil Dimitrij Volčič (med predsednikoma krovnih organizacij Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko) kroma T fl /j t Govornik je ob skorajšnji desetletnici zaščitnega zakona poudaril potrebo po odločnem in enotnem političnem predstavništvu, saj se je ozračje v marsičem razjasnilo tako na državni ravni - ob nedavnih pogovorih med predsednikoma Turkom in Napolitanom - kot tudi na deželni, kjer je novi odbornik za kulturo in jezikovna vprašanja Elio De Anna pokazal dokaj odprta stališča. Vse to lahko vlije manjšini pre-potrebno samozavest, da se bo lahko na podlagi obstoječih zakonov povzpela v politični subjekt, ki zahteva le to, kar mu demokratična država lahko nudi: pravico do svoje materinščine, pravico do vidne dvo-jezičnosti, do kulturne enakopravnosti in razvoja, ki naj bi se ne omejeval na občasne folklorne prireditve za turiste - nekako v slogu indijanskih rezervatov. Gosgnach je omenil tudi vlogo, ki so jo pri ohranjanju slo- venskega jezika v Benečiji odigrali pogumni in pokončni duhovniki, od Čedermaca dalje, postavil pa si je tudi vprašanje, kakšno narodno identiteto naj bi izročali novim generacijam, ki so vedno bolj podvržene globalizacijskemu procesu, zaključil pa je z ugotovitvijo, da moramo biti sami kovači svoje usode. Pred glasbenim programom je bila še kratka slovesnost ob podelitvi priznanja, ki ga je strokovna komisija letos namenila Dimitriju Volčiču; umetniški izdelek, ki ga je oblikoval Andrej Pisani, sta bivšemu novinarju, senatorju in poslancu evropskega parlamenta izročila mlada nadebudna učenca Glasbene Matice, pianist Rok Dolenc in violinistka Vera Šturman; predsednik goriškega Kulturnega doma Igor Komel je zastopal strokovno komisijo, Rudi Pavšič in Drago Štoka pa krovni organizaciji, ki sta podelili priznanje. Volčič je dejal, da nagrade ni pričakoval, ker je opravljal poklic, ki ne sodi strogo v kulturni resor, saj »zna novinar nekaj več kot bralec, a mnogo manj kot profesor«. Tudi on je omenil 10-letnico zaščitnega zakona, ki jo velja vsekakor praz- novati, kajti »en dokument je boljši kot nobeden«. Big Band RTVS je pod vodstvom Tadeja Tomšiča razgrnil svoje zvočno bogastvo. Lesketajoča se pihala in trobila so ob podpori ritmične sekcije uvodoma zaigrala Tomšičevo priredbo narodne Slovenec sem, nato pa se je instrumentalistom pridružila pevka Eva Hren. V elegantni sinji obleki je plavolasa primadona pokazala lepoto slovenskih ljudskih napevov, ki se ne bojijo semantičnih kontaminacij in ohranjajo svojo toplino tudi v ritmično in har-monsko tujem okolju. Siničja tožba v Klin-kovi priredbi, nato Nmau čez izaro, ob sodelovanju solista Davida Jarha, pa domiseln Tomšičev aranžma ljubke Čuk se je oženil, ki je po solu saksofonista Blaža Trčka ugasnila v duhoviti anarhiji, ritmično nabita in polnokrvna interpretacija Letingerjeve priredbe Dajte, dajte, kjer je s pevko »duetiral« saksofonist Aleš Suša. Blaga nostalgija je vela iz čudovite Po jezeru bliz Triglava, ki sta jo s toplino oplemenitila tako Hrenova kot pozavnist Matjaž Mikuletič, lep poklon Benečanom - in morda tudi najbolj izvirna pri- redba je bila Puciharjeva Da jora ta Bane-rina, v kateri se je pevki pridružil trobentač Dominik Kranjčan; še umirjena sladkoba v Mozetičevi priredbi Venci vejli s Hrenovo in saksofonistom Primožem Flajšma-nom, za konec pa razigrana Marko skače v priredbi Tadeja Tomšiča, ki je tudi tokrat dokazal svoj ustvarjalni in poustvarjalni žar z vodstvom, ki je ansamblu vlil živahnost in ekspresivnost, občinstvu pa podaril veliko pozitivnega naboja. Katja Kralj Fotografska razstava Pred slovesnostjo so v preddverju Kulturnega doma odprli fotografsko razstavo Unica - glasovi in barve pokrajine, ki je bila do prejšnje nedelje na ogled v starem pristanišču. Razstavo je pripravila Pokrajina Trst (v njenem imenu je po predsednici Ma-rii Teresi Bassi Poropat v slovenščini spregovoril podpredsednik Walter Godina), ki je želela z njo počastiti protagoniste tržaškega življenja in krajinske lepote Trsta in okolice. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Sporočilo odbornika za šolstvo Giorgia Rossija Škedenjski šolarji se bodo morali do pusta izseliti iz šole Rossi odgovoril svetniku Furlaniču (SKP) - Dogovor o izselitvi z ravnateljem Kravosom Učenci slovenskih osnovnih šol Ivana Grbca in Marice Gregorič Stepančič ter slovenskega otroškega vrtca bodo morali do pusta zapustiti matično poslopje na Rebri De Marchi v Škednju. Tako je sporočil tržaški občinski odbornik za šolstvo Giorgio Rossi v odgovoru na aktualno vprašanje, ki mu ga je bil zastavil občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič. Rossi je poudaril, da je izselitev nujna iz varnostnih razlogov, saj sodi ške-denjsko šolsko poslopje med 13 najbolj dotrajanih šolskih zgradb na območju tržaške občine. Učenci italijanske osnovne šole De Marchi so ga že zapustili med božičnimi prazniki, odbornik pa se je pred nekaj dnevi na srečanju s slovenskim ravnateljem Marjanom Kravosom in italijansko ravnateljico Caravaglio dogovoril še za izselitev slovenskih učencev in malčkov otroškega vrtca. Le-te bodo začasno preselili v šolske prostore v Ul. Svevo. Tam bodo ostali do konca korenite obnove matičnega šolskega poslopja, to je do leta 2013. Odbornik Rossi je sporočil, da bo obnova mogoča, ker je »tržaškim deželnim svetnikom uspelo vključiti v deželni proračun 2 milijona evrov za prenovo ške-denjske šole.« Povedal je tudi, da se bodo v obnovljeno poslopje vrnili tudi italijanski učenci. S tem je dejansko demantiral prvotno namero tržaške občinske uprave o ureditvi slovenskega šolskega centra v obnovljenem šolskem poslopju v Škednju. Furlanič se je odločil, da zastavi odborniku Rossiju aktualno vprašanje o škedenjski šoli, potem ko so načelniki svetniških skupin na pobudo Piera Camber-ja (Ljudstvo svobode-Forza Italia) zavrnili obravnavo resolucije na to temo, ki jo je podpisal skupno z ostalima dvema slovenskim občinskima svetnikoma Igorjem Švabom (Slovenska skupnost) in Stefanom Ukmarjem (Demokratska stranka), češ da resolucija ni nujna. Svetnik Stranke komunistične prenove ni bil z odbornikovim odgovorom zadovoljen. Po njegovem mnenju bi lahko slovenski šolarji ostali v matičnem poslopju do konca pouka, saj se obnova ne bo začela pred novembrom. Prav tako ni bil zadovoljen z dejstvom, da je mestna uprava - po Camberjevem posegu sredi januarja - odpisala slovenski šolski center v Škednju. M.K. Vhod v šolsko poslopje v Škednju kroma OBČINA TRST Odobren nov statut SSG Tržaški občinski svet je sinoči soglasno odobril nov statut Slovenskega stalnega gledališča. Odobritev statuta in glasovanje o takojšnji izvršljivosti ukrepa sta trajala pičlo minuto. Pristojna občinska komisija je že pretekli teden izrekla soglasno pozitivno mnenje o novem statutu slovenskega teatra, ki je bil izdelan po večmesečnem dogovarjanju med člani gledališča. Tako je bila odobritev dokumenta v mestni skupščini zgolj formalnost, saj so sklep podprli tako svetniki desnosredinske večine kot tudi levosredinske opozicije. / ŠPORT Torek, 8. februarja 2011 7 APrimorski ~ dnevnik UPLINJEVALNIK Padriče: srečanje z Gas natural Uplinjevalnik pri Žavljah je naprava, ki zadeva celotno tržaško pokrajino. Zato je pokrajinska uprava že pred časom priredila vrsto srečanj in razprav o umestnosti oziroma neumestnosti gradnje take naprave v Tržaškem zalivu. Danes bo v kongresnem centru znanstvenega centra (Science Park) pri Padričah zadnje tovrstno informativno srečanje. Predstavniki družbe Gas natural bodo ob prisotnosti članov tehnično-znanstvenega odbora odgovorili na zastavljena vprašanja. Začetek ob 9.30. Srečanje je namenjeno predstavnikom institucij, gospodarskih združenj, sindikatov in zastopnikom civilne družbe. Dokumentacija o srečanju bo na razpolago na spletni strani tržaške pokrajine www.pro-vincia.trieste.it DOLINSKA OBČINA - Skupščina tudi formalno potrdila obvezujoč sklep Dolina: vodo upravlja AcegasAps Odbornica Tatjana Turco in svetnik Igor Ota (SKŠP-SIK) sta ob glasovanju zapustila občinsko dvorano Dolinska občinska uprava ne bo več upravljala vodnih virov v lastni občini. To bo odslej opravljalo podjetje AcegasAps. Dolinski občinski svet je na zadnji seji odobril odlok, s katerim je tudi uradno po-žegnal prehod upravljanja vodnih virov, potem ko je to že novembra lani sklenila skupščina optimalne ozemeljske agencije (ATO). Odobritev odloka je bila v bistvu formalnost, ki jo je morala občinska skupščina potrditi. Ukrep pa je izzval protest svetniške skupine Stranke komunistične prenove-Stranke slovenskih in italijanskih komunistov: njena dva predstavnika, občinska odbornica Tatjana Turco in svetnik Igor Ota se nista udeležila glasovanja, pred njim sta zapustila dvorano. Odmevno odločitev je v svojem po- segu pojasnil svetnik Igor Ota. »Do glasovanja prihaja več kot pet let po prvem sklepu, s katerim je občinski svet odobril smernice za župana. Kljub tolikšnem časovnem razmahu nam predlagajo glasovanje, ne da bi lahko dejansko poglobili vsebino izvajalnih listin, kot na primer konvencijo, in ne da bi jasno vedeli, katere bodo posledice tega. S tem mislim predvsem na posledice, ki bodo doletele družine naše občine, če - kot predvidevamo - bodo nove tarife višje od sedanjih. Mislim pa tudi na položaj delavcev, ki so trenutno dodeljeni tej funkciji.