PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. prunorskil Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 139 (12.171) Trst, sobota, 29. junija 191 Kohlov in Mitterrandov načrt o evropski politični zvezi naletel na hladen odziv Tako je italijanski premier Craxi včeraj v Milanu sprejel predsednika španske vlade Gonzaleza (AP) MTT.AN — Napoved, da se dvodnevno zasedanje državnih poglavarjev in predsednikov vlad Evropske gospodarske skupnosti ne bo gladko odvijalo, je bila pravilna. Srž razprave v včerajšnjem delu evropskega vrha, ki ga jè uvedel Craxi s toplo dobrodošlico Gonzalezu in Soaresu kot predstavnikoma novih dveh članic EGS, Španije in Portugalske, je tičala v vprašanju o prelevitvi evropske skupnosti v evropsko zvezo (ali unijo) z vsemi zadevnimi političnimi zapleti. In že tu se je zataknilo. Kohl in Mitterrand sta pozno predsinočnjim sezanila tuje kolege o francosko-nemškem predlogu o tesnem političnem sodelovanju deseterice oz. dvanajsterice ob zaslombi ustreznega stalnega sekretariata, toda kolegi so načrt sprejeli dokaj hladno. Craxi ga je označil kot poenostavitev zamisli o skupni zunanji politiki zahodnoevropskih držav in ni prikril razoča ranja, medtem ko je Thacherjeva' v Kohlovem in Mitterrandovem predlogu ironično videla posnemanje podobne britanske ideje. Za uresničitev takšne evropske unije je potrebna medvladna konferenca, o kateri je bilo že dosti govora. Kohl nadnjo ni navdušen, češ da bi bilo treba pred njenim sklicanjem temeljito razčistiti stališča in si ustvariti jasnejšo sliko o pomenu in vlogi zveze. Mitterrand je prav tako dal razumeti, da za kaj takšnega čas še ni dozorel, čeprav je potem izrecno naglasil, da problemov ne gre zavlačevati, da mora torej že milanski vrh omogočiti prvi stvaren korak na poti k uresničitvi evropske unije. Mitterrand je dodal, da je ustanovna rimska pogodba iz leta 1957 v bistvu zastarela in da je Francija pripravljena podpisati novo pogodbo, »ki pa ne sme postati nova institucija«. Vpričo tipično deklaracijskih izjav in meglenih stališč za ali proti priznanju širših zakonodajnih pristojnosti evropskemu parlamentu ni izključeno, da si ne bi pravice do pristojnosti, kakršne bi šle medvladni konferenci, prilastilo samo predsedstvo EGS in v tem smislu tudi nastopilo na prihodnjem vrhu v Luksemburgu. Craxi je pred- nostne cilje institucionalne reforme strnil v štiri točke: omejiti pravico do veta, ki je doslej močno zavirala delo pristojnih organizmov, ovrednotiti strasbourški parlament in samo izvršno komisijo EGS ter učvrstiti vse strukture, ki lahko omogočijo politično sodelovanje med državami. Včerajšnja razprava je vsekakor pokazala, da je naloga Italije težja, kot je bilo predvideno in da se je odločenost rimske vlade že v Milanu izbojevati prestižno politično zmago zamajala. V Gradu Sforza je bil govor tudi o »Evropi tehnologije« na osnovi francoskega načrta Eureka. Craxi je predlagal ustanovitev odbora za razvoj tega programa in naletel na odobravanje tako Kohla kot Mitterranda in Thatcherjeve ter dosegel, da bodo zadolženi ministri EGS problemu posvetili poseben posvet 14. julija v Parizu. Udeleženci milanskega summita so nadalje pozitivno ocenili načrt o tako imenovani »Evropi državljanov«, v katerj bi »navadni zemljani« ne imeli le skupne zastave in himne, ampak tudi enake pravice na področjih šolstva, dela, zdravstva in tako naprej. Mitterrand je naglasil, da udeleženci milanskega vrha zastopajo 256 milijonov Evropejcev. Toda večina teh odpade na preproste delovne ljudi o katerih je evropska zveza sindikatov izjavila, da si ne morejo delati posebnih utvar glede rezultatov tega zasedanja, češ da so ministri preveč zagledani v velike načrte in premalo v drobne probleme, ki pogojujejo vsakdan poprečnega Evropejca. In če je prav, da Evropa tehnološko ne postane sužnja Amerike, je tudi prav, da se v Evropi rešijo socialni problemi, (dg) V prvem dnevu vrhunskega zasedanja deseterice v Milanu bi S S Tak še v rokah ugrabiteljev BEJRUT — Nobena od nakazanih rešitev za osvoboditev a-meriških talcev, ki so v rokah libanonskih šiitov, se ni uresničila. Francija in Švica sta zavrnili Berijev predlog, da bi sprejeli talce (sprejeli bi jih le v primeru, da bi jih šiiti poprej osvobodili), iz Sirije pa so medtem demantirali glasove, po katerih naj bi talce že prepeljali p Damask, kjer bi ostali, dokler Izrael ne bi osvobodil vseh šiitov, ki so v tamkajšnjih zaporih. V rokah Amala je trenutno 38 oseb, kr so jih njegovi pripadniki zajeli, ko so preusmerili letalo TWA, poleg tega ni sledi za 11 osebami, od teh je 7 Američanov, ki jih pogrešajo že leto dni. Medtem prihajajo iz Bejruta nasprotujoče si vesti. Po nekaterih glasovih naj bi šiiti osvobodili ameriškega državljana Simona Grossmayerja, po drugih pa je Grossmayer v ameriški bolnišnici v Bejrutu, Skratka položaj je še vedno izredno zapleten in nič ne kaže, da bi prišlo do rešitve v prihodnjih urah; k negotovosti prispeva tudi odločitev Izraela, ki je sklenil, da ne bo osvobodil drugih šiitov, dokler ne bodo osvobodili ameriških talcev. Sandro Pertini bo danes odstopil Craxijeve težave s preosnovo vlade Spet obsodili tri časnikarje RIM — Trije rimski novinarji so bili obsojeni na denarno kazen ter na prepoved opravljanja časnikarskega poklica za dobo dveh mesecev. Ob tej ponovni razsodbi na škodo časnikarjev sta vodstvi vsedržavnega sindikata novinarjev FNSI in časnikarske zbornice izrekli zaskrbljenost in ogorčenje. Predsednica novinarskega sindikata Miriam Mafai in član vsedržavnega odbora Pietro Buttit-ta sta se včeraj sestala s poslancem Labriolo, predsednikom poslanske komisije za ustavna vprašanja. Labriola se je obvezal, da bo dal pobudo in da bo koordiniral prizadevanja za rešitev tega vprašanja. Že pred časom je minister za pravosodje Martinazzoli dejal, da so obsodbe novinarjev, ki so v sporu s sodniki, nepravične in sramotne. Razsodbe v sporih med novinarji in člani sodstva se zadnje čase namreč stalno zaključujejo z obsodbo na prepoved opravljanja poklica. Obsodbe na prepoved opravljanja poklica, ugotavlja vodstvo časnikarske zbornice, so bile morda upravičene, preden bi ustanovili to zbornico. Sedaj pa njenim članom lahko prepove opravljanje poklica le častno razsodišče časnikarske zbornice. BOJAN BREZIGAR RIM — Predsednik republike Pertini bo, kot vse kaže, odstopU že danes. Generalni tajnik predsedstva republike Maccanico bo osebno izročil zadevna pisma predsednici poslanske zbornice Jottijevi, ki mora sklicati skupno sejo parlamenta za zaprisego Cossige podpredsedniku vlade For-laniju, ki bo, zaradi zadržanosti Cra-xija v Milanu, sklical sejo vlade, da formalno vzame na znanje Pertinijev odstop in Francescu Cossigi, ki je zaenkrat še ohranil mesto predsednika senata. Cossiga bo zaprisegel predvidoma v sredo, nakar se bo po polaganju venca h grobu neznanega vojaka podal na Kvirinal in formalno prevzel mesto predsednika republike. Naslednjega dne, v četrtek, bo Cossiga sprejel Craxija, ki bo formalno odstopil. Predsednik republike bo od stop zavrnil, tu pa se bo za Craxija začelo najbolj kočljivo obdobje pro- gramskega preverjanja in zamenjave nekaterih ministrov. Neka tiskovna agencija, ki je zelo blizu predsedniku vlade, je včeraj napovedovala, da bo vse to trajalo samo en dan, očitno pa gre zaenkrat samo za željo. Rešiti bo namreč treba celo vrsto problemov, med katerimi so tudi u-stavne reforme, ki jih predlaga Craxi, obenem pa tudi zamenjave ministrov ne bodo ne lahke pa tudi ne neboleče. Govorijo namreč o možnosti zamenjave najmanj četrtine! članov Craxijeve vlade in znano je, kakšne so ob teh trenutkih notranje borbe v posameznih strankah. Prav tako v četrtek bo načelnik de-mokristjanske skupine v senatu začel s pogovori za imenovanje novega predsednika, ki bo tako prevzel mesto Cossige. Zaenkrat je edini resen kandidat Amintore Fanfani; komunisti, ki imajo ves interes, da ostane Jottijeva predsednica poslanske zbornice in da torej ne povzročajo velikih težav v senatu, se bodo verjetno prilagodili predlogom večine, čeprav bi raje glasovali za Spadolinija ali za kakega drugega laičnega kandidata. Laične stranke pa nimajo resnih kandidatov, če izvzamemo Spadolinija. Vendar pa se prav pri predsedstvu senata verjetno odpira nova faza političnih odnosov v Italiji. Postopek za izvolitev predsednika senata bo, po Mancinovih napovedih, isti kot pri izvolitvi Cossige, to je posvet in iskanje skupnega stališča vseh strank u-stavnega loka. Komunisti na to pristajajo, vendar pa že namigujejo na NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nove carinske olajšave v Jugoslaviji BEOGRAD — Jugoslovani, ki potujejo v tujino, bodo lahko ob povratku v državo prinesli blaga v vrednosti 2.500 dinarjev brez carine. Carine prav tako ne bo treba plačati za blago, ki ga bodo uvozili delavci začasno zaposleni v tujini. Če se bodo mudili na obisku pri družinah ali prišli preživet v domovino letni oddih, bodo lahko prinesli tega blaga v vrednosti 30.000 dinarjev. To olajšavo bodo lahko izkoristili enkrat letno. Nove carinske olajšave, kot je na tiskovni konferen- ci v zveznem sekretariatu za informacije povedal svetovalec za finance Veljko Golubovič, bodo začele veljati po vsej verjetnosti 13. julija. Spremembe predvidevajo, da bi povratniki, ki so na delu v tujini preživeli 24 mesecev v treh zaporednih letih brez carinskih dajatev uvozili pohištvo v vrednosti 330.000 dinarjev in druge opreme za gospodinjstvo v vrednosti do 560.000 dinarjev. Delavci, ki so bili NADALJEVANJE NA 2. STRANI Luči in sence osimskega sporazuma NADA MAVRIČ LJUBLJANA — Letos poteka deset let, kar sta Italija in Jugoslavija podpisali osimski sporazum in to prvič brez posredovanja velikih sil. Podpis sam po sebi seveda ne pomeni veliko, zato se prav ob tej okrogli obletnici postavlja vprašanje, kaj sta obe strani uspeh z »Osimom« uresničiti, kje so korenitejši premiki in kje obmejno in siceršnje sodelovanje še vedno močno sepa. Na to vprašanje so skušali včeraj odgovoriti steviiiu poznavalci razmer in člani komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja ter sveta za mednarodne odnose Pri predsedstvu republiške konference SZDL, seveda pa ob tem niso mogli mimo številnih pekočih m odprtih problemov, ki zadevajo sodelovanje Jugoslavije tudi z Madžarsko in Avstrijo. . , , ,. ___ Pravzaprav iz vsega povedanega m vel kakšen pretiran optimizem, posebej ne zategadelj, ker je jugos o-vanska stran še vedno pri razreševanju nakopičenih problemov marsikdaj popustljiva in se zadovolji s frazar-jenjem in obljubami nasprotne strani. Kljub temu pa seveda niso mogli mimo vsega tistega, kar je v pozitivnem pomenu prinesel osimski sporazum. Predvsem je Prispeval, kot so dejali, k razvoju plodnejšega sodelo- vanja med Jugoslavijo in Italijo in to na domala vseh področjih in dejavnostih, v tem času je zaživelo in se okrepilo obmejno, tudi gospodarsko sodelovanje, kar pa se zdi še najpomembnejše, stkale so se pristne in prijateljske vezi med ljudmi tostran in onstran meje Toda ob dokaj spodbudnih premikih ostajajo nekatere naloge še vedno suhoparne črke na podpisanem osimskem sporazumu. Gre za zamisel o prosti industrijski coni, ki je zaspala na obeh straneh, za financiranje osimskih cest ter za najbolj boleče, neurejen položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prav to pa je torišče, kjer bo treba narediti še veliko, kjer ne bo smelo manjkati dobre volje na obeh straneh kjer se bo treba upreti asimilaciji, šovinističnim in nacionalističnim silam ter na drugi strani predvsem krepiti ekonomsko moc Slovencev v Italiji. Z zaskrbljenostjo so ošvrknili tudi poskuse grobega diskreditiranja NOB in nacionalnega m političnega gibanja, ki ga tudi v ItaUji predstavljajo kot na pol kriminalna dejanja, me bolje pa nekateri pisci ne predstavljajo povojnega obdobja. S tem omalovažujejo tudi zahteve slovenske narodnostne skupnosti in kar je še najhuje, polresnice, ki jih pišejo o času in ljudeh, prihajajo v evropski prostor kot »resnice«. Sirena in Čupa ob 40-lelnici osvoboditve Srečanje partizanskih pomorščakov Tržaški pomorski klub Sirena iz Barkovelj in jadralni klub čupa iz Se-sljana sta ža danes pripravila praznik, s katerim želita prispevati k počastitvi 40-letnice osvoboditve. V prostorih Letoviščarske ustanove v Sesljanu bo ob 18. uri srečanje več kot 80 slovenskih pomorščakov iz Trsta in Gorice, ki so na morju prispevali k zmagi narodnoosvobodilne vojne. Športni del prazničnega dne, združen z društvenim praznikom čupe pa predvideva regato deskarjev, ki se bo ob 9.30 začela iz Barkovelj v Sesljan, medtem ko se bodo jadralci iz razreda optimist pomerili ob 10. uri v Sesljanu. NA 4. STRANI Tržaške mladinske organizacije za enakopravnost naše manjšine NA 4. STRANI Ta mesec inflacija rahlo popustila Sindikat pred pogajanji i vlado in delodajalci RIM — V sredo smo poročali, da so se ta mesec življenjski stroški v Milanu, Turinu, Genovi, Trstu in Bologni, ki predstavljajo nekakšen barometer za ugotavljanje, kam težijo cene na drobno v vsedržavnem merilu, povečali za 0,5 od sto nasproti maju in za dobrih 9 od sto v primeri z junijem 1984. To je zdaj v bistvu potrdil tudi osrednji statistični zavod ISTAT: po njegovih podatkih o razvoju cen potro-šnega blaga na drobno in storitvenih tarif, ko ponazarjajo, kakšne izdatke ima poprečna delavska ali uradniška družina (mož, žena in dva otroka), so v tem mesecu življenjski stroški v Italiji res {»skočili za pol odstotka nasproti maju, medtem ko se v primeri z lanskim junijem niso povečali za 9, temveč za 8,7 od sto. Letni porast je blažji od majskega, ki je znašal 8,8 od sto, a večji od januarskega, ki je dosegel 8,6 od sto. Junija lani so življenjski stroški bili za 11,2 od sto sto večji kot leto poprej. V primerjavi z junijem 1984 se je ta mesec prehrana podražila za 8,6 od sto, cene oblačil so narasle za 10 od sto, elektrika in goriva so bila za 10,4 od sto dražja, stanovanjski stroški za 4,1 od sto večji itd. Gornje številke nakazujejo možnost, da draginjska doklada avgusta poskoči za 4 točke, vsekakor pa najmanj za 3. To bodo izračunali v torek, ko bo na sedežu ISTAT pristojna komisija preverila spremembe v sindikalnem pokazatelju premične lestvice za mesec maj. Ta lestvica ostane seveda v veljavi le še toliko časa kolikor ga bo preteklo do sporazuma med sindikati CGIL, CISL in UIL na eni strani ter vlado in podjetništvom na drugi glede reforme plačnega sistema (mehanizma za prilagoje-vanje prejemkov draginji), delovnega časa, davčnega vijaka in problema zaposlenosti. V sindikalnih krogih vlada zmeren optimizem, saj so se stališča treh sindikatov glede mnogočesa zbližala: na davčne probleme gledajo soglasno, podobno velja za skupno strategijo v politiki zaposlovanja, določene težave so pri vprašanju delovnega časa (treba ga je skrajšati, toda za koliko?), navzkriž pa so si sindikati glede višine prejemkov, ki naj bi jih 100-odstotno obvarovah pred inflacijo oz. glede načina, kako pred njo čimbolj obvarovati višje plače. Benvenuto (UIL) je opozoril, da bi sindikati morali doseči z vlado in podjetniki sporazum že julija, ker se bo tako mogoče z večjo pogajal-no močjo lotiti težkih jesenskih problemov Temelje skupni strategiji bodo CGIL, CISL in UIL postavili na ponedeljkovem zasedanju enotne delovne skupine. Ukrep zadeva občine z največjo stanovanjsko stisko S 1. julijem odpade zamrznitev 365 tisoč stanovanjskih izgonov RIM — Na osnovi zakona št. 118, ki ga je parlament odobril 7. februarja letos, bo s prihodnjim ponedeljkom odpadla zamrznitev izvedljivosti 365 tisoč stanovanjskih izgonov zaradi zapadlosti najemne pogodbe v 807 občinah, v katerih je stanovanjska stiska največja. Zakon namreč predvideva postopno odpravo večletnega bloka omenjenih stanovanjskih izgonov in prav od 1. julija dalje bo mogoče izvesti izgone, ki so bili proglašeni za izvedljive do 30. junija 1983. Konec septtimbra bo odpadla zamrznitev za izgone, ki so bili proglaše- ni za izvedljive med 1. julijem in 31. decembrom 1983, novembra za tiste, ki so bili proglašeni za izvedljive od 1. januarja 1934 do 7. februarja 1985, konec januarja 1986 pa bo zamrznitov odpadla za vse ostale primere. Odmrznitev zadeva vsega skupaj o-krog 420 tisoč stanovanjskih izgonov zaradi zapadlosti najemne pogodbe (drugih vrst izgonov zamrznitev ni zadevala). V veliki večini primerov gre za izgone v velikih mestih. Stanovanjska stiska je namreč najhujša v Rimu, kjer je samo v dveletjd 1983-1984 postalo izvedljivih okrog 40 tisoč izgonov. Sledijo Milan (36 tisoč), Neapelj (18 tisoč), Turin (16 tisoč), Genova (15 tisoč). Bari (14 tisoč), Catania (11 tisoč), Palermo (8 tisoč), Firence (7 tisoč), Bologna (6 tisoč) in Benetke (5 tisoč). Zakon je na začettku zadeval izgone samo v 400 občinah, posebni medministrski odbor p» je pozneje razširil veljavnost ukrepa na 807 občin, med katerimi je veliko takih, ki so pomembne s turističnega vidika. V Španiji legalizirali prekinitev nosečnosti MADRID — španski parlament je končno le sprejel zakon o prekinitvi nosečnosti. Spiav je bil vse do danes v Španiji strogo prepovedan, sprejeti zakon pa jasno določa, da je ta možen le v treh primerih: ko nosečnost ogroža materino fizično in psihično zdravje, če pride pri fetusu do težkih fizičnih malformacij in če je nosečnost posledica posilstva. Sprejeti zakon tako nikakor ni sredstvo načrtovanja družine, saj premalo upošteva psihološki vidik nosečnice in njen socialno-ekonom-ski položaj. Kljub polemikam okrog tega zakona obstaja možnost, da se bo pravica ženske do načrtovanja družine s časom prav z izpopolnjevanjem tega zakona u-resničila. Zelo žgočo polemiko povzroča tudi vprašanje poučevanja spolne vzgoje v šolah, pri čemer so. konservativci še posebno glasni. Po Španiji se vrstijo manifestacije proti tako zasnovanemu zakonu, socialistična vlada pa je z doseženim povsem zadovoljna. Zakaj več turistov in manj deviz? BEOGRAD — Dosedanji izredno dober obisk tujih turistov v Jugoslaviji ni prinesel pričakovanega deviznega zaslužka. Od januarja do maja letos je turistično gospodarstvo »zaslužilo« okoli 200 mi lijonov dolarjev ali za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Manj deviz, kot bi želeli, so zaslužili zato, ker tujci s seboj prinašajo večje zneske dinarjev, kar je, kot so ocenili na včerajšnji seji skupščine splošnega združenja turističnega gospodarstva Jugoslavije, posledica vedno večjega števila potovanj Jugoslovanov v tujino. Poleg tega se je skoraj prepolovila prodaja deviznih bencinskih bonov za tujce. (dd) • Pertini NADALJEVANJE S 1. STRANI možnost, da bi moralo to načelo veljati tudi za predsedstva komisij: predsedniki vseh parlamentarnih komisij, katerih mandat traja dve leti, namreč zapadejo konec julija in KPI, ki je v prejšnji zakonodajni dobi i-mela nekaj pomembnih predsedstev komisij, bi se hotela ponovno vključiti v igro. Mancino o tem noče govoriti; »bomo videli,« je dejal, vendar pa je jasno, da pridobiva v političnih odnosih komunistična partija večjo vlogo, kot jo je imela od začetka sedanje zakonodajne dobe pa vse do izvolitve Cossige. • Carinske NADALJEVANJE S 1. STRANI na začasnem delu v tujini štiri leta, pa lahko ob vrnitvi v domovino brez carine uvozijo pohištvo in drugo o-premo za gospodinjstvo v skupni vrednosti 1.500.000 dinarjev, ostale opreme za gospodinjstvo pa 1.700.000 dinarjev. Carinske olajšave se nanašajo na 33 predmetov za gospodinjstva — poleg televizorjev, radijskih sprejemnikov, sesalcev in drugih izdelkov, ki so bili tudi do zdaj na spisku, bo to veljaloi še za videorekorderje, glasbene centre, video in kino kamere ter zmrzovalnike. Če bi hotel kdo u-voziti blago, ki ni na omenjenem spisku, bo oproščen carine le v primeru, če vrednost tega izdelka ne bo presegala 120.000 dinarjev. Jugoslovani, ki so se izselili iz Jugoslavije pred 6. aprilom 1941, ter tujci, ki so dobili jugoslovansko državljanstvo in pa tujci, ki so dobili azil, lahko pri vrnitvi vse blago, ki se nahaja na tem spisku, prav tako uvozijo brez carine, z dodatkom, da v predpisanih olajšavah zanje niso predvidene limitne vrednosti. Tako imenovani gospodarski inventar (stroji in oprema) lahko povratniki ,ki so v tujini delali najmanj dve leti, uvozijo brez carine do vrednosti 1.500.000 dinarjev. Če je ta vrednost prekoračena in doseže 3 milijone dinarjev, bo treba za razliko plačati carino po znižani stopnji za deset odstotkov. Delavci, ki so bili na začasnem delu v tujini najmanj štiri leta bodo brez carine lahko uvozili omenjenega gospodarskega inventarja v vrednosti do 2.500.000 dinarjev, tudi tu pa velja prej navedena ugodnost za primer če bi vrednost uvoženih strojev in opreme prekoračila to vsoto do treh milijonov dinarjev. Tisti delavci, ki se bodo vrnih po več kot šestih letih, pa lahko uvozijo gospodarskih strojev in opreme v vrednosti pet milijonov dinarjev. Za avtomobilske dele, ki jih jugoslovanski državljani vgrajujejo v vozila zaradi okvare, bodo carinske o-lajšave predvidoma do vrednosti 17 tisoč dinarjev, za cestne prevoznike pa bo ta limit znašal 50.000 dinarjev. (dd) JULIJ ’85 Buoni del Tesoro Poliennali. • BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov. • Nudijo letne obresti v višini 12,50%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih. • Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču. • Nove triletne zadolžnice se nudijo občinstvu v popis proti gotovini ali v obnovitev BTP, ki zapadejo 1. julija 1985. • Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d'Italia in kreditnih zavodov po e-misijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Pri predložitvi zapadlih efektov vnovči prinositelj 2,50 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominalne vrednosti. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu V podpis in v obnovitev od 1. do 5. julija Emlsllska cena 97,50% Rok 3 leta Obrestna mera De|anskl letni donos 12,50% 14% BTP Investicija oproščena davkov vedno na razpolago V obalnem narodnostno mešanem prostoru Posebne oblike vzgoje za sožitje KOPER — V obalnem narodnostno mešanem prostoru so otroci v mali šoli in učenci osnovnih ter srednjih šol že nekaj let deležni posebnih oblik vzgoje za sožitje. Prizadevanja za to, prav tako pa tudi za kvalitetnejši pouk italijanskega jezika v vseh vzgojno izobraževalnih organizacijah s slovenskim jezikom, prinašajo spodbudne rezultate dela. Uspehe potrjujejo udeležba in dosežki učencev teh šol na različnih jezikovnih tekmovanjih, nenazadnje pa sd to kaže tudi v vsakodnevnem delu in življenju mladih v narodnostno mešanih sredinah. Dokaz več pa je zagotovo tudi izid letošnjega poskusnega projekta sodobnejšega pouka italijanskega jezika v treh srednjih šolah. V pogovoru o tem sodelujeta njegova avtorica, pedagoška svetovalka koprske organizacijske enote Zavoda za šolstvo prof. Lučka Čok in prof. Tanja Bičič iz Srednje družboslovne in ekonomske šole v Kopru. V srednjem šolstvu je pouk italijanskega jezika vse preveč tradicionalno zastavljen in ne dosega povsem željenih vzgojno izobraževalnih ciljev. V Zavodu za šolstvo ste pripravili zanimive spremembe. V čem je bistvo projekta? Prof. Čokova: Ko smo 1980. leta uvedli obvezen pouk italijanskega jezika v vse programe srednjega usmerjenega izobraževanja na Obali, smo morali razmisliti tudi o tem, kako konceptualno nadaljevati izobraževanje za dvojezičnost, ki ga začenjamo že v mali šoli in teče osem let v osnovnošolskem izobraževanju. Pred seboj smo imeli učenco z devetimi leti učenja italijanskega jezika, predvsem vajenega tradicionalnega načina pouka z jezikovnimi vajami, delom s slovnico, s tekstom. Menili smo, da bi bilo primernejše izvajanje v drugih oblikah, kot so okrogle mize, kjer učenec sam oblikuje vprašanje in aktivno sodeluje v pogovoru. Primernejše so vsekakor tudi raziskave, kjer se odraščajoči mladinec uči logičnega mišljenja in raziskovanja ali interdisciplinarne obhke, kot so povezave na kulturnem področju z gledališčem, filmom in podobno. Nujno je bilo torej učencem ponuditi nekaj sodobnejšega in hkrati primernejšega za okolje, v katerem živijo? Prof. Čokova: Tako je! Mi smo zastavih smotre, ki so v našem okolju toliko bolj uresničljivi. Mislim na vsebine izobraževanja za dvojezičnost, tiste, ki jih učenec sam spoznava in pridobiva. Tradicionalni pouk sicer še ostaja, le da bi približno petino šolskih ur namenili tem sodobnejšim oblikam šolskega dela. V tem šolskem letu so v projektu poskusno sodelovale Srednja pedagoško naravoslovno matematična šola v Kopru, Zdravstvena šola v Piranu in koprski Ekonomska in družboslovna šola, kjer učite, prof. Bičičeva. Katere novosti ste pri vas izpeljali? Prof. Bičičeva: Mi smo najprej pripravili raziskavo o tradicionalnih oblikah obrti pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Kopru. Nato smo organizirali srečanje s pisatelji italijanske skupnosti in ob koncu, časovno gledano, smo imeli v razredu recital igralcev italijanske Drame z Reke. Kako so učenci sprejeli te nove oblike dela? Prof. Bičičeva: Izredno so bili navdušeni ! Že prej je bilo čutiti, da so spremembe potrebne, saj ni nič čudnega, če po devetih letih učenja italijanskega jezika interes počasi upade. Učitelji smo prišli s predlogi, za katere so se učenci takoj navdušili. Izkušnje dokazujejo, da so bile te oblike uspešne v šolskem letu, ki smo ga te dni zaključili. Prof. Čokova: Dodala bi to, da smo učence ob koncu tudi anketirali. Odgovarjali so na vprašanja o letošnjih novostih: zelo so bili navdušeni! Najbolj so pohvalili pogovorne metode; raziskave so postavili na drugo mesto, nato analizo tekstov. Najbolj so bili uspešni pri intervjujih in raziskavah. Pohvalili so tudi lastno pripravo dela, kar pomeni, da so bili zadovoljni tudi sami s seboj. Ti podatki so zagotovo zanimivi in pomembni, saj naj bi v prihodnjem šolskem letu začeli s sodobnejšim poukom italijanskega jezika tudi v drugih srednjih šolah. Prof. Čokova: Ja, v aktivu učiteljev tega jezika smo se dogovorili, da bodo vse šole pristopile k takemu delu. Pripraviti moramo še podrobnejši program teh vsebin in njihovo časovno razporeditev. Začetniki, torej tisti, ki prihajajo v obalne srednje šole z območij, Id niso narod nostno mešana, bodo še vedno imeli začetni tečaj italijanskega jezika. V nove oblike dela se bodo vključili kasneje, v četrtih letnikih. Poudarim naj tudi to, da še nismo izčrpali vseh možnih novosti; zato bodo v prihodnje učenci sodelovali pri izbiri. Prve izkušnje sodobnejšega pouka italijanščine kot jezika družbenega okolja so bile resnično spodbudne. Ta prizadevanja so zagotovo zgleden primer posodabljanja vzgoje in izobraževanja. Dvojezična in večkulturna vzg» ja šolajoče mladine pa pomeni tudi dragocen delček v celovitem razvoju znanj in sposobnosti mladih, zlasti še, če živijo v večnarodnostni skupnosti. MIRJAM MUŽENIČ Za škodo zaradi vremenskih ujm v letu 1983 Do 19. avgusta predložiti prošnje za prejem finančnih prispevkov TRST — Dne 20. junija je bil objavljen v Uradnem vestniku dežele — in s tem stopil takoj v veljavo — deželni zakon 19.6.85, št. 25. S tem dnem se je tako ponovno odprl rok za predložitev prošenj za prejem deželnih finančnih prispevkov na škodo, ki so jih utrpela poslopja zaradi vremenskih neprilik; le te so namreč večkrat prizadele obširna področja deželnega teritorija, ki so točno določena z odlokom predsednika de-želenga odbora. Med vremenskimi neprilikami, ki so povzročile precejšnjo škodo na poslopjih in za katere je mogoče zaprositi deželne prispevke, je tudi tista, ki je 16. in 17. oktobra 1983 prizadela goriško občino; v odloku predsednika deželnega odbora sta med drugimi navedeni še dve vremenski ujmi, ki sta prizadeli 11. oktobra 1983 občine Krmin, Špeter, Kom, Manzano, Latisana in Brugnera ter 2. in 3. decembra 1983 tržaško občino. Dokumentacijo, s katero dopolniti že prej predložene prošnje ali pa nove prošnje je treba odposlati do vključno 19. avgusta pristojnim pokrajinskim ravnateljstvom za javna dela, v uradih katerih so na razpolago tudi vse ostale informacije ali pojasnila v zvezi s tem vprašanjem. V pristojni deželni komisiji Začetek razprave o osnutku KPI o krizi živinorejskega sektorja TRST — V komisiji za kmetijstvo pri deželnem svetu F-JK, ki se je sestala pod predsedstvom svetovalca Ermana, se je začela razprava^o komunističnem zakonskem osnutku, Ki se nanaša na izvršilne norme državnega zakona o zadružništvu med živinorejci in o prodaji mleka pri proizvodnji. Izhajajoč iz sedanje križe živinorejskega sektorja in sektorja mlečnih in sirovih izdelkov, ki je močno prisotna tudi v naši deželi in terja zato posege javne ustanove, je prvi podpisnik komunističnega osnutka svetovalec Andrian v začetnem delu razprave ugotavljal, kako je nujno potrebno valorizirati proizvodnjo in do- ločiti pravično priznanje finančnega značaja živinorejcem, ki uvajajo nove procese pri selekciji, da bi na trgu — in torej uporabniku — lahko nudili pristne in zdrave proizvode. Pred začetkom splošne razprave o komunističnem zakonskem osnutku je komisija soglasno sklenila izpeljati vrsto avdicij z združenji kmetov in živinorejskih proizvajalcev, ki so zainteresirani za ta problem; avdicije bodo na sporedu že prihodnji teden. Prispevajte za Dijaško matico S 1. julijem Višje stanarine KOPER — S 1. juh jem se bodo povišale stanarine tudi na Obali in Krasu in to vskladno z republiškim dogovorom o doseganju 45 odstotne programirane stopnje stanarin. Ker so stanarine doslej dosegale različne stopnje ekonomskih stanarin bodo tokratne podražitev po občinah različne. V sežanski občini bodo po besedah predsednika običnskega izvršnega sveta Ivana Vodopivca stanarine po -višali le za 10 odstotkov, vendar jih bodo letos po vsej verjetnosti še enkrat povišali. V koprski občini bodo stanarine višje za 30, v izolski za 20 in v piranski občini kar za 62 odstotkov, to pa zato, ker so imeli v tej občini doslej v povprečju najnižje stanarine. Omenjena podražitev bo vplivala tudi na porast življenjskih stroškov. V Izoli se bodo na račun dražjih stanarin življenjski stroški povečali za 0,4 odstotka, v Kopru za 0,6 in v Piranski občini za 0,3 odstotka. Zaradi takega povišanja življenjskih stroškov pa bo Obalna skupnost za cene te odstotke upoštevala pri določanju drugih cen v omenjenih občinah. Povprečna stanarina na kvadratni meter je doslej v koprski občini znašala 35,1 dinarja, v Izoli 30,78 dinarja in v Piranu 22,54 dinarja. Seveda je treba upoštevati, da ima Izola najstarejši stanovanjski fond in da so razlike med posameznimi tudi na Obali stanovanji lahko velike. Za primer naj povemo, da je bilo potrebno za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v lucijskih stanovanjskih blokih doslej odšteti v povprečju 2.800 do 3.000 dinarjev mesečno, za staro in slabše stanovanje podobne velikosti v Piranu pa približno tisoč dinarjev. Za razliko od sežanske občine pa naj bi bila na Obali ta podražitev stanarin letos zadnja. Na Obalni skupnosti za cene so tudi sklenili, da bodo morali vse stanovalce skupaj z obvestilom o podražitvi obvestiti še o možnosti, ki jo imajo stanovalci, predvsem socialno ogroženi seveda, za delno nadomeščanje stanarin. (B.š.) Pozdrav tajnika SSk predsedniku Cossigi TRST — Takoj po izvolitvi za predsednika republike je deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Bratuž poslal senatorju Francescu Cossigi pozdravni telegram. V njem izraža zadovoljstvo ob izvolitvi in še posebej poudarja potrebo po zaščitnem zakonu za slovensko manjšino v Italiji. Obenem se spominja na njegov slovenski pozdrav v Gorici ob odprtju akademskega leta mednarodne šole v Devinu. Program prireditev ob koncu tedna OBALA IN KRAS Portorož: vsako nedeljo ob 21. uri V Avditoriju folklora; vsak torek na terasi hotela Metropol ob 20.30 folklora; 3. 7., ob 21. uri — Bostonski simfonični orkester iz ZDA v Avditoriju; vsak torek ob 21. uri v Avditoriju — letni kino; Piran: vsak petek — Piranski glasbeni večeri, v Križnem hodniku, ob 20. uri; Izola: vsako sredo na plaži hotela Simonov zaliv — piknik ob 20. uri ; Postojna: 30. ob 1Q. uri pred Postojnsko jamo — nastop folklorne skupine Kres iz Novega mesta, »ponovitev ob 15. in 17. uri pred hotelom Kras; 7.7. ob 10. uri pred Postojnsko jamo — nastop folklorne skupine Zvezda iz Beograda, ponovitev ob 15. uri; GORIŠKA Bovec: 29. 6. — nastop ansambla Plava trava zaborava; Idrsko pri Kobaridu: 30. 6. tradicionalno tekmovanje fračarjev ob 16. uri pri gostilni Jazbec, ples z ansamblom Mozaik; LJUBLJANA -Do konca avgusta bo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije razstava zdravilnih rastlin; do konca septem- bra v Narodni galeriji — evropski slikarji; GORENJSKA Bled: 29. 6. koncert ansambla bratov Avsenik — športna dvorana Bled; 29. 6. večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru — izvaja pihalni orkester Kranj; 30. 6. srečanje folklornih skupin dežel Alpe Jadran — sprevod po blejskih ulicah s kratkimi predstavitvami, nato nastop v festivalni dvorani; Bohinj; 29. in 30. 6. regata na Bo-hinskem jezeru s pričetkom ob 11. uri; nihalka na Vogel vozi vsak dan od 7.30 do 18. ure; Jesenice: 29. 6. ob 8. uri kolesarski kros Karla Kozarja - Romija; 29. 6. hitropotezno šahovsko tekmovanje; 3. 7. ob 18. uri odkritje spominskega obeležja ob Kosovi graščini; 4. 7. ob 7. uri zbor pohodnikov na tradicionalni pohod ob spominskih obeležjih; 4. 7. ob 8. uri balinarsko tekmovanje ZB, ob 15. uri pa strelsko tekmovanje; 4. 7. ob 6. uri pohod do postaje G 22, kjer bo proslava ob Dnevu borca; Kranj: 3. 7. in 4. 7. plavalni miting ob dnevu borca; Kranjska gora: 29. 6. ob 14. uri v Planici — piknik, nastopa ansambel Lojzeta Slaka in folklorna skupina iz Podkorena; v Liznjekovi hiši je odprta prodajna razstava Dore Plestenjakove vsak dan od 17. do 21. ure, razen ponedeljka, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure; Škofja Loka: 3. 7. koncert borbenih in revolucionarnih pesmi; ŠTAJERSKA Celje: 29. 6. ob 10. uri na Tomšičevem trgu modna revija; Rogaška Slatina: 2. 7. predstavitev knjige »Cvetja in pota« ter koncert ob 20.30 v razstavnem salonu; 3. 7. proslava ob Dnevu borca; od 3. 7. dalje se začnejo vsakodnevni koncerti zdraviliškega orkestra v paviljonu Tempel; Mozirje: 28. - 30. 6. — Kresna noč v Savinjskem gaju s športnimi prireditvami in kulturnim ter zabavnim programom; Žalec: 29. 6. — Žalska noč, začetek kulturnih, zabavnih in športnih prireditev ob 9. uri. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 37. »Da, dobre so bile vedno, lahko rečem prav do->re, ako ne celo imenitne.« »Le žal, da jih ne morem več delati, čeprav me o delo zelo veseli. Vedno sem bila vesela, če se mi 3 posrečilo tako napraviti, da so bili vsi zadovoljni, lo, zvečine sva morala biti vedno sama, ker že dol-;o ni pri naši hiši ljudi.« V takem počasnem in vsakdanjem pogovoru so »otekale ure in delo. Katica se je vrnila iz vasi, no-eč. v rokah sol in druge stvari, kar so potrebovali, lotem pa spet sedla v kot k mamici, da ne bi bila ' napotje in od tam sta z mamico vodili pogovor z Irugimi v hiši. Že proti poldnevu je prišel po ozki poti, vodeči (limo močvirij proti Koštrčevi hiši, starikav, čokat lovek v raztrgani obleki, s palico v roki, bolj podo->en beraču kakor vsakdanjemu potniku, ki je morda ;ašel v te tako težko dostopne kraje. Pokljukal je na duri, vstopil z lepim krščanskim (ozdravom »hvaljen Jezus« in snel klobuk, ne sicer, la bi molil in česa prosil, temveč kakor bi hotel pokazati s tem spoštovanje ljudem v nisi. Lahko so se ozrli po njem skoraj nejevoljno, ker je prišel ob takem času in že je prišlo moškima na misel, da bi mu tudi povedala; vendar sta si premislila. Morda pa je reven človek, ki je zašel in ker že koljejo, mu lahko ponudijo. Toda tujec Se ni izkazal za nevljudnega, temveč se je takoj oprostil, rekoč: »Lahko bi rekel, da sem imel srečo, da sem prav zdaj prišel,« in pri tem se je dokaj prijazno, ali vendar tako nasmehnil, da so vsi sprevideli, da se je hotel oprostiti. »Zašel sem,« je dejal potem, »in nič drugega mi ni kazalo, da sem stopil k vam. Če vam ne bom v napotje, bi vas prosil, če smem sesti k peči, da se ogrejem, preden grem dalje. Ni videti tako mrzlo, se pa človek le namrzne, ako je dolgo zunaj. — Ali je bil debel?« je vprašal po ljudski navadi. »Hvala bogu ^za to,« je odvrnil Jožef. »Lahko bi bil debelejši, vendar je pri revežih, ki nimajo s čim pitati svinje, tudi že to zadosti.