« Ota je poudaril, da se je zadnja leta v Evropski uniji in v Italiji marsikaj spremenilo. Povečala se je občutljivost na področju tako imenovanih javnih dobrin, nedavno zbiranje podpisov za »javno vo- kroma do« je zabeležilo nesluteno soudeležbo občank in občanov po vseh državi in tudi v naši občini,« je spomnil Ota, ki je nato opozoril na skorajšnji referendum o upravljanju vodnih virov ter ocenil: »Zato se nam sploh ne zdi umestno in pri- merno, da po petih letih in le nekaj mesecev pred referendumom sprejemamo tako obvezujoče odločitve ob veliki verjetnosti, da se bo pravni okvir spet spremenil.« Županja Fulvia Premolin je pojasnila, da je bila občinska uprava prisiljena vzeti na znanje prehod upravljanja vodnih virov, ker pač tako določa zakon. Pritrdil ji je svetnik Slovenske skupnosti Marko Savron: »Mi nismo tega hoteli, ker nismo pisali zakona, ki nam sedaj to določa.« Odlok je bil odobren z glasovi le-vosredinske večine, brez Turcove in Ote. Z njima so ob glasovanju zapustili dvorano tudi vsi svetniki desnosredinske opozicije. M.K. OBČINA TRST - Predstavitev prireditev Fini ob dnevu spominjanja Udeležil se bo srečanja v gledališču Verdi in odprtja razstave v muzeju istrske kulture Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini se bo v četrtek udeležil svečanosti ob letošnjem dnevu spominjanja na eksodus in fojbe. Popoldne se bo ob 16. uri udeležil prireditve v gledališču Verdi, uro kasneje pa bo obiskal muzej istrske kulture. Novico je sporočil tržaški župan Roberto Dipiazza ob predstavitvi letošnji prireditev ob dnevu spominjanja. Župan je med drugim pozval vse institucije in politične sile, naj se udeležijo srečanja s predsednikom poslanske zbornice, visokim predstavnikom italijanske republike. Dipiazza je priznal, da so aktualne politične razpoke v italijanski družbi več kot očitne, a jih je treba ob priložnosti, kot je dan spominjanja, preseči. Osrednja komemoracija bo v četrtek ob 10. uri na bazovski fojbi. Tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi bo daroval mašo, sledili bodo branje Molitve infoj-biranih in govori predstavnikov oblasti. Župan Dipiazza je poudaril, da je bil letos v sodelovanju z državno televi- zijo Rai pripravljen prvi dokumentarec v tridimenzionalni tehniki z naslovom Fojbe, ki ga bodo predstavili tisku jutri ob 12.30 v muzeju istrske kulture v Ul. Torino. Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat pa je napovedala, da bodo jutri ob 16.30 v gledališču Miela predstavili videofilm z naslovom Itinerar med nasiljem dvajsetega stoletja v tržaški pokrajini, ki ga je pripravil Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju s tržaško pokrajinsko upravo. V okviru prireditev ob dnevu spominjanja bo od danes do nedelje, 13. februarja, izjemoma odprto ezulsko taborišče pri Padričah, in sicer od 10. do 12. ure in od 14. d 16. ure. Jutri bodo ezulska združenja položili vence ob spomenik eksodusu na Trgu Liberta, na Trgu Rosmini, na griču sv. Justa, pri Rabojezu, ob spomenik Normi Cossetto v Ul. Capodistria. V četrtek, 10. februarja, bodo ob 17. uri v muzeju istrske kulture v Ul. Trento odprli razstavo z naslovom 10. februar, dan spominjanja, Istra, Reka in Dalmacija. V petek, 11. februarja bo v avditoriju muzeja Revoltella prireditev Kino ob meji. V soboto, 12. februarja, bodo ob 10. uri v muzeju taborišča pri Padričah odkrili spominsko obeležje Marinelli Fi-lippaz. DAN SPOMINJANJA - Sporočilo Unije Istranov ne bo zaradi Mitje Ribičiča Unija Istranov, ena izmed ezulskih organizacij, se uradne slovesnosti na Kvirinalu ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus ne bo udeležila. Predsednik tega združenja Massimiliano Lacota je sporočil, da protestna odločitev sledi predlogu same Unije Istranov, ki je naletel na gluha ušesa. Lacota je pred dnevi zahteval od italijanskega predsedstva republike, naj prekliče sporna priznanja, ki so jih bili ob obisku predsednika Tita leta 1969 v Rimu deležni visoki jugoslovanski funkcionarji. Tedanji predsednik Saragat je Tita in 49 sodelavcev imenoval za viteze, med odlikovanimi pa so za Unijo Istranov najbolj sporni Mitja Ribičič (na sliki), ki je bil leta 2005 zaradi povojnih pobojev v Sloveniji obtožen zločinov proti človečnosti, Franjo Rustja, tesen sodelavec poveljnika IX. Korpusa v Trstu in Marko Vrhunec, nekdanji šef Titovega kabineta. 8 Torek, 8. februarja 2011 TRST / FERNETIČI - V nedeljo na avtocestnem priključku umrla oče in hčerkica Povsem zdelan od alkohola pokosil in uničil tržaško družino Tovornjakar vozil v nasprotno smer s tremi grami alkohola v litru krvi - Očividec: »Po trčenju se je ulegel...« V nedeljo je na avtocestnem priključku pri Fernetičih prišlo do prave prometne tragedije. Močno vinjen 55-letni ukrajinski šofer, ki je s svojim vozilom tovornjakom s priklopnikom pri-vozil s terminala na Fernetičih, se je pred 19. uro znašel na napačnem vozišču. Na odseku med Prosekom in Fer-netiči je več kot dva kilometra prevozil v obratno smer, proti Tržiču. Izognilo se mu je kar nekaj osuplih voznikov, ki so poklicali policijo in karabinjerje, naposled pa se je po fernetiškem predoru pred tovornjakom znašel avtomobil citroen berlingo s tričlansko družinico. V čelnem trčenju je bilo vozilo uničeno, prav tako pa družina. 36-letni Tržačan Massimo Griso-nich, po poklicu avtomehanik, je bil na mestu mrtev. Sedemnajst mesecev staro hčerkico Michelo je po silovitem trčenju vrglo iz avtomobila na cesto. Izdihnila je med reševalnim posegom. Ženo oz. mater Liso Di Matteo je rešilec odpeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so jo uspavali in izdali 40-dnevno pro-gnozo. Šele veliko pozneje so ji lahko vse razložili in ji potrdili, da njenega moža in ljubljene hčerke ni več. V priklopnik koprskega podjetja Intereuropa Global Logistics z ukrajinsko registrsko tablico se je zaletel tudi renault megane, vpleten pa je bil še en avtomobil. V slednjih dveh vozilih so se lažje poškodovale štiri osebe, med njimi dva otroka. Posegli so služba 118, prometna policija in gasilci ter osebje družbe Anas. Povzročitelj strahovite nedeljske nesreče, 55-letni ukrajinski državljan V. B., je po dogodku s težavo lovil ravnotežje, bil je tako vinjen (pa tudi lažje poškodovan), da se je kar ulegel na cestišče. Služba 118 ga je prav tako prepeljala na Katinaro, kjer se je na vse kri-plje upiral preizkusu alkoholiziranosti. Na koncu so ga le ukrotili in ugotovili, da ima v litru krvi več kot tri grame alkohola. Gre za zelo visoko stopnjo, šestkrat večjo od zakonskega praga 0,5, poklicni vozniki pa alkohola sploh ne smejo zaužiti. Vse kaže, da je tovor-njakar v nedeljo na terminalu na Fer-netičih cel dan popival, nato pa se je v napačni smeri odpravil na pot, to pa dobre tri ure pred dovoljenim urnikom (tovorna vozila naj bi v nedeljo krenila ob 22. uri). Noč je prebil v koronej-skem zaporu. Prometna policija je podatke in ugotovitve včeraj poslala državnemu tožilstvu v Trstu, Ukrajinca dolžijo dvojnega nenamernega uboja, vožnje pod vplivom alkohola, upiranja javnemu funkcionarju in moteče vinjenosti. Sodnik za predhodne preiskave bo danes odločil, ali je za povzročitelja potreben pripor. V nasprotnem primeru ga bodo izpustili. Promet je bil med Prosekom in Fernetiči v nedeljo dalj časa ustavljen, nakar so vozila usmerjali proti prose-škemu izhodu. Le nekaj sekund po smrtni nesreči se je kakih 150 metrov pred ukrajinskim tovornjakom v koloni ustavil tudi Križan Jara Košuta, ki je bil namenjen v Ljubljano: »Vsi avtomobili so se seveda ustavili z utripajočimi smerokazi. Videl sem tovornjak in najprej sem pomislil, da ga je morda z vzporednega odseka zaneslo na to stran, ampak zaščitna ograja je bila cela ... Moram poudariti, da so bili reševalci neverjetno hitri. Rešilec je privo-zil v treh minutah.