« Potem je tujec segel v žep in privlekel iz njega cigareto ter si jo prižgal. To jih je nekoliko presenetilo. Še bolj jih je presenetilo, ko je ponudil cigarete tudi obema moškima. »Ti si pa prej bogatin,« je rekel Jožef, ko sta se z Ivanom spogledala, »kakor revež, ki prosi. Cigarete kadiš.« »Saj pravzaprav tudi nisem pravi berač. Popotni človek sem, ki sem bil v svetu pa sem se napotil domov, k svojcem.« »Ali si daleč doma?« je vprašala Ana. »Dobrih sedem ur hoda od tod.« Imenoval je vas. Koštrca je prikimal rekoč: »Poznam to vas in bo menda res sedem ur hoda do tja. Pa ali šele greš, ali odhajaš od njih?« »Odhajam od tam, ker nisem našel nikogar svojih. Oče in mati sta mi umrla, sestra, ki jo imam, je odšla po svetu, da ne vem zanjo ne jaz ne kdo drug, ki sem jih povprašal. Spominjajo se je vsi, kakor se tudi staršev vsi spominjajo, toda za sestro ni sledu. To pa ni čudno, če pomislimo, da odide skoraj vsak tretji človek po svetu.« »Kako pa ti je ime?« je vprašala Ana iz kota. >^me mi je Peter.« Tedaj se je mamica zganila in se znova ozrla za njim. A tudi Koštrca ga je pogledal. »Imela sva vnuka,« je govorila Ana, kakor bi bila hotela opravičiti svojo radovednost, »ki mu je bilo tudi ime Peter. Vendar je tisti mnogo mlajši od tebe. Nekod po svetu hodi.« »Če ne sedi,« je vpadel Ani v besedo Jožef. »Hodi po svetu,« je Ana nemoteno nadaljevala, »in se le redko prikaže pri nama. Komaj vsako drugo ali tretje leto pride, da naju malo pogleda, a kaj kmalu odide od naju.« »Navadno ga odženejo,« se je zasmejala Koštrca, »ker ta najin Peter je velik tič. Mnogo preglavic dela gosposki in vedno si je navzkriž z zakoni.« »Da,« je prikimala Ana, »in bogu bodi potoženo, da je tako. Ker ni ga boljšega človeka od njega. Ne samo, da ni še nikomur napravil nič zlega, ljudje ga imajo še celo radi.« Zanimiv dokument mladih evropskih federalistov Mladi rodovi odklanjajo nacionalizem in se zavzemajo za spravo med narodi Voditelji tržaške sekcije mladinske Evropske federalistične unije so včeraj zjutraj na tiskovni konferenci predstavili javnosti dokument mladinskih organizacij na temo »Strpnost in jezikovna zaščita v Furlaniji - Julijski krajini: odnosi med Italijani in Slovenci«. Dokument, ki je sad večmesečnega dela skupine mladin cev različnih narodnosti, političnih in ideoloških prepričanj, predstavlja zelo pomembno prelomnico v odnosih med tržaškimi mladinskimi organizacijami, ki so se skušale brez predsodkov in brez zgodovinskih obremenitev soočati s problematiko, ki še danes tako razdvaja tukajšnje javno mnenje. Listino so poleg pobudnikov podpisali še komunistična mladinska federacija ZKMI - FGCI, mladi socialisti FGSI, mladinski odbor SKGZ, AGLI in mladinska sekcija Slovenske skupnosti, na pogovorih in na sestankih pa so sodelovale še druge mladinske skupine. Podpisniki dokumenta postavljajo uvodoma v ospredje zgodovinsko vlogo naše dežele kot stičišče različnih narodov in kultur, kjer so prišla do izraza tudi nasprotja, ki so se izrodila prej v nacionalizem in nato v fašizem. Za premostitev teh trenj in sporov, ki so jih nekateri povojni do- godki še zaostrili, je po mnenju mladinskih organizacij bistvene važnosti, da parlament čimprej odobri zaščitni normativ za Slovence v skladu z ustavnimi načeli in na osnovi Evropska federalistična unija je mednarodna organizacija, ki si prizadeva za uveljavitev združene Evrope in za utrditev idealov bratstva in sodelovanja med narodi. Prisotna je v vseh državah zahodne Evrope, v zadnjem času pa se začenja pojavljati tudi na Vzhodu. V Italiji ima nekaj tisoč članov in ni vezana na nobeno stranko. Posebno močna je v velikih mestih in v Pavii. Italijanski federalisti so od leta 1948 v prvi vrsti v boju za človečanske in za državljanske pravice, zanimajo pa se tudi za usodo narodnih in jezikovnih manjšin. Njihov duhovni vodja je evropski poslanec Altiero Spinelli, pobudnik načrta o evropski politični uniji, o kateri v teh dneh razpravljajo v Milanu predsedniki vlad članic Evropske gospodarske skupnosti. londonskega memoranduma in osimskega sporazuma. Mladi smo trdno prepričani, piše še v dokumentu, da se morajo zlasti mladi rodovi ozreti naprej v bodočnost teh krajev, kjer ne bo več mesta za narodnostne spore in za sovraštva med tukaj živečima komponentama ob spoštovanju e nakopravnosti in človeškega dostojanstva vseh, ki se čutijo del te družbe. Federalisti in demokratične mladinske federacije zato pozivajo zlasti šolsko javnost, da se odločno zavzame za boljše in poglobljeno spoznavanje zgodovine in realnosti teh krajev ter življenja Slovencev v Italiji, ki so sestavni del deželne skupnosti. Dokument bodo njegovi podpisniki sedaj odposlali vsedržavnim tajnikom vseh strank ustavnega loka, predsedniku vlade, predsednikom obeh vej parlamenta, prédsedstvu republike in vsem upravam tistih krajev Furlanije - Julijske krajine, kjer živi slovenska manjšina. Dokument, kot so podčrtali na včerajšnjem srečanju z novinarji, hoče biti le začetek širokopoteznega soočanja o življenju in o problemih Slovencev v Italiji, za katero se bo Evropska federalistična unija zavzela tudi na vsedržavni ravni. Danes srečanje partizanskih pomorščakov Vabilo k morju Živimo v času velike obletnice, 40-letnice zmage svobodoljubnega človeštva nad največjo tiranijo, ki jo pozna sodobna zgodovina — nad nacifašizmom. Slovenska pomorska in jadralna kluba Čupa iz Sesljana in Sirena iz Barkovelj jo želita proslaviti s sprejemom partizanskih pomorščakov, tistih udeležencev v narodnoosvobodilnem boju, ki so naše morje, kot so to storili partizani na kopnem, očistili okupatorjev. Srečanje partizanskih pomorščakov bo ponudilo priložnost, da se jim izreče priznanje za delež pri zmagovitem narodnoosvobodilnem boju, hkrati pa omogočilo skupna razmišljanja — ne toliko o tem, kakšen je bil odnos Slovencev do morja skozi zgodovino, čeprav tudi mimo tega ne bomo mogli, ampak za razmišljanje o našem sedanjem udejstvovanju, o delovanju dveh pomorskih klubov, ki želita nadaljevati tukajšnjo pomorsko tradicijo. Sirena in Čupa sta za današnji dan povabili v prostore letoviščar-ske ustanove v Sesljan (ob 18. uri) kakšnih 80 pomorščakov iz Trsta in Gorice. Ker pa je bilo več pomorščakov kot jih je bilo na seznamih, prosita vse tiste, ki vabila, niso prejeli, naj pridejo na srečanje. Povabljeni so bili tudi predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij naše narodne skupnosti kakor tudi predstavniki jadralnih klubov z Obale, se pravi iz Kopra, Izole in Pirana, s katerimi tržaška pomorska kluba sodelujeta že dolgo. Dogodek bo povzdignil nastop mešanega pevskega zbora Vasilij Mirk Prosek - Kontovel. Športno-rekreacijski del tega dne, ki sodi v društveni praznik Čupe, bodo obeležili z dopodanskima regatama deskarjev ob 9.30 iz Barkovelj v Sesljan in optimistov ob 10. uri v Sesljanu. Vsi so vabljeni na današnje slovensko pomorsko praznovanje! Vladimir Kenda - Miro danes sedemdesetletnik Danes praznuje naš časnikarski kolega Vladimir Kenda - Miro svojo sedemdesetletnico. Časnikarskega poklica se je oprijel malo pred koncem vojne v partizanih. Po osvoboditvi mu je posvetil vsa leta do upokojitve aprila 1976, če je sila pa še vedno sede za pisalni stroj, da s svojo časnikarsko verziranostjo zapolni uredniške luknje. Časnikarsko kariero je začel tik pred koncem vojne pri italijanskih oddajah radia OF v Črnomlju in jo prvi mesec po osvoboditvi nadaljeval v Trstu s pripravljanjem italijanskih in slovenskih vesti za tržaško radijsko postajo. Do resolucije informbi-roja je delal v uredništvu dnevnika KP »II Lavoratore«, nato do leta 1950 pri listu »La nostra lotta« v Kopru in do maja 1954 spet v Trstu pri listih »La voce di Trieste« in »II Progresso« do vstopa v uredniški kolektiv dnevnika »II Corriere di Trieste«, pri katerem je ostal do njegove ukinitve, ko je leta 1960 presedlal v uredništvo »Primorskega dnevnika« in ostal pri njem do upokojitve. Pisal je politične članke, reportaže in dnevno kroniko, s svojo zaljubljenostjo v naravo pa tudi sestavke o Krasu in njegovih vodah pa o planinstvu, ki ga je vzljubil že od mladih nog. In pisal je enako tekoče, e-ndko zavzeto in jezikovno čisto v italijanščini ali v sloiienščini. Toda v mladih letih se mu je drugače nakazovalo življenje. V rodni Idriji (r. 29. 6. 1915) je dokončal štiriletno osnoimo šolo, eno leto je obiskoval pripravljalnico v alojzijevišču v Gorici in do leta 1934 dokončal sedem let gimnazije v goriškem Malem semenišču. Ker so se njegovi starši, oče je bil rudar, medtem preselili v Bosno, je odšel za njimi a se je kmalu vrnil v Ljubljano in se tam vključil v narodnoobrambno in protifašistično delovanje. Med enim svojih ilegalnih akcijskih prihodov v Idrijo so ga karabinjerji decembra 1934 ujeli, fašistično Posebno sodišče za zaščito države pa ga je pod obtožbo iredentistične dejavnosti ter pripadnosti protidržavni organizaciji obsodilo na 18 let in 2 meseca zapora. Kazen je prestajal v Castelfrancu E-milia, kjer je prišel v stik tudi z drugimi slovenskimi in italijanskimi protifašisti. Ko se je po kapitulaciji Italije v jeseni 1943 vračal proti domu je iz Rovk odšel naravnost v partizane in se pridružil italijanski formaciji v sestavi IX. korpusa »Battaglione Triestino d’Assalto« ter aprila 1944 prešel v štab »XIV. Brigate d’Assalto Garibaldi« s funkcijo namestnika brigadnoga komisarja. Po reorganizaciji italijanskih enot je v jeseni leta 1944 odšel v Belo krajino, kjer se je formirala italijanska brigada »Fratelli Fontanot«. Nekaj časa je bil njen štabni oficir, bil pa je tudi starešina italijm \kega podoficirskega tečaja pri štabu VIL korpusa. Dvakrat sva se srečala v partizanih. Enkrat v Branici med prehodom brigade Garibaldi, drugič na Suhorju v Beli krajini na slovesni ustanovitvi brigade »Fontanot«. Dobro sem ga spoznal šele po osvoboditvi, še 'zlasti pri Primorskem dnevniku in na triglavski in jaloveški turi in od takrat vem, vedo pa tudi vsi, ki so kdaj z njim delali, da je Miro imeniten dečko, zvest tovariš, skromen, do kraja pošten in aktiven v boju za napredne ideje in slovensko stvar. Takega ga je kovalo življenje, trpljenje po zaporih, napornost v partizanih in zavzetost v povojnih časih, takega so ga kovale gore, katerim je še danes zvest. Zato, Miro, še na mnoga zdrava leta v prijetni zavesti, da si svojih 70 let živel plodno in polno. JOŽE KOREN Ustni izpiti na trgovskem tehničnem zavodu Profesor: »Ste med letom mnogo brali?« Maturant: »10 knjig, kot ostali dijaki!« Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois se bodo ustni izpiti zavlekli do prve polovice julija, saj bo morala ocenjevalna komisija »prerešetati« znanje več kot petdesetih kandidatov s trgovske in z oddelka za geometre, ki letos prvič polagajo zrelostne izpite. Komisija je na željo ne- katerih kandidatov nekoliko spremenila vrstni red izpraševanj, da bi omogočila dijakom, ki so imeli v prvem semestru najboljše učne uspehe, udeležbo na maturantskem izletu po Jugoslaviji. Izpraševanjem tudi na tej šoli sledi veliko maturantov, najverjetneje z željo, da bi ugotovili, ka- Posnetek s prvega dne izpraševanj na trgovskem tehničnem zavodu Zois Nekateri odprti problemi Slovencev v miljski občini Položaj, v katerem se nahajajo miljski Slovenci, je še vedno precej zapletena. Z enim samim sedežem društva Slovencev v vsej miljski občini, ki seveda ne zadostuje za vse tamkajšnje prebivalce slovenskega porekla, so ljudje izven miljskega centra prepuščeni samim sebi. Vse vasi in kraji v okolici ne zmorejo ene samostojne dejavnosti, bodisi zaradi pomanjkanja prostorov bodisi zaradi pomanjkanja sposobnih ljudi, kar seveda privede do tega, da se slovensko prebivalstvo počasi asimilira s tamkajšnjo večino. O teh problemih sem se pogovoril s predstavnikom Slovenske skupnosti v Miljah Danilom šavronom iz Štra-marja. Tudi v Štramarju, ki leži na vzhodnem pobočju Žaveljskega hriba je situacija zelo podobna. V povojnih letih je tu delovalo slovensko društvo »štramar Oreh« s petdesetimi aktivnimi člani. Počasi pa je delovanje društva zamrlo. Po letu '54 se je na hrib priselilo mnogo italijanskih izseljencev, ki so prihajali večinoma iz istrskih obmejnih krajev. Tisto obdobje je potem najbolj kritično, saj je iz leta v leto slovenstvo zamiralo. Starši so svoje otroke najrajši pošiljali v italijanske šole, tako da so ostali med slovensko govo- rečimi predvsem starejši ljudje. Treba pa je zapisati, da se zadnja leta situacija izboljšuje, ker je precej mlajših staršev poslalo otroke ponovno v slovensko šolo. Šavron pa pravi, da je to za razvoj slovenstva v tem kraju še zdaleč premalo. Pred leti, ko so prvič organizirali Sagro, se je sam pridružil in sodeloval v odboru, ki je skrbel za'ta praznik. To je opravljal pod pogojem, da se na sagri odvija del kulturnega programa tudi v slovenščini. To pa je seveda organizatorje motilo, tako da je naslednje leto odstopil, saj se je drugim odbornikom zdelo nepomembno, da se ljudje pogovarjajo v slovenskem jeziku. Slabo je za štramarske Slovence tudi to, da nimajo primernih prostorov, v katerih bi lahko organiziralo aktivno krajevno kulturno delovanje. Tudi mladim, bi bilo lažje, ker bi lahko športne panoge razvijali v slovenskem okolju, saj so jim prevoz in zveze do dolinskega Brega otežkočeni zaradi neprimerne avtobusne povezave, tako da sodelujejo skoraj vsi v tamkajšnjem italijanskem nogometnem društvu. Pred nekaj leti so nad osnovno šolo pričeli z gradnjo novega socialnega centra. Šavron pravi, pa da je občina svojeglavo odločila o centru, ne da bi se posvetovala s zainteresiranci, tako da se je odločila za zgradnjo nepotrebno velikega poslopja, z akaterega je seveda zmanjkalo denarnih sredstev. Sedaj se bo morda kaj zopet premaknd-. lo iz mrtve točke, saj so za nadaljevanje del prejeli, nove fonde. Do tega pa je Šavron precej skeptičen, ker se te zadeve vlečejo že zelo dolgo. Ob izgradnji novega centra pa bi bila možnost za ponoven razvoj nekega kulturnega in posvetnega delovanja le možna. Tako se je zaključil najin pogovor, Šavron, ki se p« zanima tudi za socialne probleme kraja, je dodal, da bi morala občina rešiti nekatere urbanistične zadeve kot so razsvetljava cest, napeljava metana do stanovanjskih hiš in boljša ureditev proge linijskih avtobusov. Za metanizacijo kraja bi se vse uredilo le, če bi občina nekoliko pritisnila na deželno u-pravo, saj je ta na tem področju postavila že cevi za dovod plina. Treba bi bilo le narediti primerne priključke, na katere bi se lahko povezali zasebniki. Glede dvajsetice, pa bi bilo dovolj, da bi avtobus vozil po hribu, na katerem ljudje tudi stanujejo in ne po cesti, ki pelje mimo naftne rafinerije, kjer seveda ni stanovanjskih hiš. tera snov najbolj »leži« profesorjem, pa tudi zato, da bi med samimi izpraševanji ponovili in utrdili svoje znanje. Ustni izpit kandidata, ki smo mu včeraj sledili, je bil eden tistih, ki ti omogoči dobro obnovo snovi iz italijanske literature in iz prava. Dijak je takoj uokviril italijansko romantiko, omenil njene tri najvidnejše predstavnike (Foscola, Manzonija in Leo-pardija) ter se nato predal Foscolu, njegovim Odam in Poslednjim pismom Jacopa Ortisa. Seveda ni pozabil na njegove ženske (Luigio Pallavicini, ki si je s svojim padcem s konja »prislužila« eno njegovih Od, in Tereso Pickler, ženo Vincenza Mon-tija). Na izrecno vprašanje predsednice komisije je tudi zadovoljivo primerjal Foscolove Ode z Leopardije-vimi Canti. Po kratkem postanku pri Berchelu je bil že na vrsti Verga s svojim verizmom (»Verizem je literarni obraz pozitivizma,« je zelo efektno povedal kandidat). Verga spada med največje italijanske romanopisce, je še omenil in se spomnil na milansko srečanje med Vergo in Luigijem Capuano, ki je odločilno botrovalo, da se je Verga navzel novega, verističnega sloga. Z romani I Malavoglia in Mastro Don Gesualdo je nato »učenec« Verga prekosil »učitelja« Capuano, je kandidat sklenil svoj pogovor s profesorico italijanščine. Izpraševanje iz prava se je začelo z vprašanjem, ki je bilo kandidatu zelo blizu. Maturant je dalj časa na Radiu Trst A urejeval Glasbeni potpu-ri; izpraševalec je hotel izvedeti, kako so s pravnega vidika organizirane radijske postaje. Dijak je začel z registracijo postaje na trgovinski zbornici, omenil je, da je to lahko delniška ali trgovinska družba. Po tem »subjektivnem« uvodu se je pogovor nadaljeval na čistem pravnem področju. Če je bil dijak pri ustnem izpraševanju uspešen, pa tega ne moremo reči za njegovi pismeni nalogi. Naloga iz trgovinstva je bila po mnenju ocenjujočega profesorja »zadostna«, naloga v slovenščini pa »ne popolnoma zadostna«. Dijak je pisal nalogo o nasilju. »Prebirali in prebirali smo, a malo razumeli,« mu je povedala profesorica slovenščine, ki je ocenila nalogo kot »vsebinsko enostransko, zapleteno in nejasno«. Nato se je zaustavila ob nekaterih dijakovih mislih. Izjava, da je človek skrbel le za tehnološki napredek, ne pa za moralnega, jo ni prepričala. Maturant ji je odvrnil, da je to trdil tudi Quasimodo. Omenila je nato še nekatere pravopisne nejasnosti in vprašala dijaka, če je med šolskim letom mnogo bral. »Deset knjig, kot vsi dijaki,« je pojasnil dijak. »Saj se lepo izražate, prav zato so ti spodrsljaji dokaj čudni,« je sklenila pogovor profesorica slovenščine. Sinoči v Miljah Za turiste je vleka brezplačna Začetek gledališkega festivala Službo za cestno pomoč je ACI prenovil S koncertom skladatelja Luisa Ba-calova so sinoči v cerkvi sv. Ivana in Pavla otvorili letošnji mednarodni festival »Teatro ragazzi« v Miljah. Prireditve bodo tokrat še bolj svečane, saj je miljskd festival letos prejel nagrado »Lo stregatto«, ki jo podeljujejo italijanski gledališki kritiki, ustanovila pa jo je italijanska gledališka ustanova (Ente teatrale italiano). Svečana podelitev priznanja bo 5. julija v okviru festivala v Spoletu. Že danes pa je na festivalu predvidena vrsta pririditev, ki se bodo začele že dopoldne ob 10. uri in zaključile ob 24. uri v dvorani Verdi s predstavo Teatromusica Aquilone iz Padove, ki bo predstavil delo »Era nell’aria«. Prav to delo je bilo s strani italijanske kritike proglašeno za najboljšo predstavo leta, kar je prineslo tudi zgoraj omenjeno nagrado miljskemu festivalu. Od današ- njih prireditev velja omeniti tudi nastop skupine iz Ankarana, ki se bo ob 17.30 v dvorani Verdi predstavila z lutkovno igrico Srečni lev. Jutri bo ob 11.30 v dvorani Dante na sporedu srečanje, na katerem bo govor o zgodovini gledališča, nato pa bo popoldne in zvečer na sporedu pet predstav, med katerimi je še posebej zanimiv nastop Belgijca Jeanpicoja, ki samo z rokami predstavlja razne čudne osebnosti. Tudi v ponedeljek, 1. julija, ne bo manjkalo zanimivih predstav. Tako bodo dopoldne predstavili prvo leto delovanja otroškega gledališča iz Scandiccija, zvečer pa se obeta zanimiva gledališka predstava nizozemske skupine Het Vervolg, ki se bo predstavila s surrealističnim delom »Cas, Cars in Cazimir«, v katerem dvojčka iščeta tretjega brata, ki je skrivnostno izginil. Če izvzamemo prometno nesrečo, bo gotovo držalo, da je za avtomobilista najbolj neprijetno, ko ga sredi potovanja avto pusti na cedilu. O njegovih »vročih« reakcijah (kletvicah, psovkah, brcanju v gume itd.) pričajo številni prizori s filmskega platna pa tudi iz živega vsakdana. Ko jih gledamo z oddaljenostjo človeka, ki brezskrbno sedi v naslanjaču ali brzečem vozilu, se jim od srca nasmejemo, toda čisto drugačna muzika zabrenka, ko smo sami v podobnih škripcih. Kaj storiti, če pokvarjenega avta ne uspemo spet pognati? Ena izmed najboljših rešitev je, da stopimo do najbližjega telefona in zavrtimo (brez predklicne številke) tri številke: 116. Oglasila se nam bo cestna pomoč Italijanskega avtomobilističnega kluba (ACI), ki nam bo hitro in relativno poceni pomagala iz zagate. Prav o tej službi, ki je te dni začela delovati z novimi in okrepljenimi organizacijskimi sredstvi, so govorili na včerajšnji tiskovni konferenci v hotelu Savoia vsedržavni voditelji in predsedniki ACI v Furlaniji - Julijski krajini. V zadnjih dveh letih je namreč ACI ob sponsoriza-ciji petrolejske družbe Agip in devetih največjih italijanskih avtomobilskih hiš povsem obnovil in reorganiziral službo cestne pomoči, za katero ima v državi praktično mono- pol. Vsa svoja sredstva (928 avtomehaničnih delavnic, 500 žerjavov, 3.100 vlačnih vozil, 500 avtomobilov) je porazdelila na 11 operativnih central, ki so posejane po vsem italijanskem ozemlju in povezane z računalniškim sistemom. V njih je zaposlenih 5.100 nameščencev, za katere je značilno, da so bili skrbno izbrani tudi na osnovi poznavanja tujih jezikov. Služba deluje podnevi in ponoči brez prekinitve. Obljubljajo, da je na avtocesti pomoč zagotovljena v 20 minutah, v mestnih središčih pa v pol uri. Številka 116 je direktno povezana z najbližjo centralo ACI in ne več s centralo SIP, kot je bilo doslej. To omogoča hitrejšo in učinkovitejšo intervencijo, saj mehanik lahko takoj izve za najbolj verjetno okvaro in nato ustrezno ukrepa, če je mogoče že na cesti. Storitev velja za vse italijanske avtomobiliste, cene pa so za člane ACI izredno nizke: za prvo vleko na avtocesti znaša strošek 5 tisoč lir (za nečlane 55 tisoč), na navadnih cestah pa za člane vedno 5 tisoč, za nečlane 32 tisoč lir. Skoraj pri vseh večjih avtocestnih postajah ima služba 116 svoje delavnice, če pa je okvara hujše narave, lahko voznik najame avtomobil, za katerega bodo člani plačali 11 tisoč lir na dan, nečlani pa 15 tisoč. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili tudi brošuro »Italia no problems«, ki jo je ACI pripravil v sodelovanju z ministrstvom za turizem in je namenjena ravno turistom. V njej dobijo avtomobilisti nasvete za vsako rabo in to v štirih jezikih. Pri tem naj še posebej podčrtamo, da je za turiste vleka brezplačna in da lahko v vsakem primeru, ko si ne znajo med potovanjem po Italiji pomagati, kličejo na št. 116. Usluge, ki jih nudi služba 116 so torej mnogovrstne in širšega družbenega značaja, predvsem pa koristne za varnost v prometu, kar je še posebno v času množičnih počitnic izredno pomembno. V Križu tradicionalni praznik vina in rib Na prireditvenem prostoru »na Klancu« v Križu bo danes in jutri praznik vina in rib, ki ga skupno prirejajo zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg«, športni društvi Vesna in Mladina ter KD Vesna. Danes ob 19.30 bo koncert domače godbe na pihala Vesna, jutri ob isti uri pa bo na prazniku nastopila baletna skupina ŠD Mladina. O-ba večera bodo za ples igrali Domači fantje iz Divače. Danes in jutri deželni kongres ARCI Danes in jutri bo v časnikarskem krožku potekal deželni kongres združenja ARCI, na katerem bodo sodelovali predstavniki 116 društev, ki imajo v svojih vrstah 11.200 članov. Med tistimi, ki bodo imeli posege na kongresu, je tudi Darko Bratina, ki bo govoril o raziskavah in kulturnem delovanju v Furlaniji - Julijski krajini, direktorica inštituta za mednarodno sociologijo iz Gorice bo nato govorila o raziskavah o kulturnih inštitucijah in dejavnosti v F—JK, deželna svetovalka Augusta De Piero Barbina pa bp govorila o zakonskih možnostih pri ustvarjanju kulture miru. Sagra v Praprotu Vaška skupnost iz Praprota obvešča, da bo danes in jutri ponovila vaško šagro, ki je zaradi slabega vremena n; mogla do kraja izpeljati prejšnji teden. Praznik, na katerem je tudi razstava vin, bodo odprli danes, ob 15. uri s tekmovanjem v bri-školi. Ob 19. uri bo nastopila kotal-karska skupina društva »Polet« z Opčin. Zvečer se bomo lahko zavrteli ob zvokih ansambla Pomlad. V nedeljo je predviden pohod po bližnjih vaseh in hribih. Start^ bo ob 9. uri, vpisovanja se bodo začela ob 8, uri. Spodobilo bi se, če bi se tudi kako naše društvo ali posameznik udeležil tega tekmovanja. Ob 17. uri se bo pričelo tako pričakovano tekmovanje v košnji; organizatorji še posebej opozarjajo tekmovalce, da bodo morali letos klepati kose na kraju samem in da bodo ocenjeni tudi v tej veščini. Spored se bo nadaljeval z nastopom godbe na pihala iz Ric-manj (ob 19. uri). Za veselje in ples bo zvečer poskrbel ansambel The Devils. Senator Sema praznuje 70 let Včeraj je obhajal 70. življenjski jubilej senator KPI Paolo Sema, naturalizirani Tržačan, a Pirančan po rodu. Bil je senator v dveh mandatnih obdobjih, ob življenjskem jubileju pa mu je čestital tudi generalni tajnik KPI Natta. Tržaška federacija bo z njim slavila danes ob 10. uri na sedežu v Ul. Capitolina 3. Literatu Biagiu Marinu častno meščanstvo Trsta Župan Richetti je na včerajšnji slavnostni seji tržaškega občinskega sveta podelil častno meščanstvo Trsta pesniku Biagiu Marinu, ki je doma iz Gradeža, a je dolgo let živel in ustvarjal v našem mestu. O Marinu, literatu in človeku je obširno govoril zgodovinar Claudio Magris, ki je prehodil vso njegovo življenjsko pot od prvih pesniških izkušenj v znameniti florentinski literarni reviji »La voce« do zadnjih poezij v beneškem narečju. Biagio Marin, ki je star 94 let, je ena redkih osebnosti, ki so v povojnem času prejele častno meščanstvo Trsta. Med zadnjimi, ki jih je doletela ta čast, sta znanstvenika Jacques Picard in Nobelov nagrajenec Abdus Salam, ravnatelj Miramarskega centra za teoretsko fiziko, župan Richetti je včeraj tudi napovedal, da Im občina v kratkem izdala zbirko pesmi, ki jih je Marin napisal med svojim tridesetletnim bivanjem v Trstu. Na sliki: župan Richetti bere utemeljitev podelitve častnega meščanstva pesniku Marinu (levo). V okviru tržaškega velesejma Včeraj in danes posvet o transportu surove kave Kongresni center na tržaškem velesejmu je bil včeraj prizorišče prvega od dveh mednarodnih dnevov . kave, ki jih prirejajo Velesejemska ustanova. Associazione Caffè in tržaška Trgovinska zbornica,. Letos ima manifestacija še poseben značaj, saj potekata hkrati generalni skupščini evropskih odborov združenj za kavo CECA in združenj pražilcev kave EUCA, ki se ju udeležujejo najvidnejši izvedenci sektorja iz vse Evrope. Tema včerajšnjega srečanja je bil pomorski transport kave, s posebnim ozirom na Jadransko morje in zavarovalništvo pri pomorskem transportu. Danes se dnevi kave nadaljujejo s poročili na temo »Pristanišče in suho-zemski transport kave«, ki jih bodo imeli strokovnjaki s področja cestnega in železniškega prometa ter carinske službe. Razgovor o morju kot viru prehrane Danes bo v okviru praznika Unità ob 20.30 na Nabrežju Sauro zanimiv razgovor o morju kot novem viru prehrane in tržaških izkušnjah pri ribolovu in raznih kulturah v morju. Včeraj dopoldne na notranji cesti avtoporta pri Fernetičih V prevrnjenem tovornjaku hudo ranjena voznika Dva voznika tovornjaka sta se včeraj hudo ranila v slikoviti prometni nesreči na cesti, ki povezuje sežanski terminal tovornjakov s tovornim postajališčem pri Fernetičih. Tovornjak s priklopnikom tržaške registracije se je iz še nepojasnjenih razlogov v ostrem ovinku na italijanski strani prednostne ceste za tovornjake prevrnil na bok. Voznika sta ostala vkleščena v kabini in šele Po poldrugi uri so ju lahko potegnili iz razbitin. Enemu je v nesreči že-lezje skorajda odtrgalo desno roko, teko da so mu jo morali zdravniki dokončno amputirati nekaj centimetrov pod laktom. Drugi voznik je u-trpel več kostnih zlomov. Nesreča se je pripetila malo po 11. uri. Tovornjak s priklopnikom, ki je prevažal zaboje pršutov, je ravno privozil z jugoslovanske na italijansko stran, ko je v ostrem ovinku na desno, najverjetneje zaradi prevelike hitrosti, zavozil na rob ceste, oplazil in izrul štiri droge javne razsvetljave, treščil v obcestno ograjo, podrl nekaj metrov obcestnega zidu ter se prav ob robu ceste prevrnil na levi bok: Železni kontejner z zmr- zovalnikom se je odtrgal s priklopnika in se z vso težo prekucnil čez rob ceste, kake štiri metre globoko na spodnjo cesto, »še sreča, da se je kontejner odtrgal od priklopnika,« je pozneje komentiral eden od gasilcev, ki so priskočili na pomoč, »sicer bi lahko s svojo težo povlekel za sabo tudi kabino tovornjaka.« Oba voznika sta ostala, kot rečeno, vkleščena v razbitinah kabine. Tržaški gasilci so si s hidravličnimi kleščami utrli pot med železje, kar je omogočilo da so zdravniki in bolničarji še v kabini nudili pomoč 37-let- nemu Jovanu Gvozdenoviču in njegovemu sovozniku, 26-letnemu Branislavu Dudukoviču, ki sta oba jugoslovanska državljana. Prvemu je skoraj popolnoma odrezalo desno roko pod komolcem, tako da so mu morali zdravniki vbrizgati morfij za ublažitev bolečin, ga umetno hraniti in o-praviti transfuzijo krvi. Po poldrugi uri prizadevanj je gasilcem uspelo potegniti oba voznika iz oklepa pločevine, nakar so ju z rešilcem Rdečega križa prepeljali v katinarsko bolnišnico. Gvozdenoviču so nemudoma amputirali desno roko pod komolcem in mu oskrbeli ostale rane in poškodbe, medtem ko so Dudukoviču u-gotovili zlom leve rame, rano na levem kolenu in udarce po rebrih. Prvemu vozniku so zdravniki izrekli prognozo 90 dni, drugemu pa 40 dni zdravljenja na ortopedskem oddelku. Med reševanjem ranjencev si je huje poškodoval kazalec in sredinec desne roke tudi 20-letni pomožni gasilec Luciano Škabar iz Ul. Vasari 10. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu oskrbeli rano in mu predpisali 30 dni okrevanja na domu. Gasilci pa so po nesreči še nekaj ur delali, preden so dokončno odstranili tovornjak in počistili cestišče. Na slikah prizora, posneta med reševalno akcijo. Večer se bo nadaljeval ob 21. uri z nastopom folklorne skupine Ivan Senjuh Ujak iz Slavonskega Broda, za konec pa bodo ob 22.30 nastopile še mažoretke iz Ljubljane. Vespa v kombi 20 dni se bo morala zdraviti 27-let-na poštarka Alessandra Ruzzier zaradi poškodb, ki jih je skupaj s sopotnikom na svoji vespi, 28-letnim kurirjem Dariom Blasuttom (iz bolnišnice so ga odpustili s prognozo 15 dni okrevanja), dobila pri trčenju z kombijem ljubljanske registracije, ki ga je upravljal Jože Gornik iz Grahove ulice v Ljubljani. Zgodilo se je na križišču Ul. Brigata Casale in Costalunga. Poskus samomora? Včeraj nekaj po poldnem sta dva mimoidoča zaslišala klice na pomoč cb obali barkovljanskega portiča. Pognala sta se v vodo in potegnila na suho nezavestnega 43-letnega Claudia Monfredo, ki se je utapljal z glavo pod trupom ene od zasidranih bark. Rešitelja sta mu pomagala z umetnim dihanjem, nato pa so ga z rešilcem odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za o-življanje s prognozo 15 dni. Vsekakor ni jasno, ali je šlo za poskus samomora ali za nesrečo, saj je Monfreda na obrežju pustil lepo zloženo obleko in denarnico s približno 400 tisoč lirami. Zapustila nas je naša draga Marija Razpet vd. Strani Pogrdb, bo danes, 29. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Dolini. Žalostno vest sporočajo svojci. Domjo, 29. junija 1985 Ob izgubi uslužbenke Marije Razpet izrekajo uprava in uslužbenci občine Dolina iskreno sožalje hčerki Ivijani. Učenci in učiteljice osnovne šole »F. Venturini« iz Boljunca izrekajo učiteljici in kolegici Ivijani Štrajn globoko sožalje ob izgubi drage mame. Ob težki izgubi mame Marije izrekajo iskreno sožalje učiteljici Ivijani Štrajn otroci, starši, učno in neučno osebje slovenskega otroškega vrtca iz Boljunca. gledališča ROSSETTI Od danes do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »Festival operete 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita« F. Lebarja, »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Frimla in H. Stot-harta. Danes, 29. junija, ob 20.30 otvoritev Festivala operete z Lebarjevo »FRA-SQUITO«. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. Jutri, 30. 6., ob 18.00 ponovitev. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433. I. preddverje V ponedeljek, 1. julija, od 14. do 18. ure: Predstavitev japonskih avtomobilov subaru s pogonom na vsa štiri kolesa. Sprejemna dvorana Do 31. avgusta: Juan Miro, grafika. Ob 16. mednarodnem grafičnem bienalu. Razstava bo odprta od 1. julija do 31. avgusta vsak dan od 12. do 19. ure. Vstop prost. Zadruga »Kriški breg« KD Vesna ŠD Vesna ŠD Mladina prirejajo danes, 29.6., in jutri, 30.6. v Križu 18. PRAZNIK VINA IN RIB DANES : ob 16. uri otvoritev praznika ob 19.30 koncert godbe na pihala »Vesna« JUTRI: ob 10. uri odprtje kioskov ob 19.30 nastop baletne skupine ŠD Mladina Oba večera ples z ansamblom »DOMAČI FANTJE« iz Divače včeraj-danes razstave ŠD ADRIA KD LONJER - KATINARA VAŠKI PRAZNIK v Lonjerju 29. in 30. junija Oba večera ples z ansamblom THE LORDS. kino Ariston 21.30 »Birdy - Le ali della libertà«. Režija Alan Parker. M. Mo-dine, N. Cage, K. Young. Glasba Peter Gabriel. V primeru slabega vremena bo predstava v zaprti dvorani. Eden 15.30 — 22.10 »II diavolo della signora Jones - parte II.«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 18.00 — 22.00 »La medusa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 18.00 — 22.15 »Biade Run-ner«. Harrison Ford. Nazionale Dvorana št. 1 15.45 — 22.00 »Shining«. J. Nicholson. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Turbamenti di una signora di provincia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Oltre le sbarre«. Mignon 16.30 — 22.15 »Baby, il segreto della leggenda perduta«. Grattacielo 18.00 — 22.15 »I due carabinieri«. E. Montesano, C. Verdone. Capito! 16.00 — 22.00 »Starman«. J. Bridges, K. Alien. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Prova d’innocenza«. D. Sutherland. Lumiere 17.00—22.00 »Rambo«. Silvester Stallone. Alcione 16.00 — 22.00 »Scomparso«. Radio 15.30 — 21.30 »Experiences«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij mali oglasi razna obvestila Starši prizadetih otrok in sklad M. Čuk prirejajo poletni center na Opčinah od 19. do 30. avgusta. Cena 30.000 lir. Odprto otrokom od zadnjega leta vrtca do 2. raz. srednje šole. Predvpis opravite čimprej po telefonu ob delavnikih št. 211-691, 212-138, 212-175 med 14. in 15- ure, ali pismeno z navedbo imena, priimka, datuma rojstva, razreda in šole, bivališča in telefona, možnosti prevoza in zaposlenosti staršev na naslov sklad »Mitja Čuk« p.p. 2046 34016 Opčine. ŠZ Gaja vabi na šagro, ki bo od 29. t. m. do 7. julija na športnem igrišču na Padričah. Od ponedeljka dalje bo nogometni turnir 4:4. Vpisovanje še jutri na športnem igrišču. Vsak večer ples z ansamblom TAIMS. Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo v ponedeljek, 1. julija, ob 20.30 v Partizanskem domu zadnje srečanje v zvezi z organizacijo praznika v Bazovici. Toplo vabimo vse odbornike, člane in prijatelje, da se tega srečanja udeležijo. Društvo Ekonomist vabi vse člane na košarkarsko tekmo: Diplomirani proti študentom, ki bo v petek, 5. julija, ob 19.30 v Dijaškem domu v Gorici. Odhod ob 18.45 z osebnimi avtomobili z Oberdanovega trga. Sledi družabnost. KRUT prireja za člane in prijatelje enotedensko bivanje, v dveh izmenah, v Domu Mangart v Žabnicah. Informacije in vpisovanje na sedežu KRUT v Ul. Montecchi 6 (tel. 795-136) od 9. do 12. ure. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica šolske vesti Vpisovanje za šolsko leto 1985-86 na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre »žiga Zois« v Trstu poteka vsak dan od 9. do 12 ure do vključno 6. julija. Državni poklicni zavod J. Stefan javlja, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1985-86 do 6. julija v tajništvu šolje od 9. do 12. ure. 28. 6. 1985 Ameriški dolar .... Kanadski dolar .... švicarski frank .... Danska krona . . 175.— Norveška krona .... Švedska krona Holandski fiorini .... Francoski frank .... Belgijski frank .... Funt šterling Irski šterUng Nemška marka .... Avstrijski šiling .... Portugalsld eskudo . . . Japonski jen Španska pezeta .... Avstralski dolar .... . . 1.180.- Grška drahma DebeU dinar . . 6.20.- Drobni dinar BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. r.A. TRST - ULICA F.