« Košuta in ostali navzoči so kmalu izvedeli, da je imela nesreča smrten izid. Od alkohola zdelani ukrajinski voznik pa je po dogodku baje ležal na asfaltu. »Zaspal je!« trdi Košuta. Nekdo je povzročitelja v čustvenem zanosu hotel pretepsti. Po Košutovem mnenju pa bi lahko prišlo do še hujše nesreče, do pravega pokola. Za avtomobili, ki so se zaleteli v tovorno vozilo, je namreč vozil velik romunski avtobus, ki se je ustavil na zasilnem pasu: »Kaj bi se zgodilo, ko bi čelno trčila še tovornjak in avtobus?« Kolona vozil je bila ustavljena približno od 18.45 do 21. ure. (af) Prizorišče nesreče s priklopnikom in uničenim avtomobilom citroen berlingo kroma FERNETIČI - Stalnica na terminalu, a tudi na avtocestnih počivališčih Nedeljsko popivanje Ukrajinski tovornjak zavozil kljub jasnim prometnim znakom, stražar ga je zasledoval Včeraj je bila potrjena domnevna, da se je nora vožnja 55-letnega ukrajinskega voznika tovornjaka s priklopnikom začela na terminalu na Fernetičih. V. B. je najverjetneje dober del nedelje preživel s steklenico v roki, okrog 18.30 pa naj bi se odpravil na pot. »Ne vemo, kam je bil namenjen. Čudno pa je, da je tako zgodaj odpotoval, saj bi moral po pravilih počakati do 22. ure,« je včeraj povedal predsednik uprave terminala Giorgio Maranzana, ki ugiba, da je imel voznik silo. S tolikšno stopnjo alkohola v krvi (dobre tri grame dosežemo s pitjem več litrov piva ali vina, ali pa z odločnim uživanjem žganih pijač) pa je bila ura morda njegova zadnja skrb. Tovornjak je s terminala krenil po napačni poti, in sicer po enosmernem vhodu, ki je jasno označen z rdečo in belo tablo ter cestno signalizacijo (na sliki Kroma). Voznik vsega tega ni opazil in po dobrih dveh kilometrih, ko je že sejal strah po avtocestnem priključku, je povzročil tragedijo. Nenavadnemu prizoru tovornjaka, ki je ubral vhod namesto izhoda s terminala, je prisostvoval stražar. S službenim avtom se je odpravil za njim, a je bilo že prepozno. Ob- vestil je nadrejene, ki so poklicali prometno policijo. A časa je bilo premalo, nesreče se v kratkem, nekajminutnem časovnem razmiku bržkone ni dalo preprečiti. Tovornjak so tik pred usodnim trčenjem ujele tudi videokamere družbe Anas. Nedeljsko popivanje na terminalu na Fernetičih je stalnica. Sile javnega reda so že večkrat posegle zaradi prepirov in pretepov, prometna policija pa od ča- sa do časa preverja alkoholiziranost voznikov. Maranzana meni, da je to početje težko nadzorovati: »Nedelje, ko so vozniki v brezdelju, so na terminalu na las podobne nedeljam na avtocestnih počivališčih. Pojdite recimo pogledat na počivališči pri Gonarsu ali Proseku. Na našem terminalu imamo bar in okrepčevalnico, pravijo pa mi, da ima dober del šoferjev s sabo pijače, ker je to bolj poceni.« (af) Zdravniki proti gripi Ta teden se je nadzor nad epidemijo gripe, ki dosega ta čas svoj vrhunec, okrepil. Zdravstvene ustanove se s tem ukvarjajo vsakodnevno, prvi nasvet ob pojavu simptomov pa je, kot običajno, naj se pacienti pogovorijo z družinskim zdravnikom. Če to ni mogoče, so na razpolago zdravniki podjetja za zdravstvene storitve, ki nudijo nasvete in preglede, tudi na domu. Storitev, ki je dosegljiva prek klicnega centra 118, bo na voljo do konca meseca, ko naj bi število primerov gripe padlo. Zdravnike najdemo tudi od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure na sedežih okrajev. O industrijskih odnosih O Fiatovih zasukih, delavskih pravicah in industrijskih odnosih v razvitem in razvijajočem se svetu bo govor na današnjem srečanju, ki ga ob 17.30 v dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) prirejata krožek Che Guevara in demokratični laboratorij B. Pincherle. Govorila bosta ekonomist Gabriele Pa-strello in industrijski sociolog Francesco Garibaldo. Splezal na daljnovod V Naselju sv. Sergija v Trstu je včeraj popoldne prišlo do reševalne akcije. 53-letnik, ki se zdravi v centru za mentalno zdravje, je splezal na trideset metrov visok steber visokonapetostnega daljnovoda. Približno dve uri so ga prepričevali, naj sestopi, moški pa je grozil, da bo skočil. Gasilci so se naposled le približali (uporabili so tudi vrv) in ga previdno zvezali ter spravili na varno s hidravlično lestvijo. Električnega toka niso izklopili, na prizorišču so bili tudi policija, karabinjerji in osebje podjetja, ki upravlja daljnovod. Pred usodno odločitvijo V nedeljo popoldne so policisti prav tako v Naselju sv. Sergija preprečili, da bi domačin skočil skozi okno stanovanjskega poslopja. Telefoniral je na klicni center 113 in izrazil svoje tegobe, obup ga je obšel zlasti iz ekonomskih razlogov. Operater klicnega centra je s sogovornikom vzpostavil umirjen pogovor, medtem pa se je njegov sodelavec posvetoval z zdravstvenim osebjem in v stanovanje napotil patruljo policije. Stanovalec je sam odprl vrata, sledili so pogovori s strokovnim osebjem. Neznani leteči predmet Patrulja policistov se je v nedeljo dopoldne mudila v Ulici Capodistria, kjer je obravnavala domneven poskus tatvine. Po opravljenem delu sta policista sedla v avto, tik pred tem pa ju je zadel leteč predmet - jajce. S svojega balkona ga je nanju vrgel 36-letni A. A., ki se je nato še prepiral. Prislužil si je sodno prijavo. NABREŽINA - SKD Igo Gruden Krožna pot po naših gradiščih Avtorica razstave, ki so jo odprli v petek, je Branka Sulčič - Namenjena je predvsem mladim, saj je gradivo nazorno prikazano Krožna pot po naših gradiščih je naslov razstave, ki so jo v petek zvečer odprli v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini. Avtorico Branko Sulčič, sicer upokojeno profesorico trgovinstva in knjigovodstva na nekdanjem trgovskem zavodu Žiga Zoisa, je predstavila zgodovinarka Lidija Rupel, soavtorica s Stankom Flegom knjige Prazgodovinska gradišča tršaške pokrajine. »Še danes gradišča izpred 2000 let sobivajo z nami, a žal ne znamo ceniti teh monumentalnih del naših prednikov in večkrat za nas predstavljajo samo kup kamenja oz. griže«, je povedala Sulčičeva, ki je pri tem izpostavila pomen gradišč na Krasu in poudarila, da so bila izbrana le nekatera gradišča (Sežana, Repentabor, Repnič, Slivno, Tomaj, Volčji grad, Korošci, Socerb in Škocjan), ki so lažje dostopna in so na strateških točkah z lepim razgledom. Njena pot se začne pri Sežanskih vratih, to je ozkim prehodom med vzpetinama Tabor in Planina, ki je najenostavnejši prehod iz Panonske nižine v Furlanijo in Istro. Ker pa je pravzaprav krožna pot, se vsak lahko odloči za začetek in konec ogleda kjerkoli in pri tem lahko tudi zaide, kot je to avtorica sama storila in opisala naselje in nekropolo Most na Soči. Namen razstave je spodbuditi javnost, še posebej mlade, društva in javno upravo, da se domislijo, kako posamezna gradišča vključiti v izletniške, učne in gozdne poti. To je npr. lepo uspelo prebivalcem Vočjega Grada, ki so za Kras atipično gradišče Debela griža (grajeno namreč na komaj zaznavni vzpe- Avtorica razstave Branka Sulčič na odprtju tini) lepo ohranili, čezenj speljali učno pot Pot kamna in ustanovili društvo Debela griža z namenom oživljanja in razvijanja vrednot in kulturne dediščine. Naj omenimo, da se nekaj podobnega pripravlja in načrtuje tudi pri nabrežinskem društvu z nadvse aktivnim članom Zvonkom Legišo, ki želi slivenski Gradec iztrgati robidi in travi ter povezati z arhitekturno, zgodovinsko in naravoslovno bogato slivensko dediščino. O tem pa kdaj drugič ... Razstava je nadvse primerna za učence in dijake, saj je nazorno speljana preko štirinajstih panojev, opremljenih s slikami, tekstom in