-RLZI IO - (£2 B1-AAB ZAHVALA PD Kolonkovec - Ženjan se zahvaljuje vsem, ki so prispevali in. pomagali za lep uspeh tradicionalnega praznika. Predvsem podjetjem in državnim ustanovam: Tržaški občini, Tržaški pokrajini, Tržaški trgovinski zbornici, Hranilnici in posojilnici na Opčinah, Tržaški kraditni banki in Kmečki zvezi. Oprostimo se, da nismo izvršili napovedanega programa, ker je bilo slabo vreme. Množično udeležbo je imela razstava starega vinskega^ orodja. Cenjena je bila predvsem vinska razstava kakovostnih domačih vini. Pri ocenjevanju je letošnja komisija bila v zadregi. Na-grajenci belega vina sor I. Romano Kobec, H. Karel Valentinčič, Hi Alojz Debeliš; za črno vino pa: I. Pepi Stopper, H. Valentin Savi’ m Germano Grahonja. Napovedano poimenovanje pevskega zbora smo prenesli do septem-bra. Zahvaljujemo se KD Rovte - Kolonkovec, ki nam je ob tej priliki darovalo lep šop cvetja. izleti Godba na pihala iz Ricmanj vabi danes, 29. junija, ob 20.30 v Kulturni dom v Ricmanjih na zaključno prireditev gojencev Glasbene šole. Vabljeni! SPDT obvešča, da bo odhod izletnikov na tridnevni izlet za osnovnošolsko mladino jutri, 30. junija, ob 5. uri z železniške postaje v Sežani. Povratek je predviden v torek, 2. julija, ob 20.15 v Sežani. SPDT prireja v soboto, 13., in v nedeljo, 14. julija, dvodnevni avtobusni izlet na Črno prst (1844 m) ob priliki 20. obletnice smrti Zorka Jelinčiča. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304) vsak dan ob uradnih urah. Vabljeni! KD Slovan - Padriče obvešča pevce in pevke, da je odhod avtobusa za gostovanje v Tolminu, ki bo danes, 29. junija, ob 15. uri od Femetičev (jugoslov. stran). Na razpolago je še nekaj mest; cena 5.000 lir. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). PRODAJAM trgovsko licenco (jestvine). Informacije po tel. na št. 0481/21097. PRI MIŠKOTOVIH na Opčinah tudi letos odprta osmica. Zagotovljen tudi prigrizek. IŠČEM v bližnji okolici Trsta hišo z vrtom, tudi staro, ali zazidljivo zemljišče. Tel. Alpe-Adria št. 794-672. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Rep-nič št. 2. IŠČEM stanovanje v najem za leto dni, tudi opremljeno. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ulica Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Iščem«. PRODAM po ugodni ceni hidravlično stiskalnico za grozdje, enkrat rabljeno, premera 70 cm in traktorsko frezo renter širine 150 cm. Tel. v večernih urah na št. 0481/85728. OSMICO je odprl Just Hrvatič v Ricmanjih. TOV. RINO SODNIK iz Trsta, prosim pokbčite oz. sporočite svoj naslov na tel. v Ljubljani 003861/325311 - Sever. IŠČEM ploščo za štedilnik na drva, v dobrem stanju, 41x48 cm. Tel. na št. 040/228-728. NUJNO IŠČEM stanovanje pri Domju ali v okobci, tudi potrebno popravil. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Nujno«. MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Narodna 28, pri tramvajski postaji, nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami V ZGONIKU na št. 15 je odprl osmico Marjo Milič. Toči dobro črno in belo domačo kapljico. čestitke Danes praznujeta 50 let skupnega življenja ZOFIJA VIVODA in FILIP BLAŽEVIČ. še na mnoga srečna in zdrava leta jima kličeta Ernesta ter vsa družba iz glave tržnice. Danes si bosta FLORJAN KRALJ in VILMA KOCMAN izmenjala zlata prstana. Le dve besedi »bodita srečna«, a željo eno »sreča vama bodi večna« Vama iz srca želimo Alda, Sergij, Irina in Peter. Ob rojstvu malega SANDIJA iskreno čestita kolegici Ketty in možu kolektiv TKB Danes se poročita v Dolini LORELLA in DAMJAN Mnogo sreče in zadovoljstva v življenju jima želijo člani Občinskega združenja prostovoljnih gasilcev Breg Danes se poročita DAMJAN SANCIN in LORELLA GRISON Bivšemu predsedniku in dolgoletnemu članu Majence želita vso srečo na skupni poti dolinska fantovska in dekliška Predsedstvo in kolektiv SDGZ voščita VILMI in FLORJANU obilo sreče in razumevanja na skupni življenjski poti. Našima dragima nonotoma SOFIJI in FILIPU 50 zlatih poljubčkov. Laura, Alex, Elena, Sergio, Ana in Lucio. Pred 50 leti sta se vzela naša draga starša SOFIJA in FILIP BLAŽEVIČ Od srca jima želimo še mnogo srečnih in zdravih let skupnega življenja Marija, Ramiro, Nada in Marjo z družinami Danes se v Zgoniku poročita SONJA DOLJAK in MIRKO SARDO Ob tej priliki jima iskreno čestita sekcija KPI J. Pegan Danes se poročita SONJA in MIRKO Vso srečo jima želijo C.G.R.-evci Danes, SOBOTA, 29. junija PETER IN PAVEL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 17.57 in zatone ob 2.29. Jutri, NEDELJA, 30. junija EMILIJA Vreme včeraj: temperatura zraka 23,5 stopinje, zračni tlak 1015,6 mb raste, veter 22 km na uro severozahodnik, burja s sunki 40 km na uro, vlaga 36-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Lara Biondi, Daniele Zanon, Davide Gallo, Piero Stradi, Peter Planinšek, Davide Stocovaz, Manuel de Rota. UMRLI SO: 82-letna Antonia Versich vd. Pippolo, 84-letni Mauro Milotin, 86-letni Luigi Suppini, 89-letna Lucia di Demetrio vd. Bozza, 78-letni Francesco Cerbi, 64-letni Giovanni Paladin, 54-letna Eleonora Scalamera por. Carelli, 65-letni Carlo Furlan, 82-letna Antonia Capello vd. Bossi. OKLICI: uradnik Dario Steffinlongo in uradnica Cristina Minca, električar Riccardo Cecchini in šivilja Susanna Cociancich, mehanik Fabrizio Maschietto in uradnica Laura Debse, delavec Aldo Bergot in zastopnica Antonella Fonzari, trgovski agent Giorgio Taccheo in uradnica Ilaria Buffolo, delavec Fulvio Giacomini in litografka Fabiana Lenarduzzi, pomorščak Giovanni Galli in sluginja Dolores Flego, uradnik Giuseppe Amoroso in gospodinja Paola Za-rotti, inštalater Roberto Armenia in zastopnica Roberta Colucci, finančni stražnik Antonio Lo Mastro in uradnica Milvia Novak, uradnik Fulvio Santini in uradnica Patrizia Armanini, delavec Giuseppe Marchi in uradnica Roberta Colautti, uradnik Salvatore Romano in knjigovodinja Roberta Deiuri, uradnik Giuseppe Leone in uradnica Angela -Rosa Inverso, uradnik Giorgio Toffoli in univerzitetna študentka Gabriella Mauro, agent JV Enzo Sciacca in prodajalka Maria Elena Piombo, finančni stražnik Giuseppe Natali in trgovka Donatella Stock, kemični inženir Alberto Della Torre in šolnica Marilena Cricchi, uradnik Giuseppe Spina in študentka Marinella Caterina Corda, trgovec Paolo Rizzotti in gospodinja Patrizia Ridolfo, uradnik Daniele Bellini in u-radmea Lucetta Rossetto, fizioterapist Sergio Gerzelj in študentka Elena Cau, smučarski _ učitelj Ezio Ferin in smučarska učiteljica Maurizia Lenardon, trgovec Guido Giraldi in uradnica Morena Zuliani, študent Alessandro Kalc in gospodinja Cristina Guštin, šofer Gi no Skerl Tommasi in pomočnica Lorella Colmartino, upokojenec Domenico Lo Castro in gospodinja Germana Collarini, trgovski agent Nicola Miriello in Cinzia Di Finizio. V Dobni se zaključujejo 4. junijski glasbeni in likovni večeri. Razstavo Silve Bogateč in Gabrijele Ozbič si v Torkli lahko ogledate samo še danes od 19. do 21. ure. Vabljeni! prispevki DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Ul. del Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tet 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: teL 299-197. V počastitev spomina S. Dolesa, š. Veljaka in P. Gregoriča daruje dniži-na Gruden (Nabrežina) 50.000 Ur za mladinski pevski zbor Glasbene matice in 50.000 Ur za SKD Barkovlje. V spomin na Pepija in RozaUjo Orel daruje Nadja 10.000 Ur za ureditev igrišča SKD Barkovlje. Za zidavo športnih objektov in za ogrevanje dvorane SKD Barkovlje darujejo: Vanja Lokar 1.000.000 Ur, Sonja Lokar 1.000.000 Ur, Romano Emili 20.000 Ur, družina Zorn (Prosek) 100.000 Ur, družina Meden 50.000 Ur ter družina dr. Mahnič 110.000 Ur. Namesto cvetja na grob Milke Štukelj darujeta Genija in Lidija Ferluga 20.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Zofije Škerlj vd. Sancin daruje Anica Gombač 10.000 Ur za sklad M. Čuk. V spomin na Zofijo Škerlj vd. Sancin darujejo svojci 20.000 Ur za KD I. Grbec, 20.000 Ur za Dom J. Ukmarja, 20.000 Ur za Dijaško matico, 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za KD Barkovlje. Darjo Starc daruje 10.000 Ur za TPK Sirena. V počastitev spomina Karla Uršiča daruje Boris Krapež 35.000 Ur za TPK Sirena. V spomin na Franca Kalca daruje družina 50.000 Ur za KD Skala - Gro-pada, 30.000 Ur za sekcijo KPI Z. Kralj, 20.000 Ur za šolo K. Destovnik - Kajuh, 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine in 10.000 Ur za ŠZ Gaja. Ob 40. obletnici osvoboditve in v počastitev staršev daruje Alma 20.000 Ur za Združenje bivših aktivistov NOB. Ob rojstnem dnevu nepozabne Marice daruje Alma 10.000 Ur za Slovenski dijaški dom v Trstu in 10.000 Ur za Slovensko kulturno društvo Barkovlje. V spomin na Mirka Manfreda daruje Edvin Komar z družino 30.000 Ur za Godbo na pihala iz Ricmanj. V počastitev spomina Danila Peta-rosa darujeta Zorka in Robi 20.000 Ur za Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg in 20.000 Ur za ŠD Breg. V spomin na Danila Petarosa darujeta Raja in Danilo Glavina 10.000 Ur za PD Slovenec. 50-letniki s Proseka in Kontovela darujejo ob družabnem snidenju 100.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Pavle Baričeve daruje Josip Gorup 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomni na Giancarla Gerdino daruje Stana škelj 20.000 Ur za sklad M. čuk. Namesto cvetja na grob Danila Petarosa daruje Just Spetič 15.000 Ur za gasilsko društvo Breg. V spomin na drago mater Kristino in ljubega očeta Alfonza daruje Lija-na Hutter 100.000 za TPK Sirena. V počastitev spomina pok. Štefana Veljaka in Sergija Dolesa darujeta Li-jana in Giorgio Cesini 50.000 Ur za Glasbeno matico. NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litra) PETROJLCHI MICA ADRIATICA F. MALE Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega goriva SERVIZIO TOTAL TOTALCOMFORT TRST - DOMJO 145 - TEL: 817395 -824400 LESENI PODI: □ dobava □ montaža □ popravila Trst — Ul. Marco Polo 35/A □ strganje Tel. (040) 775-190 □ lakiranje POPUSTI OD 10 DO 50% TUDI PRI ZIMSKIH ARTIKLIH trgovina pelletterie V G TCj 3 n I TRST - TRG SV. JAKOBA 6 film - film - film ureja kinoatelje PRAZNOVANJE POMLADI 1977 Režija: France Štiglic Igrajo: Zvone Agrež, Rei ja Babič, Zvone Hribar in drugi TV Ljubljana, danes, 29. junija, ob 15.30. Kurentovanje je prastari poganski običaj praznovanja pomladi: kmečki fantje v strašljivih maskah pobijajo zlohotne črte. Demonski ples kurentov, ki prebujajo Pomlad, zahteva torej tudi smrtne žrtve in postane obenem priložnost za vaščane, da obračunavajo stara sovraštva in maščeva nja. Taki »legalizirani« umori so trajali tja do časov Marije Terezije, ki jih je skušala s krvjo zatreti. Prav v to obdobje je Štiglic postavil svoj film; avstrijski vojak Simon se po petih letih vrne v rodno vas s četami Marije Terezije, ki so zadolžene zatreti stare običaje. Ne more se izogniti srečanju z nekdanjo a še vedno bujno ljubeznijo, Suzano, ki pa se je pravkar poročila s premožnim Štefanom. Na dan kurentovanja se moška spopadeta, a sredi boja Simon odneha in »skrivaj« sleče masko. To dejanje mu bo usodno, kajti Suzana ga bo izdala vojski, ker se je oblekel v kurenta. Obenem bo usodno tudi Štefanu; ubil bo svojega brata, ki se je oblekel v Simonovo masko. CHIAMATA PER IL MORTO The Deadly Affair Smrtna zadeva - 1967 Režija: Sidney Lumet Igrajo: James Mason, Simone Signo- ret, Maximilian Schell in drugi. RAI 2, danes, 29. junija, ob 20.30 Lumet je z The Deadly Affair zrežiral vohunsko zgodbo. Glavni junak filma in obenem Le Carrejevih romanov je tajni agent George Smiley. Lumet je namreč povzel filmi po romanu Johna Le Carreja »The Deadly Affair«, ki ga literarna kritika uvršča med boljše kriminalke, na ravni zgodb o inšpektorju Maigretu. Lumet je La Carrejev roman' zreduciral vsekakor predelal v dober akcijski film. V vlogi tajnega agenta igra Maximillian Schell, obetajoči igralec, ki pa je igral vedno postranske vloge (Dossier Odessa, Giulia, La croce di ferro). V zapleteni zgodbi izstopa tudi Simone Signoret. ZAZIE NEL METRO’ Zazie'dan le metro Zazie v metroju, 1960 Režija: Luis Mahe Igrajo: Chaterine Demongeot, Philippe Noiret, Vittorio Caprioli in drugi RAI 2, v ponedeljek, 1. julija, ob 16.40 Zazie je desetletna deklica, ki živi na podeželju in pride na obisk k stricu v velemesto Pariz. Tu odkriva novi svet in drugačno življenje: boljši trg, promet, cabaret, pivnice, taxi je in tramvaje in pa seveda metro, ki je zanjo največja zanimivost. V kaotičnem okolju spozna tudi množico najbolj čudnih in nenavadnih ljudi, med katerimi izstopa njen stric Gabriel, ki pleše v ženskih oblekah v nočnem lokalu. Pariška izkušnja bo deklico pretresla in na materino vprašanje, kako se počuti, bo odgovorila, da se čuti postarelo. Filmska kritika ima Zazie v metroju za najbolj popolno delo Louisa Melleja in čeprav ga uvršča med komične in ležerne filme (najbolj se približuje absurdnemu humorju bratov Marx) je v bistvu izraz težav in neuravnovešenega življenja človeka v mestu XX. stoletja. Malie je zgodbo povzel po romanu Raymonda Que-neauja in je imel največje težave prav v prilagajanju njegove komičnosti predvsem jezikovne in lastno popolnoma vizivno . FREAKS, 1932 Režija: Tod Browning Igrajo: Olga Baciano va, Leila Hyams, Roscoe Ates in drugi. RAI 3, v ponedeljek, 1. julija, ob 22.35. Tod Browning je klasik na področju grozljivke. Njegovi filmi dosežejo višek tega žanra v letih 30. V naslednjem desetletju uvede Val Lewton določene inovacije, ki popolnoma nasprotujejo Browningovemu filmskemu izražanju in ki nakažejo novo pot razvoja omenjenega žanra. Medtem ko Browning neposredno prikaže grozljiva bitja in so torej prisotna v filmu, jih Lewton v svojih filmih ne prikaže, vidimo le njihove sence in glasove, -kratka le občutimo njihovo prisotnost. Prisotnost in odsotnost pošasti postaneta kodeksa po katerih razlikujemo dva tokova grozljivke. V današnjih horror filmih prevladuje Browningov koncept grozljivke predvsem zaradi velikega razvoja truke, ki omogoča da so monstrumi, ki so v preteklosti večkrat izpadali smešni in neverjetni danes mnogo bolj realni in strašljivi. Freaks je višek in suma Browningo-vega »deviantnega« filmskega izražanja. V njem nastopajo resnični pohabljenci, prithkavci, izmaličena bitja, ki se skupaj združijo, da bi se maščevala nad umorom svojega vodje. Browning je dogajanje uprizoril v cirkusu, podobno kot David Linch v svojem, sicer kasnejšem, The Elephant man. BOLERO GLI UNI E GLI ALTRI Les uns et les autres Eni in drugi, 1981 Režija: Claude Lelouch Igrajo: Robert Hossein, Nicole Garcia, Geraldine Chaplin in drugi RAI 1, v torek, 2. julija, ob 21.35 Strmti pol stoletja v film je težka naloga, lažje pa postane če avtor ne namerava prikazati globljih sporočil in namenja film publiki, ki nima pre-velikih intelektualnih zahtev in se zadovoljuje s sentimentalnim obujanjem preteklosti. Ta je namen Lelou-chovega filma, in čeprav je dramaturška osnova preveč preprosta in predvidljiva, je film prikupen in v nekaterih prizorih psihološko subtilen. Obdobje je prikazal preko življenja štirih družin različnih narodnosti (ruska, francoska, nemška in ameriška), ki jih druži ljubezen do baleta in glasbe: med Rusi je plesalec iz Bolšoja, ki se je boril v Stalingradu, med Francozi je glasbenik, ki je izvajal v Folies Bergère, deportiran v lagerju in nato vojak v Alžiriji, med Nemci glasbenik, ki je iskal uspehe pri Hitlerju in med Američani jazz glasbenik in slavna pevka. MUCCHIO SELVAGGIO The Wild Bunch Divja tolpa, 1969 Režija: Sam Packinpah Igrajo: William Holden, Ben Johnson, Robert Rya» in drugi Italia 1, v četrtek, 4. julija, ob 20.30 Sam Peckinpah je višek svojega u-stvarjalnega dela dosegel z režiranjem westemov: Major Dundee, The Ballad of Cable Hohue, The Wild Bunch. O-menjene filme je realiziral, ko je we stem bil že v zatonu. Dal mu je ponovno pogon z nekaterimi inovacijami ki so postavile njegove filme v popolnem nasprotju s Fordovimi epopejami Divjega zahoda. V Peckinpahovih filmih ni Garyja Cooperja, Henryja Fonde ali Johna Wynea skratka ni Fordovih junakov, trdih, gotovih, vedno na strani pravice in v boju z zlom. Pe-ckinpahovi junaki so izgubljeni, zlob ni, vemo da bojo propadli in da nimajo upanja ter nobene bodočnosti. Romantičnost klasičnega westema se spremeni v nasilje in dekadenco Pe ckinpahovih filmov. Izmučeni junaki (William Holden, Robert O’Brien, Robert Ryan) se skoro naključno znajdejo sredi mehiške revolucije med revnim in sestradanim ljudstvom in bahaškimi generali. Film, ki se je začel z ropom, se nadaljeval s pobijanjem, se končuje s klanjem. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.15 Televideo 11.30 In piazza per l’Europa Manifestacija evropskih federalistov 13.00 Voglia di musica 13.30 Dnevnik 14.00 D grande colpo dei sette uomini d’oro - film Režija : Marco Vicario 15.25 Risanke 15.45 Avventure in fondo al mare -TV film 16.35 Speciale parlamento 17.05 L'orso smokey - risanke 17.40 Izžrebanje loterije 17.45 Verska oddaja 17.55 Sv. maša 20.00 Dnevnik 20.30 Al Paradise 22.10 Dnevnik 22.20 Posebni dnevnik - giornale Europa 23.30 Programi prihodnjega tedna 23.50 Dnevnik in vremenske razmere 23.55 Viareggio: Literarna nagrada Drugi kanal 10.50 Evrovizija: motociklizem -SP cl. 250 cc 11.55 Tele video 12.15 12.30 13.00 13.30 14.00 15.00 16.30 17.00 18.25 18.30 18.40 19.45 20.20 20.30 22.45 22.55 23.40 Programi prihodnjega tedna Giorni d’Europa Dnevnik 2 ob 13. uri Dnevnik - Bella Italia Due e simpatia športna sobota Tečaj angleškega jezika Srečanje s francoskim filmom A piedi, a cavallo, in automobile - film Izžrebanje loterije Športna poročila Cuore e batticuore - TV film Dnevnik Dnevnik - šport Chiamata per il morto - film Dnevnik - večerne vesti Il cappello sulle ventitré Dnevnik - zadnje vesti Tretji kanal 18.15 Programi prihodnjega tedna 18.30 Šola in vzgoja 19.00 Dnevnik 19.25 Že gledani in novi programi 19.55 Geo - L’avventura e la scoperta 20.30 Da Ellis Island a Washington 22.00 Dnevnik 22.25 Confessioni del Cavaliere d'industria Felix Kruli 22.30 Jazz club JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 13.35 Poročila 13.40 Spored za otroke - ponovitev oddaj Roža škrlatka pa sin orlič -lutkovna oddaja Naš prijatelj Tito - nadalj. Poletavček - nanizanka 14.40 Človekovi možgani 15.30 Retrospektiva filmov Franceta Štiglica Praznovanje pomladi - slovenski film 17.00 Tivat: rokomet (m) za lovoriko Jugoslavije Jugoslavija - Španija 18.20 Miti in legende 18.40 Boj za obstanek - dok. serija 19.05 Risanka 19.15 Cik-Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenske razmere 20.00 Praksa zaželena, a ne obvezna film 21.15 Zrcalo tedna 21.40 Gostilna Košnik 23.15 Poročila Koper 14.15 TV novice 14.20 Obtoženi ste, Oscar Wilde -film 15.45 Risanke 16.00 Nepremagljivi Shogun - risanke 17.00 Sava, reka, ki življenje daje -dok. oddaja 17.30 Čudoviti ranč Rumene žolne TV film 17.55 TV novice 18.00 Sužnja Isaura - TV film 18.30 Tretje stoletje 19.00 Mogočno morje - dok. oddaja 19.30 TVD Stičišče 19.50 Helzacomic - humoristična oddaja 20.25 Devet mest za morilca - film 22.20 TVD Vse danes 22.30 Življenje z računalnikom -dok. oddaja 23.00 Taksist - TV film 24.00 Odbojka - mednarodni turnir Zagreb 15.45 Programi prihodnjega tedna 16.15 Domačj ansambli: Ansambel Franca Korbarja 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Rokomet - za lovoriko Jugoslavije Jugoslavija - Španija - prenos 18.30 Prisrčno vaši - dok. oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Igrani film 21.45 Dnevnik 22.00 Od našega dopisnika iz Havane ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Alla ricerca di un sogno -TV film 9.30 Phyllis - TV film 10.00 Lassù qualcuno mi attende -filmska komedija Igrata Peter Sellers in Cecil Parker 11.45 Campo aperto - rubrika 12.50 H pranzo è servito - kviz 13.30 Supertotò - film 15.30 L’autista pazzo - film 17.30 TV film 18.30 Freebie and thè Bean -TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig-Zag - kviz 20.30 Nonsolomoda - tednik 22.30 Concerto dell’orchestra Filar monica alla scala diretto da Osawa 24.00 A Sud ovest di sonora - film ' Paola Onofri nastopa v nadaljevanki Helena. Igra vlogo sodobne in prikupne ženske RETEQUATTRO 8.30 Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra - novela 9.40 Malù - novela 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume e paillettes - novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mar Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 La fontana di pietra - novela 15.10 Ruy il piccolo cid - risanka 15.45 L’uomo ragno - risanke 16.10 Vicini troppo vicini - TV film 16.40 Retequattro per voi 17.00 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Malù - novela 19.45 Piume e paillettes - novela 20.30 Trilogia del terrore - film 22.00 Retequattro per voi 22.20 Goodbye Mr. Chips - film Igra: Peter O’Toole 1.00 L’ora di Hitchock - TV film ITALIA 1 8.30 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 9.30 Alla fiera per un marito - film 11.15 II salotto di Minilinea 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Šport 16.00 Bim Bum Barn - risanke 18.00 Musica è 19.00 Cassie and company - TV film 20.00 I cartonissimi 20.30 Supercar - TV film 21.30 La banda dei sette - TV film 22.30 Automan - TV film 23.30 šport 00.30 Deejay television - videomusic non stop TELEPADOVA 12.00 Operazione ladro - TV film 13.00 Catch 14.00 Eurocalcio 15.00 Luisana mia - TV film 15.30 Operazione ladro - TV film 16.30 Risanke 19.00 Risanke 19.30 Cuore selvaggio - TV film 20.30 L’aria d’amare - film 22.30 Illusione d’amore - TV film 00.30 Le tre morti del sergente Caiue film triveneta 9.30 Risanke 12.30 Primo mercato 14.45 L enigma che viene da lontano nadaljevanka 15.30 Risanke 16.30 A Sud dei Tropici - TV film 20.15 Filmski program 20.30 La trappola dell’isola - film 22.30 Primo mercato TELEFRIULI 14.30 Yeti - il gigante del 20. secolo -film 16.50 Risanke 18.30 Seme di speranza 19.30 Quella strana ragazza - TV film 20.30 Per qualche dollaro in più -film 23.00 Film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert simfoničnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: Iz živalskega sveta; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Swing-time; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Človek v sodobnem svetu; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 24.00 - 4.00 Nočni prograsn Radia Koper; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne infonnacije; 6.50 Objave; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Jutranji servic; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) Spremenjene frekvence Rad« Koper (italijanski program) — Srednji val 258,4 m ali 1170 MHs: UKW - Beli Krii 97,7 MHs; UKW Koper 89.3 MHz; UKW Nanos 101.0 MHz. 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.03 Ultra light; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi -strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.45 Glasbeni weekend; 16.33 Film in glasba; 16.55 Pismo od; 17.00 Disco magic; 17.33 In due è meglio; 18.00 Erano famosi; 18.33 Vse iz New Yorka; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutra-rya oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.15 Black-out; 11.00 Mina predstavlja; 11.44 Lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti; 13.00 Izžrebanje loterije; 13.25 Maser - glasba dan za dnem; 14.05 Frank Sinatra - pevec med mitom in realnostjo; 15.03 Variete; 16.30 Doppiogioco; 18.00 Objektiv Evrope; 19.15 Verska oddaja; 20.35 Studio za vas; 21.03 Z kakor zdravje-22.27 Malo gledališče; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 20.00 Poročila; 6.00 - 8.00 jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Ho sognato il paradiso; 11.00 Long playing hit; 12.10 Deželni program; 15.00 Viaggiatori a Trieste; 15.50 Hit-parada; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.55 Sveta mama; 20.20 Eri forte papà; 21.00 Simfonična glasba; 22,50 Eri forte papà -nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 0.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10- 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Dadio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodka in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom A la Carte; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu; Domovina je ena; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.00 -22.20 Iz naših sporedov; 22.50 Literarni nokturno - France Kosmač: Podobe našega pohoda; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba. Danes otvoritvena lahkoatletska slovesnost Danes kar tri prireditve Nad milijardo lir je občina porabila za posodobitev šolskega stadiona V Gorici, na šolskem lahkoatletskem stadionu na Rojcah, ki ga nazivamo po nekdanjem goriškem športniku Fabrettu, bo danes zjutraj, od 9. ure dalje, mednarodno trojno lahkoatletsko srečanje med ekipami Celovca, Nove Gorice in Gorice. Prireditev sicer sodi predvsem v športno kroniko. Vendar je prav, da jo omenjamo tudi na tej goriški strani, ker gre za potrditev prijateljskih odnosov, ki obstajajo med prebivalci teh treh mest na najrazličnejših področjih. Športno je eno takih. O prijateljstvu smo večkrat ugotavljali še zlasti ob raznih manifestacijah kulturnega značaja. Govorimo o tem na športnem področju. Govorili smo o tem pred mesecem in pol dni, ko so Celovčani prišli s posebnim vlakom na obisk Gorice in Nove Gorice. Go-.vorili smo o tem spomladi, ko se je več tisoč ljudi udeležilo pohoda prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice. Spet bomo o tem govorili čez teden dni, ko pridejo popoldne v Gorico udeleženci kolesarskega izleta od Celovca po Soški dolini mimo Nove Gorice v naše mesto. Šolskemu stadionu na Rojcah pa velja posvetiti še nekaj besed. Zgradila ga je pred tolikimi leti goriška občinska uprava za potrebe goriških rol. Poleg tega so kasneje zgradili telovadnico CONI. Kmalu je prišel na vrsto še nogometni stadion, potem pa še plavalna bazena, pokrit in na odprtem. Skratka, na Rojcah je zračio športno središče. Ker je tu na voljo tudi dijaški dom sinov nekda njih istrskih beguncev, so nekateri predlagali, da bi v Gorici odprli vi-roko šolo za telesno kulturo, kakršnih imamo v Italiji že nekaj. Gorica namreč slovi po obilici športnih naprav. Poleg že naštetih v tem centru na Rojcah imamo vse polno nogometnih rtadionov, športnih dvoran, tako občinskih kot šolskih in tistih posameznih društev. Telovadnica v našem kulturnem domu velja za eno najlepših, če ne za najlepšo v deželi. To uporablja predvsem naša šolska mladina. Pri Katoliškem domu je sedaj v gradnji še druga slovenska telovadnica. V načrtu na občini imajo še nekaj športnih naprav. So pa tudi težave. Ena takih je z nogometnim Igriščem v Štandrežu, ki ga uporabljajo igralci Juventine. Občinska u-prava bo morala čimprej rešiti to vprašanje, sicer štandreško društvo ne bo moglo nastopati. Gorica je, kljub tem pomanjkljivostim, tisto metto v Italiji, ki ima sorazmerno s prebivalstvom največ športnih naprav. Šolski lahkoatletski stadion pa je za današnje srečanje popolnoma prenovljen. Pred nekaj leti je vprašanje posodobitve stadiona postavil v goriškem občinskem svetu svetovalec inž. Marjan Cefarin, ki se sam u-kvarja z lahko atletiko. Dejal je, da so slačilnice v mali hiši neuporabne in da bi bilo treba marsikaj na stadionu nanovo urediti. Na županstvo so se tega nasveta lotili z vso resnostjo. Porabili so za prenovitev stadiona nad 700 milijonov lir. Nadaljnjih tri ali štiristo bodo še porabili v tem in prihodnjem letu. Vse tekmovalne steze so prekrili z najnovejšimi preparati nemške izdelave. V Italiji so to napravili prvič. V tujini so ti preparati dali zelo dobre rezultate. Uredili so tudi tekmovalno stezo na 3000 metrov. Preuredili so prostore za razne skoke. Gre za izjemne naprave, od katerih so spet nekatere bile v Italiji prvič postavljene. S temi novimi napravami bomo lahko v Gorici gostili mednarodne prireditve, kar dosedaj ni bilo mogoče. Novi so tudi prostori za sodnike in časnikarje. V najkrajšem času bodo na stadionu uredili tudi novo razsvetljavo. Nameravajo pa zgraditi tudi nove prostore za publiko, zamenjati ograja itd. Z novo športno napravo, ki bo služila predvsem šolam in članom lahkoatletskih društev, bo naše mesto pridobilo veliko. Brez dvoma bo tudi to vzpodbudilo še več mladih, da se prično ukvarjati z lahkoatletskimi disciplinami. Podprlo pa bo kandidaturo Gorice za odprtje kake visoke šole za telesno kulturo. Pomisleki o preveč prireditvah v poletnem počitniškem času Danes zvečer bodo v Gorici kar trt"’ prireditve. Nekoliko preveč za majhno mesto kakršno je Gorica. Pod šotorom na grajskem dvorišču nastopi dialektalna tržaška skupina. V dvorani goriškega avditorija ima letni koncert planinski zbor Monte Sabotino. V dvorani pokrajinskega sveta pa bodo počastili gradeškega narečnega pesnika Biagia Marina ob njegovi 94-letnici. Goriški kinoamater Aldo Grasselli bo predvajal dolgometražni film o tem pesniku. Prireditelj je pokrajinska uprava. Gre za prireditve ki imajo seveda vsaka zase svojo vrednost, tudi zato ker so vezane na nekatere datume in obletnice. Vendar pa je treba tudi povedati, da prihaja do take sočasnosti (s podobnimi vprašanji se med sezono ukvarjamo tudi v slovenskih društvih) prav zaradi tega ker ni nobene povezave med posamezni ii u-stanovami in društvi, ki skrbe za kulturo. V zadnjem času smo imeli prireditev še in še. Nekatere so uspele, druge pa, vsaj kar se tiče obiska publike, nikakor ne. Tako je tudi s poletnimi prireditvami na goriškem gradu pod platneno streho. Teh je odločno preveč. Sinoči smo imeli koncert bolgarskega zbora, danes zvečer je tu gledališka predstava. Prireditev pod platneno streho pa je odločno pre več. Po dve ali celo tri vsak dan. Odziv publike pa je v večini primerov malenkosten, v nekaj primerih naravnost ničen. Komaj nekaj desetin gledalcev, od katerih najbrž nekateri z brezplačno vstopnico, ne zagovarja •organizacijskega truda in denarja vloženega v to poletno sezono. Na eni strani je prireditev preveč: Najbrž tudi brez velike povezave med prireditvijo ene ali druge vrste. Na drugi pa letoviščarska ustanova ne zna delati reklame za te prireditve. Na grad so Goričani že pred leti pozabili. Če ga hočemo ovrednotiti 9“ je treba tudi primerno valorizirati. Tega pa doslej nismo, v prvi vrsti mi kronisti, opazili. Poleg tega pa je tudi prireditev odločno preveč, hti moč namreč dati na oder vse kar se ponuja. Tudi o tem bodo morali odgovorni pomisliti. Sicer se ne bo obrestovala skoro polmilijardna investicija za nakup platnene strehe. ANSAMBEL LOJZETA BLEDETA in SKPD F. B. SEDEJ priredita, v soboto, 6. julija, in v nedeljo, 7. julija v Formentinije-vemu parku v ŠTEVERJANU 15. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE Sodeluje 24 ansamblov iz Slovenije in zamejstva. Pokrovitelja Kmečka banka v Gorici in Briška gorska skupnost. Poletni vozni red vlakov Predstavili so jo v Novi Gorici Osebe in dogodki primorske preteklosti živo prikazani v Marušičevi knjigi Nova koalicija /-! I * v v IO v« v Gradišču ob boci Demokristjan Travan bo po vsej verjetnosti novi župan v Gradišču ob Soči. Občinski svet se bo sestal sredi julija. Tako so sklenili zastopniki de-mokristjanske, socialistične in socialdemokratske stranke, ki so se pred dnevi sestali v tem kraju. Demokristjani pridejo ponovno v vodstvo obr čine v Gradišču po desetih letih odsotnosti. V tem desetletju so namreč socialisti in socialdemokrati sodelovali s komunisti. Na skupnem sestanku so zastopniki PSI in PSDI dali priznanje komunistom za desetletno sodelovanje, ugotovili pa so, da je prišlo do novih odnosov. Kljub temu pa tako socialisti kot socialdemokrati menijo, da se ne sme emarginirati komunistov. Odnosi z opozicijo morajo biti konstruktivni in v duhu odkritega soočanja med večino in opozicijo. Kar se tiče odnosa z republikanci, ki so v Gradišču, tokrat prvič, dobili enega svetovalca, pa tri stranke (KD, PSI in PSDI) menijo, da je treba stvar še razčistiti. Odnosi z republikanci v tem kraju namreč niso čisti. V petek pa je prišlo do prvega sestanka na občinski ravni tudi v Gorici. V političnih krogih upajo, da se bodo pogajanja zaključila še v juliju. »Primorski čas pretekli« je naslov zajetne, nad 400 strani debele knjige Branka Marušiča, ki so jo predstavili v petek zvečer v novogoriški Knjižnici Franceta Bevka. V njej je zbral petintrideset svojih daljših spisov tako o dogodkih kot o možeh primorske slovenske zgodovine, ki so bili v zadnjem desetletju objavljeni v revijah in periodičnem časopisju. Precej teh prispevkov je bilo objavljenih v zamejskem tisku, predvsem v našem Primorskem dnevniku ter v Jadranskem koledarju. Marsikdaj pa je Marušič objavil tudi v italijanski reviji Studi goriziani. Seveda je avtor, kot je povedal na petkovi predstavitvi, marsikaj predelal za knjižno objavo pa tudi dopolnil s kasnejšimi ugotovitvami. »To je praznični dan!« je dejal na petkovi predstavitvi mag. Boris Gombač, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, Tržačan po rodu, sam avtor številnih spisov o primorski zgo- dovini. Gombač je ugotovil, da se Ma-rušičeva knjiga uvršča med tiste, na žalost ne preštevilne publikacije, ki govore o splošni slovenski zgodovini in o zgodovini primorske zemlje še posebej. Ugotovil je tudi, da se v slovenskem merilu v zadnjem času opaža neka praznina na tem področju. Zdi se kot da so mimo časi plodovitih pisateljev zgodovine, kar je bilo značilno za prejšnja desetletja. O Marušičevi knjigi je Gombač dejal, da je delo resno, da se opira na vire, pisano je torej za zgodovinarje, istočasno pa tako, da ga lahlco razume preprost bralec. Poudaril je pomen Marušičevega dela tudi v tem, da obravnava primorsko zgodovino preteklosti v vseh krajih kjer so živeli in žive Slovenci, od Rezije skozi Goriško in Trst do Istre, in da se ne u-stavlja, kot delajo nekateri, na današnji državni meji. Marušič nam js s to knjigo postavil pred oči lepe in tudi nelepe trenutke naše zgodovinske preteklosti. O pomenu predstavitve v domačem kraju je govoril ravnatelj novogoriške knjižnice Čehovin, ki je tudi podčrtal važnost novih prostorov te knjižnice. Zastopnik koprske založbe Lipa, ki je knjigo izdala skupno z Založništvom tržaškega tiska, je povedal, da se knjiga uvršča v serijo knjig o dogodkih pri nas na Primorskem, za kar koprska založba kaže posebno zanimanje. Enake misli je povedal tudi zastopnik ZTT Kravos. Ravnatelj koprskega muzeja Žitko je še Marušiču čestital, ker tako pogosto piše v razne publikacije in istočasno vrši funkcijo ravnatelja muzeja. Sledila je še razprava. Ob tej priložnosti so v knjižnici odprli tudi razstavo Marušičevih spisov. Uredil jo je Marijan Brecelj, ki je povedal, da vsebuje Marušičeva bibliografija več sto objav v raznih publikacijah. Na razstavi so jih lahko prikazali le eno sedmino. V glavnem te, ki so bile objavljene samostojno ali v zbornikih. (mw) na goriški postaji Odhodi za Trst: 0,03 G; 0,17 G; 5,35 G; 7,15 R (samo ob praznikih); 7,47 G; 8,25 R; 9,29 R; 10,40 B; 10,46 G; 13.44 R; 14,27 G; 16,03 R; 16,55 G; 18,29 G; 19,02 V; 20,14 G; 21,55 R, 22,19 G. Odhodi za Videm: 0,04 G; 6,04 G; 6,49 R; 7,16 G, 8,02 R; 11,13 G; 13,00 R; 13,26 R; 14,12 G; 14,39 R; 15,25 G; 17.45 G; 18,15 B (ne vozi 15.8.); 18,28 R (ne vozi ob praznikih); 19,03 G; 20,02 R; 20,53 G (samo ob praznikih); 21,18 B (ne vozi ob praznikih); 21,43 R. Odhodi za Jugoslavijo: 8,10 G; 16,42 G. Prihodi iz Trsta: 0,01 G; 6,02 G; 6.47 R; 7,10 G; 8,00 R; 11,12 G; 13,25 R; 14,10 G; 14,38 R; 15,23 G; 17,42 G; 18,14 B (ne vozi ob praznikih); 18,27 R (ne vozi ob praznikih); 18,58 G; 20.00 R; 20,52 G (ne vozi ob praznikih); 21,17 B (ne vozi ob praznikih); 21,42 R. Prihodi iz Vidma: 0,02 G (ne vozi ob praznikih) ; 0,16 B (ne vozi ob praznikih); 5,34 G (ne vozi ob praznikih); 6,15 G; 7,14 R (ne vozi ob praznikih); 7.45 G; 8,24 R; 9,28 R; 10,34 G; 10,39 B (ne vozi ob praznikih); 13,42 R; 14,25 G; 16,02 R; 16,54 G; 18,25 G; 19.00 V; 20,13 G; 21,53 R; 22,17 G. Prihodi iz Jugoslavije: 10,00 G; 18.47 G. B: brzovlak; V: ekspresni; R: direktni; G: krajevni. Možnost letovanja v Žabnicah Planinski dom Mangart odprt tudi Goričanom Podoficir umrl med vajo na doberdobskem Krasu V rokah mu je eksplodiral dinamit ni naboj Planinski dom Mangart v Žabnicah stopa v tretjo sezono. Zgrajen je bil z namenom, da bi nudil zatočišče in domačnost vsem našim ljubiteljem gora in obiskovalcem Kanalske doline v poletnih mesecih, pozimi pa možnost udobnega in {»ceni letovanja na snegu, zlasti za šolsko mladino. Objekt postopoma prevzeima to nalogo in je bjl zlasti v zimskem obdobju precej dobro zaseden, saj leži v neposredni bližini urejenih smučarskih prog na Trbižu, ima dobre avtobusne in železniške povezave, kar pa je pomembno, lahko nudi zavetišče srednje velikim skupinam. Pod streho lahko sprejme 70 oseb v dveh večjih spalnicah in trinajstih dvo-, tro- in štiriposte|ljnih sobah ter jim nudi polno oskrbo po zmernih cenah. Ni nobenih težav tudi za namestitev večjih skupin, saj ima