didaskalijami. SKD Igo Gruden pa pripravlja še poučni zgodovinsko-arheološki sprehod po enem izmed opisanih gradišč, ki ga bo vodila Lidija Rupel in na katerega so seveda vabljeni vsi, ki bi želeli podrobneje spoznati prazgodovinske sledi in ostaline. Zulejka Paskulin / TRST Nedelja, 6. februarja 2011 9 NABREŽINA - OŠ Virgila Ščeka Preizkušanje v esperantu, jeziku, ki združuje Učenci 3. in 5. razreda so se udeležili mednarodnega natečaja - Nagradili Anno Battaglierini Esperanto je mednarodni umetni jezik, ki ga je zasnoval poljski okulist in jezikoslovec, Poljak judovskega porekla, Ludwig Lazaraus leta 1878 in je doživel veliko zanimanje v dolina - SKD V. Vodnik Ob Prešernu o potovanju po Gani vek dr. Fig in mali Kranjčani so ga poznali pod tem nazivom. Ganski otroci pa so vzljubili Biser-ko Cesar, ki je tri mesece prostovoljno delala z njimi. Svoje trimesečno bivanje v Gani je Biserka dokumentirala. Pripravila je potopisno predavanje, ki ga je že predstavila javnosti. Ob dnevu slovenske kulture bo svoje potovanje ponovno predstavila v petek, 11. februarja, v društvu Valentin Vodnik v Dolini. V sliki in besedi bo opisala Gano. Izvedeli bomo marsikaj o njenem delu, kakšno je tam življenje, kaj tam jedo in kakšna je njihova kultura ter navade. Vabljeni so predvsem vsi, ki želijo sa-njarjiti o Afriki, saj nas bo predavateljica vsaj za večer popeljala iz mrzle zime v toplejše kraje. Seveda bo na začetku večera tudi priložnostna misel o Prešernu in kulturi, ki jo bo podala dolgoletna kulturnica in odbornica društva Nerina Švab. letih 70' prejšnjega stoletja. Danes govori ta jezik preko dva milijona ljudi. Na OŠ Virgila Ščeka v Nabrežini so priredili slavnostno podeljevanje nagrade in priznanj, za kar je poskrbe- GM - Danes Gojenci Prešernu v čast Učenci Glasbene matice bodo danes zaigrali ob Dnevu slovenske kulture na vsakoletni februarski prireditvi, ki bo letos zaživela ravno na dan, ki je s simboličnega vidika najpomembnejši. Pianisti, violinisti, flavtisti in pevci bodo sooblikovali glasbeni program, ki se bo pričel ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Igrali bodo solisti in komorne skupine iz Trsta, Gorice in Špetra. Začetek in konec prireditve pa bosta zaupana pevcem otroškega zbora šole, ki ga vodi Neda Sancin in mešanega zbora Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina. Kot vedno bo glavni vsebinski poudarek na slovenskih avtorjih. Srečanje je bilo slovesno in prisrčno kroma lo združenja esperantistov iz Trsta. V mesecu novembru 2010 so se učenci 3. in 5. razreda udeležili mednarodnega natečaja Kristanska Poezio, o božiču, ki ga je razpisalo združenje. Na natečaj se je prijavilo 12 evropskih držav s preko 542 prispevki otrok od 8. do 14. leta starosti. Učenci iz Na-brežine so se z vnemo udeležili natečaja in sestavili res prikupne in bogate sestavke v poeziji. Komisija je opravila zahtevno delo in izbrala pesem učenke 5. razreda Anne Battaglierini, ki je v kategoriji B, namenjeni mladim poetom, prejela 1. nagrado. Vendar so prejeli priznanje »omembe vredno« še drugi učenci šole in šola sama. Združenje je nagradila učence s knjižnimi dari v esperantu. Naj omenimo le prevod Prešernovega Sonetnega venca. Vsi izdelki so bili na ogled na razstavi, ki je bila meseca decembra v nakupovalnem centru Il Giulia v Trstu. Povedali pa so, da bodo vse pesmi učencev zbrane v knjižici in seveda prevedene v esperanto. Nedvomno gre za lep in pomemben uspeh šole, ki se je prvič udeležila tega natečaja. Učence so nagradili predsednica združenja in nekateri odborniki, ki so otrokom povedali pomen, ki ga ima še danes esperanto. Prisoten je bil tudi član združenja, ki je otrokom zapel nekaj pesmi v tem res zanimivem jeziku. Ob koncu bogatega srečanja je bilo poudarjen pomen poznavanja jezikov, predvsem seveda materinega. MILJE - Za začetek ob Prešernu Društva iz Milj, s Škofij in Hrvatinov se povezujejo Društva Adriatic s Hrvatinov, Istrski grmič s Škofij in Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferlu-ga so letos sklenila dogovor o trajnem gojenju stikov in sodelovanju, ki bo prišlo do izraza v sklopu prireditev Dnevi slovenske kulture ob proslavljanju slovenskega kulturnega praznika. Zametki sodelovanja so se rodili ob skupnem žaganju zapornice na nekdanji meji na Cerejih decembra 2007 in se je od takrat izrazilo v čedalje bolj učinkovitem navezovanju stikov, v mreži medsebojnega obveščanja in obiskih na številnih pobudah. S pozornostjo so sosednja društva sledila uspešnemu sodelovanju miljske in koprske občinske uprave, ki sta hkrati podprli pobudo sosednjih društev. Ta so se v preteklih mesecih odločila, da udejanjijo prijateljski duh, ki jih veže. V letošnjem nizu pobud z naslovom Dnevi slovenske kulture bo našla svoj prostor skupna proslava ob dnevu slovenske kulture Pesmi iz ljubezni za ljubezen, ki bo potekala v prenovljenem Zadružnem domu na Škofijah 11. februarja ob 20.00. Večer bodo oblikovali: zbor Dekleta iz Škofij, MePZ Adriatic s Hrvatinov, harmonikar Marko Manin, skupina re-citatorjev s Škofij in Milj ter OŠ Škofije. Dogodek bodo zapečatile besede Borisa Pangerca. Dnevi slovenske kulture so se sicer začeli že v petek. 4. februarja v miljski občinski razstavni dvorani Negrisin, kjer so odprli fotografsko razstavo domače umetnice Mirne Viola, ki je svoje fotografije združila v razstavo z naslovom Miljski večeri, ki bo na ogled do 14. februarja (pon-sob 10.00-12.00 in 17.30-19.30 in ned 10.00-12.00). Na današnji dan slovenskega kulturnega praznika bodo otroci milj-skega vrtca Mavrica in COŠ Albin Bubnič v miljskem občinskem gleda- lišču Verdi ob 15. uri nastopili na Mali Prešernovi proslavi. Fiorella Benčič bo podala otrokom, staršem in obiskovalcem nekaj misli o pomenu praznovanja dneva slovenske kulture za Slovence. Dneve slovenske kulture bo sklenil zaključni koncert 17. revije kraških pihalnih godb v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri prav tako v milj-skem občinskem gledališču Verdi. Program bodo oblikovali: Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Divača in Pihalni orkester Kras iz Doberdoba. Zglednost in pomembnost pobude poudarjajo tudi pokrovitelji: Občina Milje, Mestna občina Koper, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (območne izpostave Koper, Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna) ter Zadružna kraška banka. (mlis) V Boljuncu danes ob dnevu kulture Mladinski dom Boljunec vabi na Dan slovenske kulture danes ob 18.30. Prireditev bo v občinskem gledališču F. Prešeren. Nastopili bodo učenci COŠ F. Venturini Bo-ljunec Boršt Pesek, učenci OŠ P. Voranc iz Doline in dijaki nižje srednje šole S. Gregorčič iz Doline. Nagovor bo imela književnica Evelina Umek. S Skupino 85 v manjše tržaške muzeje Skupina 85 ponuja nov niz pobud, posvečen manjšim muzejem v mestu. Sobotni sprehodi bodo drugo soboto februarja, marca in aprila vodili obiskovalce v Trgovski muzej, v Muzej burja-skladiš-če vetrov in v Poštni in telegrafski muzej. Prvi vodeni obisk bo v soboto, 12. februarja, ob 10.30, in sicer v Trgovski muzej, ki ga bodo izrecno odprli na pobudo Skupine 85. Po obisku bo tudi zakuska. Obvezne rezervacije do četrka 10. na tel. št. 334 5618525. Film o terorizmu Združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 v Ljudski dom na Pončani (Ponziana 14), kjer se nadaljuje niz filmov posvečenih terorizmu. Na ogled bo film Il sol dell'avvenire Giovannija Fasanelle. Nasilje nad ženskami -film Magdalene V okviru filmov o nasilju nad ženskami bodo jutri ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma predvajali šokantni film Petra Mullana Magdalene. Gre za resnično zgodbo tisočerih žensk, ki so jih družine zavrgle in prepustile katoliški cerkvi. Zaprte so bile, ne da bi zagrešile kakršen koli zločin, razen da so rodile nezakonske otroke, bile preveč lepe ali preveč grde, premalo ali preveč inteligentne ali žrtve posilstev, o katerih so spregovorile. Sledila bo debata z Danielo Paci in Pinom Ro-veredom. Vstop je prost. Dokumentarec o fojbah V sklopu pobud, ki jih tržaška občina prireja ob 10. februarju - dnevu spominjanja na eksodus Istra-nov, Rečanov in Dalmatincev po drugi svetovni vojni in na vse žrtve fojb, bodo jutri ob 12.30 v mestnem muzeju istrske, reške in dalmatinske kulture (Ul. Torino 9) predvajali prvi, 26-minutni dokumentarec RAI v 3D tehniki Fojbe, avtorja in režiserja Roberta Olle. Včeraj danes Danes, TOREK, 8. februarja 2011 PREŠERNOV DAN, JANEZ Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 10.03 - Luna vzide ob 9.00 in zatone ob 23.06 Jutri, SREDA, 9. februarja 2011 POLONA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 1026,4 mb raste, veter 2 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 74-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje C. [I] Lekarne Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635308). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Year«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.05, 22.05 »Femmine contro maschi«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici viag-gi di Gulliver 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Rocky«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Parto col folle«; 17.30, 19.45, 22.00 »Il discorso del Re«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qualunque-mente«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi«; 15.50 »L'orso Yoghi«. FELLINI - 16.00, 20.10 »La versione di Barney«; 18.05, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »Biutiful«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.30, 21.00 »La donna che canta«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.20, 18.40, 21.00 »Burleska«; 18.30, 20.20 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.20, 16.40 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 14.30, 16.30 »Zlatolaska 3D«; 19.00, 21.20 »Življenje, kot ga poznaš«. KOPER - PLANET TUŠ 16.30 »Gremo mi po svoje«; 11.05, 16.00 »Sa-mova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 12.30, 14.40, 16.50 »Zlatolaska«; 13.00, 18.40, 21.00 »Dilema«; 13.05, 18.00, 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.20, 16.20 »Gulliverjeva potovanja«; 12.20, 15.40, 18.10, 20.50 »Burleska«; 12.00, 20.45 »Črni labod«; 18.20 »Čas lova na čarovnice«; 19.00, 21.20 »Kraljev govor«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunquemente«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »I fantastici viaggi di Gulliver«; 18.15, 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Che bella giornata«; 18.15 »The Green Hornet«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; Dvorana 2: 17.30 »I fanta-stici viaggi di Gulliver 3D«; 20.15, 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 5: 17.50, 19.50, 22.10 »Qualunquemente«. Niz filmov Kinemax d'Autore: 17.30, 20.00, 22.00 »American Life«. Hi Osmice Do sobote, 12. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel. 040229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. 10 Torek, 8. februarja 2011 glasbena n(T1 matira ITI matica GLASBENIKI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE nastopajo solisti, komorne skupine, Otroški pevski zbor ter zbor Jacobus Gallus danes, 8. februarja 2011 ob 18. uri Velika dvorana Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi, 14 Vljudno vabljeni! vabimo NA KAVO S KNJIGO gost JOŽE ŠUŠMEU v Tržaški knjigarni, jutri, 9. feburarja, ob 10.00 kavo bo ponudil H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bo na sedežu šole v Ul. Weiss 15 v četrtek, 10. februarja, ob 18. uri roditeljski sestanek za starše dijakov z nezadostnimi ocenami ob koncu prvega polletja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za šolsko leto 2011/2012 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040-200136) do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorli-go-dolina.it. & Izleti VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vpisovanje od srede, 9. februarja dalje. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. cPogteßno podjetje H ALABAMA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD na istrski ulici nasproti pokopališča sv. ane. Tel. 040 2158 318 H Čestitke Naj se sliši, naj se zna, da 7. februarja naša ALENKA 30 let ima. Srečno, veliko zdravja in vesele dni ji želijo nona Albina in stric Franko. V soboto, 5. februarja, je društvene učiteljske vrste obogatilo še eno ime: PATRIK ŠTOLFA je namreč postal učitelj 2. stopnje. Iskrene čestitke! Vsi pri SK Devin. 13 Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. PRI SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, se nadaljuje vadba joge. Vse potrebne informacije na tel. št. 3281839881 (Vittorina). ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (prvo nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. DAN SLOVENSKE KULTURE V MILJAH Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturno društvo Hrvatini in Kulturno društvo Istrski grmič Škofije vabijo na niz pobud v sklopu Dnevov slovenske kulture. Danes, 8. februarja, ob 15. uri bodo otroci COŠ Bubnič in Državnega vrtca Mavrica imeli »Malo Prešernovo proslavo«. V petek, 11. februarja, bo ob 20. uri v Zadružnem domu na Škofijah skupna Prešernova proslava z naslovom »Pesmi iz ljubezni za ljubezen« ter v nedeljo, 13. februarja, ob 17.uri bo na vrsti 17. revija kraških pihalnih godb. Vabljeni. KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo danes, 8. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 8. februarja, ob 20.45 redna pevska vaja. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored: sreda, 9. februarja, ob 17.00: Od kod so prišle zgodbe«; sreda, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo v sredo, 9. februarja, ob 10.00 »Na kavo s knjigo«. Gost bo Jože Šu-šmelj. Vabljeni v knjigarno vsi, ki se ob jutranji kavi radi pogovarjate o knjigah. ODBOR NO TAV iz Trsta in Krasa, v sodelovanju z odborom Drugačni zaliv prireja javno skupščino v Grudnovi hiši (Kamnarski) v Nabrežini o tveganjih za vasi v občini Devin-Nabre-žini, v četrtek, 10. februarja, ob 18. uri. PILATES - Skupina 35-55 obvešča, da v petek, 11. februarja, vadba odpade. Anticipirana je na četrtek, 10. februarja in se bo izjemoma vršila v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu od 18. do 20. ure. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 10. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu, Prose-ku št. 159. VZPI SEKCIJA MILJE obvešča, da bodo do 10. februarja potekala vpisovanja med 10. in 12. uro na sedežu v Ul. Roma 22. SKD VALENTIN VODNIK vabi ob Prešernovem dnevu v petek, 11. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na »Potopisno predavanje o Gani« Biserke Cesar. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z TRST Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE IN EVROPSKA PARLAMENTARNA SKUPINA GUE/NGL vabita v soboto, 12. februarja, v konferenčno dvorano Friulia (Ul. Locchi 21/B) od 9.30 do 12.30 na javni posvet na temo Evropska javna pošta. POZOR-POZOR! AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 13. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje se zaključi v soboto, 12. februarja, ob 13.00 uri. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme, v nedeljo, 13 februarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Sabina 348-8012454; www.skbrdina.org;info@skbrdina.org. FOTOVIDEO TRST80 organizira v mesecu marcu »11. Video-foto natečaj Ota Hrovatin«. Vse informacije in prijave na www.trst80.com, email: mk.civa@inwind.it ali tel. 3294128363. Vabljeni! KRUT vabi v ponedeljek, 14. februarja, ob 17. uri na srečanje s kuharico Emilijo Pavlič z naslovom »Z zdravo hrano praznik vsak dan«. Lepo vabljeni! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 21. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je volilnega značaja. Vabljeni! PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na Prešernovo proslavo »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture«, ki bo danes, 8. februarja, ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Nastopajo solisti, komorne skupine, Otroški pevski zbor Glasbene matice Trst ter zbor Jacobus Gallus. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na Dan slovenske kulture danes, 8. februarja, ob 18.30. Prireditev bo v občinskem gledališču F. Prešeren. Nastopali bodo učenci COŠ F. Venturi-ni Boljunec Boršt Pesek, učenci OŠ P. Voranc iz Doline in dijaki nižje srednje šole S. Gregorčič iz Doline. Nagovor bo imela književnica Evelina Umek. Toplo vabljeni. SŠKD - ASCS TIMAVA MEDJA VAS ŠTI-VAN prireja »Dan slovenske kulture« v četrtek, 10. februarja, ob 20.30 v prostorih Kmečkega turizma pri Pao-lotu Pernarcichu v Medjivasi. Gost večera bo pisatelj Dušan Jelinčič, ki bo spregovoril o svojem zadnjem romanu Bela dama devinska. Vabljeni. PREŠERNO SKUPAJ 2011 SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: v petek, 11. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: Damjana Golavšek Zakladnica Glasbil (zaključena); nedelja, 13. februarja, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah osrednja Prešernova proslava društev Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj in predstavitev zgoščenke Kar je, beži - uglasbene poezije Franceta Pre- S Poslovni oglasi GRADBENO PODJETJE IŠČE mladega geometra ali gradbenega tehnika za dela na gradbišču in v uradu. Tel.: 335-281253 CVETLIČARNA MAGDI V BOLJUNCU j e za Valentinovo odprta bodisi v nedeljo, 13., kot v ponedeljek, 14. februarja. Poleg cvetja vam ponuja tudi originalna darila za vašo ljubezen. šerna; torek, 15. februarja, ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah pevski recital z zborom Jacobus Gallus iz Trsta, dirigent Marko Sancin; sreda, 16. februarja, ob 20.00, v Zadružnem domu v Gropadi Večer ljudskih pesmi; četrtek, 17. februarja, ob 20.00, v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30, v Srenjski hiši v Gročani Tku je blo am-bot Nastopa Kd Šavrini in anka Ša-vrinke. SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ STO-JAN IN SKD VESNA vabita v petek, 11. februarja, ob 20. uri v Kulturni dom Alberta Sirka na predavanje z naslovom »Zmaga kapitalizma? - Kriza socializma?«. Predavatelj: prof. Jože Pirjevec. Sledi razprava. Vsi toplo vabljeni. DOM JAKOB UKMAR, PD Kolonkovec in KD Ivan Grbec vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri v domu Jakoba Ukmarja v Ul. Soncini 112. Nastopili bodo otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Stepančič, zapela bosta MePZ Kolonkovec pod vodstvom Alenke Cergol in ZPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Po-povski. O stoletnici natečajev novih pesmi v Škednju bo spregovoril g. Dušan Jakomin. Priložnostno misel bo podal Klavdij Palčič. OBČINA DOLINA V SODELOVANJU S SKD VALENTIN VODNIK vabi v nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na Prešernovo proslavo. Nastopajo: OPZ Fran Venturini, harmonikaš Marko Manin, tečajniki Studia Art, oktet Rožmarin iz Temnice (Miren-Kostanjevica), MOPZ Valentin Vodnik, priložnostna misel o Prešernu: župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. ZSKD IN JSKD Območne izpostave Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica vabijo na 17. revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri v gledališče Verdi v Miljah (Ul. S. Giovanni 4). Nastopajo Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba in Pihalni orkester Divača. Sodelujejo DSMO Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski grmič Škofije. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič Fabjan. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na naslednje prireditve: v soboto, 12. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop čarodejke Nade; v soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu. Začetek ob 20.30. Vabljeni! S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DAJEM V NAJEM zaprto garažo blizu železniške postaje v Trstu. Tel. 3294128363. -/ NA OPČINAH ALI NA PROSEKU-KON-TOVELU kupimo hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 040-213385. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom, v dobrem stanju. Te. št.: 040-228390. PRODAM STANOVANJE 75 kv.m, prvo nadstropje, lastno ogrevanje, v dobrem stanju, območje Rossetti/Vele-sejem. Pokličite tel. št.: 347-1165890. PRODAM avto nissan terrano II, dizel, letnik 1999, 170.000 prevoženih kilometrov, 7 sedežev, kavelj za prikolico, 7.000 evrov. Tel. 320-0956170 ob večernih urah. ZANESLJIVA GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. Prispevki V spomin na pokojno Marijo Marc daruje Magda Froncova 30,00 evrov za cerkev v Bazovici. Ema Križmančič daruje v spomin na pokojnega Franca Kralja 10,00 evrov, v spomin na Marijo Šemčevo 10,00 evrov in v spomin na Angelo Mettil-li 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Anico in Marto Ban darujejo njuni bratranci Irene, Vesna, Darko in Sergij 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel ter 50,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Alojza Bukavca daruje družina 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel ter 50,00 evrov za proseško sekcijo VZPI-ANPI. Namesto cvetja na grob Anice Malalan daruje družina Mazzucato 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Anico Malaland darujeta Marisa in Nicoloa Casotto 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Anico Malalan daruje družina Francesco Pirone 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Landija Čoka darujeta Majda in Neva z družinama 20,00 evrov za KK Adria iz Lonjerja. V spomin na Graziello Grgič daruje družina Širca-Furlan 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Na pragu 91. pomladi je tiho odšla ljubljena mama in nona Gabrijela Eržen vd. Beličič Z bolečino v srcu se od nje poslavljamo Andrej, Miha in Janez, Iris, Kristen, Gabrijel in ostalo sorodstvo. Od pokojnice se bomo poslovili v petek, 11. februarja ob 13. uri v župni cerkvi na Opčinah. Krsta bo ležala v mrtvašnici pri Sv. Ani od 10. ure dalje. Opčine, Ljubljana, Črnomelj, 8. februarja 2011 Sočustvujejo s svojci družine Biecar, Biloslavo in Stoinev Ob izgubi dragega Carla Gustina, svojega nekdanjega odbornika in člana, izreka Gozdna zadruga Padriče iskreno sožalje prizadeti družini. Gospodarska zadruga, KD Skala, MePZ Skala-SIovan izrekajo Sašku Kalcu in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega Carla. Sodelavki Cristini izrekamo iskreno sožalje ob izgubi mame Raffaele Zobin vd. Pecchiari člani in osebje Zadružnega centra in Dijaškega doma Srečko Kosovel Draga Sara, v tem težkem trenutku smo ti ob strani. Kolegice in profesorice podpornega pouka Zavoda 'A. M. Slomšek' Psiholingvistka Susanna Pertot o slovenščini v športu pri nas / 13 Kras po novem domačem porazu na robu živčnega zloma Jadran Qubik je v Oderzu doživel gladek poraz / 14 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika LIGASKA TEKMOVANJA Zmagoviti nizi Primorec že sedemnajst krogov ne pozna poraza, Vesna je v soboto prekinila niz dvanajstih ugodnih rezultatov, košarkarji Bora Radenske in odbojkarji Sloge Tabor zmagali desetič zapored kroma Nogometaši kriške Vesne so preteklo soboto prekinili niz dvanajstih zaporednih uspešnih rezultatov. Kriv za to je bil v pokrajinskem derbiju San Sergio, čeprav so gostitelji v Križu že vodili z 1:0, kar pa nazadnje ni bilo dovolj za zmago. Toda rekorsderji v letošnji sezoni so nogometaši trebenske-ga Primorca, ki že sedemnajst krogov niso doživeli poraza. Rekordne bi lahko postale tudi »številke« Bregovih nogometašev, ki po nedeljski zmagi proti Mossi že enajst krogov ne poznajo poraza, v tem času pa so dosegli že šest zmag. Še težje je v športih, kjer ni remija, zato ob bok nogometašev mirno lahko postavimo tudi Borove košarkarje, ki so preteklo soboto dosegli v Vidmu že deseto zaporedno zmago, kar za tako izenačeno prvenstvo, kot je letos deželna C-liga, res ni od muh. Z desetimi zaporednimi uspehi se lahko ponašajo tudi odbojkarji Sloge Tabor, zadnja dva so sicer dosegli v finalu deželnega prvenstva, pred tem pa so bili osemkrat zapored uspešni v tretjeligaškem prvenstvu. Tekem je v vseh prvenstvih še toliko, da lahko v tej sezoni omenjene rekorde izboljšajo tudi drugi. 