uprava dogovor s podobnim objektom, ki je prav tako v Žabnicah, samo nekaj sto metrov daleč. O možnostih poletnih in zimskih počitnic v planinskem domu Mangart je tekla beseda na nedavnem informativnem srečanju, ki ga je organiziralo Slovensko planinsko društvo v Gorici za ravnatelje in predstavnike slovenskih šol, predsednike društev in drugih ustanov. Dom Mangart je predstavil dr. Rafko Dolhar ter opozoril zlasti na široke in dovolj pestre možnosti paketa, ki ga ponuja ta naš objekt, kakor tudi na možnost prilagoditve posebnim željam in potrebam organiziranih skupin, društev itd. »Pred leti so bile vezi med Kanalsko dolino in Slovenci v Gorici in Trstu pogostejše, tesnejše, veliko naših ljudi je letovalo v Žabnicah, na Trbižu, Beli peči. Zdaj bi kazalo te vezi obnoviti. Primerne pogoje zagotavlja prav dom Mangart«, je zaključil dr. Dolhar. JUTRI POPOLDNE Orgelski koncert na mirenskem Gradu Na mirenskem Gradu bo jutri ob 16.15 orgelski koncert, ki ga bo izvedel mladi slovenski organist Andrej Pegan. Mladi mojster prihaja iz Trsta, kjer se je rodil pred triindvajsetimi leti. Na tržaškem konservatoriju je študiral orgle in orgelsko kompozicijo in lani diplomiral pri profesorju Marcellu Girottu. Poglabljanje v lepote orgelske umetnosti nadaljuje Pegan s koncertno dejavnostjo, v katero uvršča tudi nedeljski koncert, na katerem bo predstavil dela G. Boehma, F. Couperina, A. Vivaldija, J. S. Bacha, F. Mendelssohna in O. Messiaena. (pb) Podoficir italijanske vojske, 24-let-ni Franco Ghezzo, je včeraj popoldne izgubil življenje rped vojaško vajo na doberdobskem Krasu. Po prvih u-gotovitvah je nesrečniku eksplodiral v roki dinamitni naboj in je pri tem dobil zelo hude telesne poškodbe. U-mrl je med prevozom v tržiško bolnišnico. Eksplozija mu je hudo poškodovala obe roki, obraz in prsni koš. Nesreča se je zgodila okrog 15. ure, malo pred koncem vaje, ko bi morali vojaki prekiniti urjenje ter se vrniti v vojašnico. Okoliščine, zakaj in kako je prišlo do eksplozije, še niso povsem raziskane. Ghezzo, ki je bil doma iz Rima, je služil v vojašnici Monti santo v Gorici pri dvanajsti o-klepni enoti »Squadroni di Saluzzo«. V Sovodnjah ranjen motorist V prometni nesreči, zgodila se je v četrtek zvečer, se je teže ranil 16-letni vajenec Roland Zotti iz Sovodenj, Ulica Petra Butkoviča 4. Z motorjem je trčil v parkirani avtomobil ter si pri tem zlomil kolk na desni nogi ter zadobil druge poškodbe. V goriški splošni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za dva meseca. Nesreča se je zgodila nekaj po 22. uri na glavni ulici v Sovodnjah. Po ugotovitvah obhodnice karabinjerjev, ki je sestavila zapisnik, naj bi Zotti, ki se je peljal z motorjem v smeri Gorice, najbrž namenjen proti domu, zaradi mokrega in spolzkega cestišča, izgubil nadzorstvb nad vozilom ter trčil v zadnji levi del renaulta 5, ki ga je tam parkirala 32-letna Luciana Furlan z Vrha '40. izleti Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 8 dnevno križarjenje po Dalmaciji. Odhod 8. septembra z jadrnico iz Splita. Obisk Makarske, Trstenika, Dubrovnika, Mljeta, Korčule, Hvara, Brača s povratkom v Split. Na razpolago 36 mest v dvoposteljnih kabinah; komplet penzion na ladji. Vpisovanje samo v ponedeljek, L, torek, 2. in sredo 3. julija od 10. do 12. ure na sedežu društva. Ob vpisu je treba vplačati akontacijo. Slovensko planinsko društvo priredi v juliju in avgustu sledeče ture: 20. in 21. julija Klomnock in Koenigstuhl v Avstriji, 2., 3. in 4. avgusta Dolomiti (skupina Rosengarten). Točna pojasnila pri Ivu Berdonu. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Enrico Toti 52, telefon 72-701. razna obvestila Knjižnica Damira Feigla v Gorici bo od 1. julija dalje poslovala po sledečem umiku: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 13. ure. Gospodarska zadruga Vrh sklicuje sejo članov, ki bo v ponedeljek, 1. julija, ob 20.30 v novem kulturnem in športnem središču v gradnji. kino Gorica VERDI Zaprto zaradi dopusta. VITTORIA 18.00—22.00 »Je vous salue Marie«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00—22.00 »Witness - Il testimone«. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »B ritorno dei morti viventi«. COMUNALE 20.30 Baletni večer v izvedbi plesalcev šole Tersicore. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30 in 20.30 »Nočna patrola«. Ob 22.30 »Brunhilda in Krimhilda«, nočni kino. SVOBODA Ni predstave. DESKLE 19.30 »Nepremagljivi heroj«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 833-49. BERITE »Novi Matajur« Pogovor s Ste ver Jancem Borisom Pintarjem Briško vino pijejo tudi v tujini MARKO WALTRITSCH Pred kakim tednom je dvanajst vinogradnikov iz goriške pokrajine šlo na nekajdnevno potovanje v Belgijo in na Nizozemsko. Odzvali so se povabilu goriške trgovinske zbornice, ki je hotela prirediti promocionalno in reklamno srečanje tukajšnjih vinogradnikov s tamkajšnjimi gospodarstveniki in novinarji. Med udeleženci tega obiska je bil tudi Boris Pintar, znani števerjanski vinogradnik, ki je v zadnjih letih zelo razvil svoje posestvo na Valerišču, u-spel na raznih razstavah in tržiščih, išče pa seveda nove možnosti prodaje briške vinske kapljice. »Prodajati vino v inozemstvo ni lahka stvar,« nam je dejal Boris Pintar, »kajti okusi v drugih deželah so seveda različni od naših. Pri nas, mislim predvsem na našo deželo, dobro gredo v prodajo tako bela kot črna vina. Če pogledamo malo dlje v Severno Italijo, kjer dobro prodajam svoje steklenice, so okusi še različni. Če pa grem v drugo deželo bom naletel na celo vrsto težav. Na sedanjem obisku pri Belgijcih in Nizozemcih smo predstavili predvsem naša črna vina. Kar se belih vin tiče, pri njih uživajo velik sloves francoska vina, tu pa tam tudi nemška. Seveda se bomo morali prilagoditi tej potrebi Belgijcev in Nizozemcev če bomo hoteli njim prodajati naš pridelek in izdelek. V Amsterdamu sem že bil pred dvema letoma. Takrat sem že ugotovil, da je tržišče ugodno za naša vina in sem že sklenil nekaj sporazumov, ki jih bom še povečal, vsaj tako upam, po sedanjem obisku. Treba pa je vedeti, da so tamkajšnji specializirani novinarji in tudi kupci zelo zahtevni. Tako v Bruslju kot v Amsterdamu so nas kar obsipavali z vprašanji, marsikdaj so nam kaj tudi očitali.« Nekoliko drugačne je tržišče v Združenih državah Amerike. Boris Pintar tja izvaža vstekleničeno vino že več let. Uvozniku, trgovcu iz New Yorka, ki potem njegova vina plasira na širšem ameriškem tržišču, pa pošilja le bila vina, in sicer sivi pinot, tokaj in sauvignon. Tržišče črnih vin je zasedeno s piemontskimi vini, vsaj kar se tiče italijanskih vin. Boris Pintar se je odločil poiskati kupce v tujini, pa čeprav mu posel dobro nese tako v naši deželi kot v drugih krajih Italije. Produkcija vina v Brdih se bo še povečala. Takšno je njegovo mnenje. Ker so briška vina dražja od drugih italijanskih, pa čeprav bolj kvalitetna, se bo lahko kaj kmalu občutilo prenasičenje. Zaradi tega je nujno potrebno poiskati kupce drugod. Posel se tudi izplača, kajti v tujini je moč doseči višjo ceno. Vina so drugod precej dražja kot v Italiji, zaradi tega je moč dobiti kaj več, pa čeprav so začetni stroški reklamnega značaja precej visoki. V Italiji je danes prepovedano saditi nove trte. To ne velja v krajih, ki so zaščitena s poreklom. To velja tudi za Brda. Prav zaradi tega bo v Brdih še marsikak gozdiček pustil mesto vinogradu, pa čeprav so ti že skoro prekrili Brda, tako na italijanski kot na jugoslovanski strani. Pri Pintarjevih na Valerišču so že dolgo let, tako kot drugi Brici, v fazi obnove vinogradov, urejanja novih. Zgradili so veliko klet, ki pa še ni končana. Skratka, pri njih opaziš enak vrvež kot pri drugih vinogradnikih na tem območju. S svojimi vini je Boris Pintar uspel večkrat tako na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani kot na sejmih in razstavah v Pramaggioru, Gradišču in še kje drugje. Diplom in kolajn ima veliko. Sicer pri njegovi hiši to ni nekaj novega, saj so pred vojno njegovi predniki že dobili diplome za vzorno živinorejo in takoj po zadnji vojni tudi diplomo za lepo in okusno sadje. Kot mnogi drugi pa Pintarjevi sedaj živine v hlevu nimajo več. Kar se sadja tiče je tu ostalo le še nekaj češnjevih dreves. Vse drugo so zamenjali vinogradi. »Treba pa bo vedno stremeti za kva-liteto briških vin,« nam še pove naš sogovornik, »kajti le na tak način bomo ohranili tržišče. Konkurenca je danes zelo velika, kajti v Italiji se pridela preveč grozdja in vina. Namiznih vin je veliko, preveč, poceni so. Kljub temu pa se pridelovalci teh vin pritožujejo, da jih ne morejo prodati in da so njih kleti polne. Če bodo naša briška vina kvalitetna pa bodo vedno našla kupca, tako doma kot v tujini, pa čeprav bodo dražja od drugih, navadnih in seveda manj kvalitetnih vin.« Svetoivanski kres v Štandrežu Uspelih več predvajanj dokumentarca o Travniku Navada svetoivanskega kresovanja v štandrežu je še vedno prisotna. Medtem ko so kresovi,^ še pred nedavnim, goreli na ključnih križiščih vasi, so v zadnjih letih kresovanje odvija na bregu Soče, po domače na Skalah. Tako je bilo v nedeljo zvečer, ko je vaška mladina zanetila ogromno grmado ob prisotnosti številnih odraslih domačinov. Gledalga je veselo presenetila organiziranost mladine, ki je ob kresu postavila kiosk in prodajala domače slaščice in pijačo. Priprav za kresovanje niso prav enostavne, saj je treba ves material pobirati po vasi, ga spravljati na prireditveni prostor ter pravilno postaviti, da kres potem Uidi pravilno gori. V petek zvečer je bilo že vse pripravljeno a sobota je prinesla veliko razočaranje. Graje vredni neznanci so predhodno kres zanetili in vse delo je bilo zastonj. Akcija se je zaradi tega ponovila in v nedeljo Med postavko prirediteljev letošnje štiridesete obletnice osvoboditve je spadalo tudi predvajanje kratkometražnoga jilma o lanski enotni manifestaciji na Travniku. Sporočanje novic je dandanes izredno hitro, sicer ni učinkovito. Po nekaj dneh še tako zanimiva novica zastari in skorajda gre v pozabo. Kaj torej z dokumentarnim kratkometražnim filmom, ki prikazuje dogodke stare leto dni? Prav za to, da ne bi 20. maj lanskega leta ostal samo v spominu in na časopisnih stolpcih, temveč da bi ga ohranili tudi v živi sliki, so prireditelji lanske manifestacije poskrbeli za snemanje dogodkov. Snemanje je potekalo na ljubiteljski ravni, ravno tako montaža in slednjič še zvočna oprema. Ob obletnici se je vsem zdelo primerno, da si ga ogledamo, preden bi ga dali v arhiv in na seznam kolikortoliko zanimivih dokazov naše prisotnosti, teženj in razočaranj. Obrnilo pa se je drugače. Nepričakovano se je po prvem ogledu zanimanje povečalo tako da ga je bilo treba še in še zavrteti. Vredno poudarka se nam zdi dejstvo, da so si ga ogledali v okviru družbene vzgoje tudi osmi razredi dijakov osemletk iz Nove Gorice in Solkanu. Film so vrteli trikrat v Kulturnem domu, trikrat v Novi Gorici in enkrat v Štandrežu. Skupno si je lansko manifestacijo ogledalo na ekranu in prisluhnilo spremni besedi približno tisoč sto gledalcev vseh starosti. Vsem željam ni bilo zadoščeno, kajti šole na eni in drugi strani meje zaključuje svoj napor, društva, organizacije in ustanove tudi že odhajajo na počitnice. Prav gotovo se bo jeseni našla prilika za nadaljevanje ogledov, saj so le-ti lahko spodbuda za nadaljnje razmišljanje o obstoju in razvoju naše narodnostne skupnosti. (R. A.) (GORICA) v oklepaju (Gorica) v oklepaju. Tak naslov smo dali ne našemu pisanju marveč tablici, ki jo lahko vidimo na prednji strani avtobusa novogoriškega Avto-prometa, na kateri lahko beremo, da vozi na progi AJDOVŠČINA - NOVA GORICA - GORIZIA (GORICA). Odgovornim za promet pri novogoriškem podjetju torej prija, da je slovenski naziv našega mesta v oklepaju, najbrž zato, da ne bi pokvarili uradnega italijanskega naziva kraja, že pred časom so se nekateri na to avtobusno podjetje hudovali, ker da so imeli na teh tablicah samo italijanski naziv našega mesta. No, popravili so napako in pozabljivost, s tem, da so slovensko ime našega mesta dali v o-klepaj. Najbrž bi se moral tisti, ki odgovarja za te stvari, pobliže seznaniti se s slovensko zgodovino primorskih krajev. Najbrž bi ugotovili, da so naši, in tudi njegovi, predniki Gorici pravili Gorica, da so tako govorili in pisali tisti, ki so se med zadnjo vojno borili, da jo tako nazivamo še danes Slovenci, ki živimo v zamejstvu, in ki se borimo za enakopravnost slovenskega jezika. Čisto drugače ravnajo pri koprskem Slavniku, kjer imajo dosledno na vseh tablicah, z enakimi črkami (in brez oklepajev) napisane nazive krajev skozi katere vozijo avtobusi v mednarodnem prometu, torej tudi slovenski naziv Trsta. * * * Še z nečem se marsikdaj hudjemo Slovenci v Gorici, na italijanski strani meje. V zadnjem času je pri nekaterih v Sloveniji prišlo v navado, da, ko govorijo o naši Gorici, rečejo z novo in prefinjeno fineso »Stara Gorica«. Ta čisto nov naziv se je udomačil še zlasti pri nekaterih kulturnikih. Videli smo ga napisanega tudi na reklamnem materialu letošnjega gledališkega festivala dveh Goric, seveda Nove in tiste naše brez vsakršnega naziva. Marsikdo med nami dobi na dom ali v pisarno pismo na katerega ovojnici je napisano »Stara Gorica«. Da je šla stvar tudi v svet lahko dokažemo tudi s tem, da je dopisnik vatikanskega radia iz Slovenije poročal temu radiu z enakimi naslovi. Pred dnevi, zgodaj zjutraj, je namreč vatikanski radio, med drugimi poročili o verskem življenju v Sloveniji, poročal tudi, da so na Sv. Goro pri Novi Gorici prišli romarji iz »Stare Gorice« v Italiji. Ali bojno morali torej spremeniti zemljepisno vedo slovenske zemlje? BERITE »Novi Matajur« Iz programskega govora župana Vida Primožiča Prizadevanja občinskih mož za dobro sovodenjske skupnosti Na ponedeljkovi slavnostni seji občinskega sveta v Sovodnjah, ki je bila ob prisotnosti velikega števila domačinov in uglednih gostov z obeh ztrani meje, v počastitev občinskega praznika, ki spominja na 24. junij 1951, ko se je prvič po štirindvajsetih letih ponovno sestal demokratično izvoljeni občinski svet sovodenjske občine, je župan Vid Primožič imel slavnostni govor. V njem se je tudi dotaknil vprašanj, ki pobliže zanimajo prebivalce sovodenjske občine. Iz njegovega govora povzemamo to kar je povedal o teh vprašanjih. O O O Je že navada, da ob vsakoletnem proslavljanju »rojstva« naše samo-rlojne občinske uprave razgrnemo občanom in prijateljem, ki prihajajo na haša slavlja, otipljive uspehe, ki smo jih na področju upravljanja v letnem obdobju dosegli, kakor tudi načrte, ki jih nameravamo v naslednje uresničiti. Tako bom strnjeno povedal. kolikšni so danes naši načrti in skrbi. Na Vrhu smo izdelali načrt delno nove ceste, ki bo povezovala zaselke Cotiči in Devetaki s kulturno-športnim središčem, ki je v gradnji. Treba bo odkupiti zasebno zemljišče, postaviti asfaltno prevleko in cesto dokončnoi urediti. Na Vrhu smo pred leti mislili pokopališče premestiti drugam izven vasi. Domačini pa so pozneje na vaškem posvetu izrazili željo, da bi pokopališče ostalo kjer je — sredi na-selkov. Občinska uprava je to željo seveda upoštevala. Zdaj so pa v teku dela za primerno razširitev njegove površine in ureditve obzidja ter malega parkirišča ob njem. Na Peči in v Rupi postavljamo greznično odtočno kanalizacijo, ki je že v fazi dokončavanja dela v celoti. Za čistost narave in okolja smo bili namreč vedno pozorni in zavzeti, zato bomo v najkrajšem času razširili greznično kanalizacijo tudi v Gabrje; ta dela bomo v najkrajšem času dali na dražbo. V Gabrjah bomo popravili staro šolsko poslopje, ki bi sicer razpadlo. To stavbo bomo delno popravili in nam bo začasno služila kot skladišče za razno orodje, ki danes še nima primerne strehe. V teku so dela za ustrezno ojače-nje javne razsvetljave v raznih zaselkih. Med Rubijami in Pečjo — spričo dograditve novih hiš in domačij — pa smo postavili novo javno razsvetljavo. V Sovodnjah smo kupili večje poslopje z zadostnim zemljiščem, katero mislimo obnoviti oziroma preurediti tako, da bo ustrezalo potrebam naših astarelih in osamelih občanov, za katere delno že danes skrbi naša socialna delavka. Tudi na razvoj našega gospodarstva nismo gledali križem rok, posebno zato ne, ker gospodarska moč oziroma storilnost pogojuje splošno druž- beno rast vsakršne skupnosti, v našem primeru pa tudi našo etnično stvarnost. Zato smo prepričani, da moramo skrbeti tudi za to področje. Uredili bomo obrtniško cono, da bomo pospešili vsaj obrtniško dejavnost v naši občini, če že nimamo pristojnosti in objektov. Skrbno smo izdelali varjanto regulacijskega načrta, s katero smo skušali ustreči posameznim prebivalcem, vedno smo pa ob tem skrbeli za splošno korist naše skupnosti v celoti. Od lanske jeseni je cesta, ki pelje iz štandreža skozi Sovodnje in Gabrje zelo obremenjena, ker je pravzaprav za tolikšen promet kot je danes neprimerna. Od lanskega jesenskega deževja je bil most v Rupi namreč neuporaben, zaprt za promet. Zdaj družba ANAS že dela novega, širšega, ustreznega za današnje potrebe. Na strokovno gradbeno vodstvo smo že predstavili svoje prošnje in zahteve; posebne sitnosti nastajajo namreč z vojaškimi oblastmi in njihovimi kolonami oklopnih vozil. Dela bodo menda to jesen zaključena; most bo dograjen, naše ceste pa razbremenjene prevelikega in težkega prometa. Tudi če menda ob površni sodbi ne izgleda, pa je vendar res, da je naša zelo velika skrb posvečena mladini: otrokom, ki obiskujejo naša vrtca, osnovne šole in šole v Gorici. Zanje skrbimo, da jim nudimo vse, kar je v naši pristojnosti in moči. Ob tem smo pozorni tudi na njihovo obšolsko dejavnost, saj imamo redne sestanke s predstavniki športnih in kulturnih društev, ki delujejo v naši občini. Naša telovadnica, katero smo otvorili pred dvema letoma, je polno zasedena; za športno aktivnost v njej skrbijo naša športna društva, ki so žela že gotovo uspehe; najvidnejša pa ženska odbojkarska ekipa športnega društva Sovodnje, ki je napredovala v višjo ligo. Kolesarska dirka po Franciji Hinault rumena majica Tiskovna konferenca na sedežu tržaškega nogometnega drugoligaša Številne okrepitve pri Triestini PLUMELEC — Bernard Hinault je že na