360° Simon Plesničar ALI ALI Jasna Kneipp SORODSTVENE VEZI Federica in Milan Micussi ME (NE) ZANIMA Livio Semolič POGLED Z VEJE Veselje in žalost Marij Cuk Danes je Dan slovenske kulture, Prešernov dan. Slovenci smo edini narod na svetu, ki praznuje kulturo z državniškimi častmi, z državnim praznikom. In na ta dan je najlepši gol zabil prijatelj pesnik Miroslav Košuta, dosegel je življenjski zadetek, ki nas in ves naš prostor osrečuje, saj mu daje vrednost in žlahtnost in potrjevanje, da je naša umetnost vrhunska, kar so v prejšnjih obdobjih pečatili tudi že dobitniki slovenske ustvarjalne lige prvakov, na primer Černigoj, Spacal, Pahor, Rebula, Podrecca... Vem, da je Košuta strasten nogometni privrženec in Trie-stinin navijač (tudi Umberto Saba je bil), sam je stopal s kopačkami po travnih zelenicah in Prešernova nagrada mu je prav gotovo pregnala žalost zaradi skrhanih helebard, ki so se znašle prav na dnu drugoligaške lestvice, čeparv je njihov predsednik vinski proizvajalec, ali pa prav zaradi tega. Žalosti pa se ne more otresti Fabrizio Miccoli, vrhunski nogometaš Palerma (kjer nastopa slovenska reprezentanca v malem), ki je v nedeljo proti Lecceju dosegel gol, ki ga najraje ne bi. Zakaj pa ga je? Mar bi žogo poslal na tribuno in ne v mrežo njegovega rojstnega mesta! Mic-coli je padel v depresijo, ni in ni mogel ustaviti solz, ki so orale brazde po njegovih licih, tako da ga je trener med polčasoma celo pustil v slačilni-ci. Mali trebušasti napadalec je občutil vso težo krivde, da je škodoval priljubljenemu mestu. V športu se to redko dogaja. Celo nasprotno. Matri je dosegel za Juventus kar dva zadetka proti Cagliariju, za katerega je nastopal še deset dni od tega. Čudna so pota človekove psihe. A taki dogodki (Miccolijev) nas vendarle podučijo, da je v svetu športnega, do skrajnosti napetega profesionalizma, v katerem prevladujejo denar in mnogoteri interesi, da v tem svetu še vedno bije srce, in da so konec koncev le čustva tisto gibalo, ki človeka dvignejo na raven človeka. Miccolijeva žalost pa ni bila edina nedeljska žalost. Neprijetno je presenetil tudi Krasov poraz proti neposrednemu tekmecu za obstanek v D ligi. Ni še vse izgubljeno, še zdaleč ne. Kras je pač Kras, !■ jll« éi -V-niili;- HIrinlli ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.05 Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Fosdinovo 11.25 Dok.: Caval-lo... che passione 12.40 Variete: Mukko Pal-lino 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazine 15.35 Dok.: Italia magica 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Variete: Colori di montagna 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Castelli e manieri 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Doppio gioco (krim., '98) 22.35 Dok.: Cuore Tuareg 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Košarka: Basket Pistoia - Basket Snaidero La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: 23 pas-si dal delitto (dram., ZDA, '56, r. H. Hathaway, i. V. Johnson) 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 3.40 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Il favoloso mondo di Amélie (kom., Fr., '01, i. A. Tautou) 0.45 Aktualno: Vivo per miracolo 3.25 Film: Il fiacre 13 -Castigo (dram., It., '48, i. M. Herrand) Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Zlati prah - Ljudska pravljica 7.20 Lutk. nan.: Zverinice iz Rezije 7.40 Otroška odd.: Nočko 7.50 Otr. nad.: Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 10.30 Film: Maja in vesoljček (pon.) 11.50 Intervju: Ciril Zlobec (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 14.50 17.20 Odpeti pesniki 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.05 Zladko Zakladko 16.20 Gremo na smuči 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 1.00 Dok. odd.: Pogled na... 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje lota 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film: Pesnikov portret z dvojnikom 21.50 Portretna oddaja 23.00 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.35 Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut 0.05 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna: Po vojnem požaru (pon.) (t Slovenija 2 6.301.15 Zabavni infokanal 7.40 Skozi čas 8.10 Dober dan, Koroška (pon.) 8.40 Prešernova proslava (pon.) 9.40 Prešerno po Prešernu (pon.) 10.4016.45 Garmisch Partenkirchen: SP v alpskih disciplinah, su-perveleslalom (Ž), prenos 12.15 NLP s Tja-šo Železnik, razvedrilna oddaja 15.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.55 Na lepše (pon.) 16.20 Glasnik, oddaja Tv Maribor 17.45 Dok.: Veliko, večje, največje: Letališča (pon.) 18.40 Impro TV 19.15 Tranzistor 19.55 Ekola 20.00 Knjiga mene briga 20.30 Babilon.Tv: Samota 20.50 Nad.: Dediščina Evrope 21.45 Brane Rončel izza odra 23.15 Film: Na begu pred mafijo (pon.) {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Tedenski pregled 8.30 Dok. oddaja 10.20 21.05 Žarišče 12.00 16.40 Na tretjem... 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Črno beli časi 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.50 Zrcalo tedna 22.15 Dok. odd.: Izginjajoči moški Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah 16.50 Meridiani 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska odd. 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Boben - glasbena odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV- TDD Tv Primorka 11.00 16.00 TV prodajno okno 11.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 16.4017.20 Hrana in vino (pon.) 18.00 Videofronta 18.40 Monitor 19.00 Koncert skupine Malibu 20.00 Ob prazniku 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 22.00 Beograjski klavirski duo in beograjska tolkalca, posnetek koncerta v KD Nova Gorica 23.30 Tv prodajno oko in Videostrani pop Pop TV 7.00 14.00 Najlepša leta (hum. nan.) 7.55 15.10 Prepovedana ljubezen (nad.) 8.45 9.50, 11.15 TV prodaja, Reklame 9.00 16.05 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.20 18.00 Gospodarica srca (dram nan.) 11.45 17.05, 17.10 Zorro - Meč in vrtnica (avant. serija) 12.40 Najboljši čarobniki sveta (zabava, '07) 14.25 Najlepša leta (hum. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno (družbene teme) 21.05 Zdravnikova vest (dram. serija) 22.00 Mentalist (krim. nan.) 22.55 Vitez za volanom (znanstveno fant. serija, ZDA, '08) 23.50 30 Rock (hum. serija) 0.20 Film: Skrivnostni otok (drama, ZDA, '09) 1.10 24UR, ponovitev, Novice 2.10 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.05 9.40, 15.50 Družina za umret (hum. serija) 7.40 Svet, ponovitev, Novice 8.4011.15 Obalna straža (akc. serija) 10.10 15.20, 19.30 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.40 0.35 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.10 15.55 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 13.00 Tv prodaja, reklame 13.30 Film: Ohcet bo... in pika! (rom. kom., ZDA, '07) 16.50 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 17.45 Matilda 20.00 Film Delta force 2 (akc., ZDA, '90) 22.05 Film Terminator 2 (akc., ZDA/Fr., '91) 1.05 Film: Zadnji dnevi Johna Lennona (krim. drama, ZDA/Kan., '07) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Music box; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 2. nad.; Music box 11.00 Studio D: Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele večnih romarjev; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Odprtje programa; 8.10, 18.30 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled tiska; 9.30 Miroslav Košuta, dobitnik Prešernove nagrade za književnost; 10.30 Poročila; 11.00 Anton Nanut, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo; 11.30 Gremo plesat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem: Slovenska literatura v šoli in Prešeren, dr. Zorana Božiča; 15.30 DIO; 16.30 Obnova stavbe na Ribiškem trgu v Kopru; 17.00 Tam daleč pod južnim križem: izseljenska razmerja med Slovenci v Avstraliji in razpotja duha, knjiga Berta Prib-ca; 18.00 Zlatko Kaučič, nagrajenec Prešernovega sklada; 20.00 Iz kulturnega sveta: gostja večera konservatorka Sonja Hoyer; 21.00 Indie ni Indija; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi go-losi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00-11.30, 20.30 V manjšini; 11.45-12.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educa-zione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.00-14.30 Proza; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.10 Ricordi golosi (pon.); 22.00 Etnobazar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Popoldne na valu 202; 13.40 Visoke pete; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Praznična glasbena jutranji-ca; 10.00 Pogovori z letošnjima Prešernovima nagrajencema in nagrajenci Prešernovega sklada; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer: Miroslav Košuta; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 8. februarja 2011 vreme, zanimivosti jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 980 990 ™00 O -5/12 KRANJSKA G. CELOVEC O -7/8 O «ü^ TRŽIČ -4/14 _ O KRANJ O GRADEC -6/14 O -7/13 S. GRADEC CELJE -3/16 O O "ir^ LJUBLJANA -2/14 POSTOJNA O -7/14 KOČEVJE V Č O ČRNOMELJ REKA 3/14 MARIBOR O-3/14 PTUJ O M. SOBOTA O-3/11 N. MESTO -2/17 O ZAGREB -2/14 O (^NAPOVED ZA DANES V zgornji nižini, v hribih in v višjih gričevnatih predelih bo jasno do pretežno jasno vreme. Podnevi bo krajevno lahko zamegleno z nižjimi temperaturami in spremenljivim nebom. Proti večeru bo zapihala šibka burja, stopnja vlage bo padla. Danes bo večinoma jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, najvišje dnevne ob morju okoli 10, drugod od 12 do 18 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad Italijo se nahaja obsežen anticiklon, ki omogoča nadpovprečne temperature na območju Alp, in visoko stopnjo vlage v prizemlju. Jutri bo dotekal nekoliko hladnejši zrak s severovzhoda, _ n vreme bo še vedno stabilno. Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. V višjih zračnih plasteh nad naše kraje doteka suh in topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.21 Dolžina dneva 10.03 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 21.02 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden, le v krajih z dolgotrajnejšo meglo bodo pri najbolj občutljivih sprva možne manjše težave. PLIMOVANJE Danes: ob 1.02 najvišje 29 cm, ob 7.42 najnižje -14 cm, ob 12.46 najvišje 5 cm, ob 18.25 najnižje -19 cm. Jutri: ob 1.39 najvišje 24 cm, ob 9.24 najnižje -13 cm, ob 14.24 najvišje -4 cm, ob 18.50 najnižje -9 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno................90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............130 Piancavallo............50 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............120 Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . .70 O GRADEC -4/6 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER družba - Britanski premier na Munchenski varnostni konferenci Cameron in Merklova zaveznika v »boju« proti multikulturnosti Christina Aguilera ansa LONDON/MÜNCHEN - Britanski premier David Cameron in nemška kanclerka Angela Merkel sta očitno postala zaveznika v »boju« proti multikul-turnosti, ugotavljajo britanski mediji. Cameron je namreč v soboto v Münchnu kritiziral politiko multikulturalizma in jo med drugim »okrivil« za islamski ek-stremizem. Njegove besede so naletele na močan odmev tudi doma. Britanski premier je v soboto na Münchenski varnostni konferenci dejal, da so mlade britanske muslimane pritegnili v nasilno ideologijo, ker niso imeli močne enotne identitete. Multikultu-ralizem - politika, da nobena kultura ni prevladujoča - je zgolj okrepila ločenost posameznih skrajnih skupin od tega, kar si želimo kot britanska družba, je ocenil Cameron. Namesto tega bi si morali prizadevati za »aktivnejši liberalizem«, ki bi krepil enakost pred zakonom, vladavino prava, svobodo govora in demokracijo. «»Če želimo premagati to grožnjo (islamskega ekstremizma), moramo končati s propadlimi politikami preteklosti,« je dejal Cameron. S tem se je pridružil besedam nemške kanclerke, ki je lani ocenila, da je »multikulturnost popolnoma spodletela«. Čeprav se ne strinjata o marsičem, predvsem glede prihodnosti Evrope, pa očitno postajata dobra prijatelja, ugotavlja britanski Financial Times (FT). Dokaz temu je tudi letošnja udeležba Camerona na Münchenski varnostni konferenci, enemu najpomembnejših forumov o varnosti na svetu. Doslej britanskega premiera na tej konferenci, ki je ta konec tedna potekala že 47-tič, namreč še ni bilo. Cameron in Merklova pa nista delila le skupnih idej glede multikultural-izma, ampak tudi glede Egipta. Merklova je potegnila vzporednice s pretiranimi pričakovanji glede tranzicije po padcu Berlinskega zidu, čemur je Cameron takoj prikimal, poudarja FT. Pri tem pa je Cameron šel še dlje in problem notranje varnosti države povezal z mladimi muslimani, ki se niso inte- Nemška kanclerka Angela Merkel in britanski premier David Cameron na Munchenski varnostni konferenci ansa grirali v britansko družbo in so se pridružili skrajnežem. »Na koncu je vse odvisno od identitete,« je poudaril Cameron. Njegove besede so odmevale tudi doma, predvsem med muslimanskimi skupnostmi, ki že poudarjajo, da so tudi oni pomagali graditi to, kar je Velika Britanija nekdaj bila in kar danes je. Konec koncev je britanski imperij slonel na vključenosti različnih kultur in množičnemu priseljevanju. Toda po drugi strani mnogi podpirajo Cameronove besede. Britanska identiteta izginja, integracija prišlekov pa je vse večji problem. Pakistanci ostajajo Pakistanci, Poljaki ostajajo Poljaki, malokdo pa poskuša postati Britanec, poudarjajo kritiki multikultur-nosti in podpirajo besede premiera, pa čeprav je bil morda »preveč odkrit«. Pri tem kritiki multikulturnosti ne pozabijo omeniti dejstva, da so samomorilske napade na londonski podzemni železnici in mestnih avtobusih julija 2005 zagrešili štirje britanski muslimanski skrajneži. Pri tem je bilo ubitih 52 ljudi. (STA) zda - Na Super Bowlu Christina Aguilera pozabila besedilo himne DALLAS - Čast zapeti ameri- I ško himno pred začetkom Super Bowla, finala lige ameriškega nogometa in enega najbolj gledanih dogodkov v ZDA, je letos pripadla pevki Christini Aguilera. Ta pa se je med petjem himne The Star-Spangled Banner zmotila in dvakrat zapela isti verz ter zato nemudoma postala tarča posmeha in kritik. Aguilera sicer pravi, da s petjem ameriške himne nastopa že od svojega sedmega leta, a je tokrat pozabila enega od verzov in tako z manjšo spremembo dvakrat ponovila istega. "Iskreno upam, da so ljudje začutili mojo ljubezen do te države in da je bil pravi duh himne kljub vsemu čutiti," je sporočila v izjavi po spodletelem nastopu. Njen pevski spodrsljaj, ki si ga je skupno ogledalo skoraj 100 milijonov ljudi, je takoj zaokrožil po spletnih omrežjih in postal tarča posmeha internetnih uporabnikov. Vendar pa Aguilera ni prva, ki je na pomembnem športnem dogodku pomešala vrstice ameriške himne. Leta 2001 je bila zaradi podobne napake izžvižgana pevka Macy Gray, ki je kasneje priznala, da je bil to zanjo eden najbolj sramotnih trenutkov. Na letošnjem Super Bowlu sta se sicer pomerili ekipi Pittsburgh Steelers in Green Bay Packers, zmagali pa so slednji. Tekmo si je v živo ogledalo tudi veliko znanih obrazov, med katerimi so bili nekdanji ameriški predsednik George Bush ter igralci Harrison Ford, Ashton Kutcher in Demi Moore. Papež Benedikt XVI. ni več darovalec organov VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je dolgo podpiral transplantacije organov, a od njega darovanja organa ne moremo pričakovati. Iz Vatikana so namreč sporočili, da papeževo telo v celoti pripada Cerkvi. Čeprav je bil kardinal Joseph Ratzinger od leta 1970, ko je še živel v Nemčiji, lastnik izkaznice darovalca organov, je bila ta ob njegovem posvečenju v papeža leta 2005 razveljavljena, je sporočil papežev tajnik. Monsinjor Georg Gaenswein je pismo, v katerem je obravnaval to vprašanje, naslovil na nekega nemškega zdravnika, ki je dejstvo, da je papež lastnik izkaznice darovalca, uporabil za pridobivanje drugih darovalcev. Gaenswein je tako želel poudariti, da je vsakršno sklicevanje na sedaj že razveljavljeno izkaznico napačno. Vodja vatikanske zdravstvene pisarne, poljski nadškof Zygmunt Zimowski, je italijanskemu časniku La Repubblica povedal, da je povsem razumljivo, da mora papeževo telo ostati nedotaknjeno, saj pripada Cerkvi. Poudaril pa je, da to dejstvo nikakor ne zmanjša vrednosti tako krepostnega dejanja, kot je darovanje organov. Do začetka 20. stoletja so papežem po smrti sicer odstranjevali organe in jih kot relikvije shranjevali v cerkvi sv. Vincecija in Anastazija v Rimu. Običaj je nato v začetku 20. stoletja ukinil papež Pij X. (STA) Papež Benedikt XVI. ansa