včerajšnji predetapd kolesarske dirke po Franciji upravičil vlogo glavnega favorita, saj je na sicer kratki progi (komaj 6,8 km na kronometer) zadal nasprotnikom prece-cejšnje zaostanke. Zadnja dva kilometra se je cesta nenehoma vzpenjala, ob njej pa se je zbrala neverjetna množica (čeprav so računali vstopnino) : našteli so okrog 80 tisoč ljudi, ki so bučno in strastno bodrili francoskega asa. Hinault je zadali 4” specialistu Vanderaerdnu, ki je zmagal na pred-etapi »toura« pred dvema letoma, 14” Ircu Rocheju, 19” Avstralcu Andersonu in 21” klubskemu tovarišu Lemondu, ki je zadnjih 500 m sicer imel težave s kolesom. Slabo so se odrezali Italijani, ki so zlasti računali na Visentinija, ki pa je zasedel šele 44. mesto s 44” zaostanka. Visentini je svoj slab nastop opravičil z nenadnimi bolečina- mi v-želodcu, kar mu je zaustavilo prebavo, a težko je tudi dihal. Pripomnil pa je, da po njegovem mnenju predetapa ne bo bistveno vplivala na končno lestvico. Pravo dramo je doživel Belgijec De Wolf. Iz nepojasnjenih razlogov je prišel pozno na start, računali pa so mu čas, ko bi moral uradno kreniti na pot. Tako je na cilj prišel zadnji po 6”23 za Hinaultom in tako presegel največji predvideni zaostanek, kar pomeni tudi izključitev. Sedaj upa, da se ga bodo organizatorji usmilili in mu dovolili, da dirko le nadaljuje. VRSTNI RED: 1. Hinault (Fr.) 8’47”04; 2. Vanderaerden (Bel.) po 4”; 3. Roche (Ir.) 14”; 4. Anderson (Avs.) 19”; 5. Lemond (ZDA) 21”; |6. Bauer (Kan.) 24”; 7. Peiper (Avs.) 24”; 8. Cabestany (Šp.) 25”; 9. Andersen (Dan.) 25”; 10. Poisson (Fr.),27”; 11. Simon (Fr.) 29”; 12. Àiarie (Fr.) 29”; 13. Gaigne (Fr.) 30”; 14. Vandenbrouche (Bel.) 30”. Potrditev De Falca, Romana in Bistazzonija ter nakup Cinella, Strappo, Salvadèja, Orlanda, Di Giovanni ja, Scaglie in Pellegrinija ter prihod trenerja Ferrarija in glavnega direktorja Piedimonteja je zelo u-spešen obračun kupoprodajne sezone Triestine. To »razkošje« je prav gotovo prijetno presenetilo številne novinarje na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila v lepem novem sedežu tržaškega drugoligaša, posebno po velikem razočaranju tik pred ciljem zapravljene A lige. Marsikdo se je namreč bal, da bo Triestina »razprodala« svoje najboljše igralce, pač De Falca, Romana in vse ostale. In prav zato so zvenele besede predsednika Raffaela De Ribja kot olajšanje za številne tržaške športne delavce, ki jim je pri srcu u-soda tržaškega nogometnega drugoligaša. De Riu je sinoči v bistvu pred- stavil novega trenerja Enza Ferrarija, s katerim je sklenil pogodbo neverjetno hitro — le dve uri po odstopu Giacominija, tako da se je ta naglica marsikomu celo zdela sumljiva. Ferrari je star 43 let, treniral pa je že Conegliano, Zicov Udinese, v prejšnji sezoni pa špansko ekipo Sa-ragoze. Njegov namestnik bo 41-letni Enrico Burlando. Nadomestil bo Zo-rattija, ki je bil pomožni trener Gia-cominija. Novi glavni direktor bo, kot že rečeno, Gigi Piedimonte, ki je že v teh dneh vodil kupoprodajno politiko Triestine. Njegova je namreč zasluga, da so obdržali na posodo najboljšega vratarja B lige Bistazzonija, kateremu celo obetajo mesto v državni reprezentanci, pa tudi za marsikateri drug nakup. Na videz je nova Triestina še precej okrepljena, saj v bistvu ni prodala nosilnih igralcev (le De Giorgis je šel v Brescio, Moro v Atalanto, marsikateri drug nogometaš pa bo še moral zapustiti ekipo, saj ne more Triestina, po besedah predsednika, vzdrževati 25 igralcev). Cinedo prihaja iz Empolija in je zelo soliden napadalec, Strappa, Salvadè in Orlando, ki prihajajo iz Varese ja, so mladi vezni igralci. Di Giovanni, Scaglia in Pellegrini pa so v bistvu napadalci. Tudi oni so iz Varese ja, ki ima najbolj plodno mladinsko nogometno šolo v Italiji. Posebno zanimiv je 19-letni Pellegrini, ki bo po De Falcu in Cinellu tretja špica Triestine. V Varese so odšli Zurini, Cotterle, Weffort in Galvani, ki bodo tako v prihodnji sezoni igrali v C-l ligi. Cene letnih abonmajev bodo nespremenjene, le oštevilčeni sedeži bodo za deset odstotkov dražji. Triestina bo začela svoje priprave okoli 20. julija v kraju Canove pri Asiagu, nakar se bo preselila v Bazovico in še v Tržič. (dj) Teniški turnir v Wimblcdonu V' Zivojinović včeraj izpadel kratke vesti - kratke vesti Odličen uspeh Grilanca in Bezina CAORLE — Na zahtevni regati »500x2« (Caorle - Sušak - Tremiti -Sušak - Caorle za skupnih 500 milj) sta predstavnika Čupe, ki sicer tekmujeta pod imenom Sirene, ker čupa še ni včlanjena v FIV) Boris Grilanc in Aleksij Bezin dosegla velik uspeh, saj sta se v svojem razredu z jadrnico »Midva« uvrstila na 3. mesto. Nasploh je bila regata, ki je tra jala pet dni in pet noči (na morju so bili brez kakršnihkoli avtomatskih pripomočkov razen radia), zelo naporna, saj je tekmovalce pestilo tudi neurje, veter pa je stalno spreminjal smer.^ Na skupni lestvici je prvo mesto zasedel »Orofino«, ki sta ga upravljala Dabalà in Bullo, ki sta prehitela Morandaja in Riccija na »Arcibaldu«, tretja pa sta bila Tržačana Bisia in Apollonio na »Mia Cara Dolce Follia«. LONDON — Jugoslovan Slobodan Živojinovič, ki je v prvem kolu pripravil izredno presenečenje z zmago proti Švedu Wilandru, je že končal svoje nastope med posamezniki na teniškem turnirju v Wimbledonu. V drugem kolu ga je namreč premagal Švicar Heinz Guthardt v petih setih z izidom 6:4, 4:6, 4:6, 6:3, 6:4. Drugače pa se je včeraj turnir odvijal brez večjih pretresov, če izvzamemo poraz Šveda Sundstroema. MOŠKI 1. KOLO: Cash (Avs.) - Nelson (ZDA) 2:6, 6:2, 7:5, 6:7, 6:3; Den-ton (ZDA) - Tim Gullikson (ZDA) 6:4, 6:3, 3:6, 6:3; Holmes (ZDA) - Sund-stroem (Šve.) 6:3, 4:6, 6:7, 6:4, 6:2; Šmid (ČSSR) - Simpson (N. Zel.) 6:4, 6:7, 7:5, 7:6. 2. KOLO: McEnroe (ZDA) - Odizor (Nig.) 7:6, 6:1, 7:6; Connors (ZDA) -Evemden (N. Zel.) 6:3, 6:2, 6:1; Ny-stroem (Šva.) - Armacene (ZDA) 7:5, 7:5, 6:3; Edberg (Šve.) - Wilkinson (ZDA) 6:1, 7:5, 3:6, 6:7, 9:7. ŽENSKE 1. KOLO: Cecchini (It.) Walsh-Pe-te (ZDA) 7:5, 6:3; Maleeva (Bol.) -Washington (ZDA) 6:0, 6:1; Sukova (ČSSR) - Jexell (Šve.) 6:3, 6:3; Rinaldi (ZDA) - Betzner (ZRN) 6:3, 7:5; Graf (ZRN) - Spain-Short (ZDA) 6:7, 6:4, 6:2. 2. KOLO: Sabatini (Arg.) - Benjamin (ZDA) 6:3, 6:4; Shriver (ZDA) -White (ZDA) 6:3, 6:7, 6:3; Jordan (ZDA) - Tacon (VB) 6:0, 6:2; Navratilova (ZDA) - Minter (Avs.) 6:4, 6:1; Evert Lloyd (ZDA) - Mascarin (ZDA) 6:3, 6:0. Petra Pelke v ospredju na mitingu v Vzhodnem Berlinu VZHODNI BERLIN — Vzhodnonemška metalka kopja Petra Felke je bila v središču pozornosti .atletskega mitinga v Vzhodnem Berlinu. Felke-jeva je bila namreč za 50 cm »krajša« od svojega svetovnega rekorda (75,40 m). Orodje je namreč zalučala »le« 74,90 m daleč. Od ostalih tekem naj omenimo, da je Marlies Gdhr na 100 m osvojila le tretje mesto. MOŠKI: kladivo: Moder (NDR) 80,18 m; kopje: Holm (NDR) 88,68 m; 100 m: Bringmann (NDR) 10”31; 400 m: Schonlebe (NDR) 45”49; 800 m: Wagenknecht (NDR) 1’46”76; 110 m ovire: Giurgian (Rom.) 13”61; krogla: Beyer (NDR) 21,29 m; 5.000 m: Heine (NDR) 13’34”32; palica: Pietz (NDR) 5,40 m. * ŽENSKE: 100 m ovire: Oschkenat (NDR) 12”38; višina: Helm (NDR) 194 cm; 100 m: Koch (NDR) 11”12; kopje: Felke (NDR) 74,90 m; 400 m ovire: Pfaff (NDR) 56,09; daljina: Drechsler (NDR) 6,89 m; 800 m: Ull-rich (NDR) 1’59”7. Atletski miting v Oslu: nekaj dobrih rezultatov OSLO — Na mednarodnem atletskem mitingu v Oslu so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Naj omenimo, da je Avstralec Darren Clark v teku na 400 m premagal Američana in srebrno kolajno na OI v Los Angelesu Mika Franksa. MOŠKI: 400 m: Clark (Avstral.) 45”15; 3.000 m: Krohn (ZDA) 7’50”27; 400 m ovire: Tommelein (Bel.) 50”14; kopje: Petranoff (ZDA) 91,56 m; 800 m: Gray (ZDA) 1’45”03; 1.500 m: Cram (VB) 3’31”34; 5.000 m: Aouita (Mar.) 13’04”52; palica: Davis (ZDA) 5,50 m; disk: Hjeltnes (Nor.) 67,36 m. ŽENSKE: kopje: Whitebread (VB) 72,12 m; daljina: Joraszek (Polj.) 6,27 m; 1.500 m: Melinte (Rom.) 3’ 59”88. Košarka: klubsko svetovno prvenstvo Motociklizem: VN Nizozemske Gibona zgubila v polfinalu Barcelona — Gibona 74:68 (35:21) BARCELONA: Heredo, Sibilio 2, Solozabal 6, Howard 17, Ansa 8, Far-nandez. De La Cruz 2, Crespo, Mar-tinez, Davis 12, San Epifanio 27. GIBONA: M. Nakič 6, A. Petrovič 12, Bečič 6, čutura 14, D. Pavličevič, D. Petrovič 6, Knego 10, B. VOkiče-vič 2, Ušič 12, I. Nakič, Arapovič. BARCELONA — Po blestečih igrah, ki jih je Gibona doslej pokazala na klubskem košarkarskem prvenstvu, ni bilo pričakovati takega razpleta v polfinalu. Proti Barceloni pa Zagrebčanom nikakor ni šlo od rok. še zlasti ne Draženu Petroviču. V o-brambi sicer niso bili slabi, napad pa je povsem odpovedal. O tem je najbolj zgovoren podatek, da Gibona vse od 11. do 19. minute prvega polčasa ni dala niti enega samega koša. V drugem polčasu so Nakič in tavariši sicer zaigrali nekoliko bolje, vendar za zmago to ni bilo dovolj. Pri rezultatu 71:65 so imeli na razpolago tudi dva zaporedna protinapada, ki pa ju niso znali izkoristiti, Gibona se bo tako drevi pomerila za tretje mesto, in sicer s peterko San Andreas, ki je s 93:95 (43:52) zgubila proti Montelibanu. OUHPIC <$' ellesse fjf SUPERGA hy^kmerican VSE ZA VSE ŠPORTE POLETNE CENE artikli najboljših proizvajalcev s POPUSTI od 20 do 60% co T—I •a -g > .a O O M 1881 fžter gtorht M ROSSKSNOL éSBnumK PRI OUHPIC ONCLER DOIMMAV TRST - Ul. del Bosco 10/A - Telefon 773902 Spencer znova v ospredju ASSÈN — Tudi za današnjo motociklistično dirko za VN Nizozemske, sedmo preizkušnjo, veljavno za svetovno prvenstvo, je glavni favorit tako v razredu 250 ccm kot 500 ccm Američan Freddie Spencer. Medtem ko v četrtlitrskem razredu razpolaga z odločno boljšim vozilom kot ostali (trenutno ima kar 24 točk več od drugouvrščenega Zahodnega Nemca Manga), pa so v pollitrskem razredu njegovi najnevarnejši nasprotniki pokazali bistven napredek. To velja zlasti tako za Lawsona, kateremu steza v Assnu še posebno leži, kot za klubskega tovariša Rochea, ki je lani na Nizozemskem po spektakularni vožnji zasedel drugo mesto. V boj bi lahko posegla tudi Sasson in Mamola. V razredu do 125 ccm pa je premoč italijanskih pilotov očitna, glavna favorita pa sta Bianchi in Gresini. V najmanjšem razredu (80 ccm) pa bo dvoboj potekal med špansko hišo Derby in nemško Krauser. Vrstni red poskusnih voženj: 80 CCM: L Dorflinger (Švd.) krau- ser 2’35”26 s poprečno hitrostjo 142,288 km na uro; 2. Martinez (Šp.) derby po 0”77; 3. Waibel (ZRN) seel 5”18; 4. Nieto (Šp.) derby 5”78; 5. McConnachie (VB) krauser 6’59. 125 CCM: 1. Gresini (It.) garelli 2’28”; s poprečno hitrostjo 149,054 km na uro; 2. Gianola (It.) garelli po 0”25; 3. Ketroniro (Bel.) MBA 1’624; 4. Bianchi (It.) MBA 1”93. 250 CCM: 1. Lavado (Ven.) yama-ha 2’19”97 s poprečno hitrostjo 157,765 km na uro; 2. Spencer (ZDA) honda po 0”56; 3. Wimmer (ZRN) yamaha 1’84”; 4. Mertens (Bel.) ya-maha 3'24. 500 CCM: 1. Spencer (ZDA) honda 2T3”91 s poprečno hitrostjo 164,904 km na uro; 2. Sarron (Fr.) yamaha po 0’82; 3. Lawson (ZDA) yamaha 1”63; 4. Mamola (ZDA) honda 1”93; 5. Gardner (Avs.) honda 2”30. Atletska troboja RIM — Danes bo v Veroni ženski atletski troboj med Bolgarijo, Kubo in Italijo. Iste reprezentance pa se bodo jutri pomerile v moški konkurenci v Turinu. Veliko vpletenih v škandal Taranto - Padova RIM — Italijanska nogometna zveza je sporočila, da je načelnik preiskovalnega urada Corrado De Biase ob koncu preiskave v zvezi z nepravilnostmi na srečanju Taranto -Padova (16. junija letos) prijavil disciplinski komisiji Pilotta (predsednika Padove), Zarpellona (upravnega svetnika Padove), ter Sgarbosso, Ber-tazzona, Paeseja, Chilentija in Frap-pampina (vsi člani Taranta) ter društvo Padova. Kot znano, se je tekma končala z zmago Padove (2:1), s čimer se je rešila pred nazadovanjem v C-l ligo, medtem ko je bil Taranto že nekaj tednov prej matematično obsojen na izpad. Še medtedenski Totocalcio RIM — Odbor CONI je včeraj sklenil, da bodo tudi septembra in decembra nadaljevali z medtedenski-mi stavami Totocalcia in Totosporta. lorio pri Fiorentini FIRENCE — Nogometni klub Fiorentine je včeraj uradno sporočil, da je od Rome najel 26-letnega srednjega napadalca Maurizia loria. S tem v zvezi niso sporočili vsote, ki so jo pri tem najemu odšteli Romi. Zanimivi tečaji v organizaciji Cupe V Sesljanskem zalivu pri Jadralnem društvu Čupa se je v petek končal tečaj za »optimiste« in tečaj za jadralce na deski. Tečaj »optimistov« je vodil David Poljšak, medtem ko je tistega za jadralce na deskah vodil Iztok Ivančič. To je bil prvi tečaj, ki ga je jadralno društvo čupa organiziralo v letošnji sezoni. Otroci in mladinci so v Sesljanu preživljali ves dan. Zjutraj so se ob 8.30 zbirali na društvenem prostoru, nakar je sledil teoretični del programa. Udeleženci so se učili, kako so jadrnice oziroma deske zgrajene in kakšen vpliv ima veter nanje. To se pravd, učili so se, kako je treba ob različni jakosti vetra nastaviti jadra, da se jadrnica pomakne naprej. Ko so jim bili o-snovni elementi jadranja znani, so se vsi skupaj podali na morje, kjer so lahko jadrah. Društvo je poskrbelo, da so otroci in mladinci imeli na sedežu tudi kosilo. Tečajniki so si tako z vpisom k tečaju zagotovili te- den dni jadranja s kvalificiranimi trenerji in prijetno družbo. Na sedežu je bila po končanem treningu tudi primerna zabava. Otroci so se poleg kopanja lahko igrali tudi z žogo. Naj omenimo, da so tečajniki pred jadranjem tudi telovadih. Letos želi Čupa ponuditi občinstvu novo obliko taborjenja. Od 1. do 10. julija bo tečaj tabor-jadranja. To pomeni, da bodo tečajniki preživeli 10 dni v šotorih na društvenem prostoru v Sesljanu. Na sporedu bodo tečaji jadranja na deskah in lahkih jadrnicah. Obenem bodo teoretska predavanja, to je pomorske kulture. Seveda bo tudi priložnost za zabavo. Julija bodo pred Sesljanskim zalivom trije tečaji optimistov, ki bodo trajali dva tedna, to je od ponedeljka do petka. Datumi so naslednji: od 1. julija do 12. julija; od 15. julija do 26. julija in od 28. julija do 9. avgusta. Seveda bodo prišli na svoj račun tudi jadralci na deskah. Jadralni klub Čupa bo zanje pripravil še dva tečaja, in sicer od 15. do 26. julija in 28. julija do 9. avgusta. Društvo nudi z vpisom v tečaj kosilo, zavarovanje, trenerja in zabavo. Vpisovanje je odprto ves dan na društvenem sedežu Čupe. (j.k.) IZREDNI OBČNI ZBOR ČUPE Prilagodili statut zahtevam zveze FIV V torek je bil na nekem notarskem sedežu v Trstu izredni občni zbor Jadralnega kluba Čupa. Občni zbor je bil potreben za prilagoditev statuta zahtevam italijanske jadralne zveze, ki je doslej odklanjala včlanjenje tega našega pomorskega društva. Šlo je torej le za formalni akt, po katerem naj bi sedaj postopek za vključitev Čupe v FIV stekel brez nadaljnjih zapletov. Danes ob 18. uri na Trgu Unità proli OMA Meblo v osrčju Trsta Končano zamejsko balinarsko prvenstvo ZSŠDI Poletovci matematično prvaki Danes ob 20. uri slovesno nagrajevanje udeležencev v Bazovici Če vreme ne bo še naprej nagajalo bomo drevi ob 18. uri na Trgu Unità priča nadvse zanimivi odbojkarski prireditvi. Na igrišču, ki so ga začrtali posebej za to priložnost, se bosta namreč, kot smo že poročali, v prijateljski tekmi pomerili članski vrsti tržaških OMA Linea Vogue in združene ekipe Meblo. Tekma sodi v okvir množične manifestacije miniod-bojkarjev in miniodbojkaric, ki bodo danes popoldne in jutri zjutraj v prelepem okolju mestnega trga dali duška svojemu mladostnemu agonizmu z igro, ki pa v namenih prirediteljev — pokrajinska odbojkarska zveza in tržaška občina — ne bo imela tekmovalnega značaja, temveč bo le šlo za praznik mladine, ki se ga bodo s svojimi ekipami med drugimi udeležili tudi Bor, Breg in Sloga. Ob tej priložnosti so hoteli prireditelji širši javnosti pokazati tudi nekaj kvalitetne igre in izbira ni mogla pasti kot na oba drugoligaša, ki predstavljata vrh tržaške odbojke sploh. Torej lepo priznanje za našo združeno ekipo. 27. JULIJA V GRADEŽU Ob Italija-Kitajska še Gorica-Friulexport Velik uspeh združene ekipe deklic Friulexport na državnem finalu v Portu Sant’Elpidiu, kjer so naša dekleta osvojila naslov podprvakinj, je imel precejšen odmev tudi zunaj slovenskega okolja, zato ni čudno, da so bile naše igralke deležne številnih pohval in priznanj tudi v širšem odbojkarskem prostoru. Eno teh priznanj je nedvomno tudi vabilo goriške odbojkarske zveze in društva Pallavolo Grado za tekmo proti goriški pokrajinski selekciji deklic, ki naj bi jo Friulexport odigral kot uvod v prijateljsko mednarodno srečanje med članskima državnima ženskima reprezentancama Italije in Kitajske. Obe reprezentanci se bosta namreč konec julija meseca mudili na skupnih pripravah v naši deželi, odigrali pa bosta tudi vrsto medsebojnih tekem. Ena od teh bo tudi 27. julija v Gradežu (ob 21. uri v večnamenski telovadnici v Ul. Sacca dei Moreri) in prav ob tej priliki so prireditelji pomislili na to, da bi večer popestrili z nastopom med Gorico in Friulexportom. Tekma med pokrajinskimi reprezentatkami in tržaškimi državnimi podprvakinjami ob ob 19. uri. Z današnjim nagrajevanjem na dvorišču gospodarske zadruge v Bazovici (ob 20. uri) bo padel zastor nad letošnjim zamejskim balinarskim prvenstvom, ki ga je priredila balinarska komisija pri ZSŠDI. Novi prvak je openski Polet, ki bo prehodni pokal prejel iz rok predstavnikov doberdobske Gradine, ki je prvenstvo osvojila lani. V zadnjem prvenstvenem nastopu v sredo na Opčinah je Polet remiziral z Zarjo in tako osvojil odločilno točko, ki jo je potreboval, da si je še pred sinočnjim srečanjem med Krasom in Kraškim domom (o katerem bomo poro- čali jutri) matematično zagotovil končno prvo mesto. Končna zmaga Opencev je bila pričakovana, saj razpolaga Polet z odločilnim igralskim kadrom, kakršnega ne premore nobeno ostalo naše društvo. Nihče pa ni pričakoval, da bo za določitev prvaka potrebno počakati prav do zadnjega kola, saj so imeli štiri zavrtljaje pred koncem poletovci kar pet točk prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Edini poraz, ki ga je Polet utrpel v letošnjem prvenstvu proti Repencem, pa je lestvico zopet postavil na noge, vendar je na koncu kljub vsemu slavila zmago najmočnejša ekipa. Veliko manj uspešno kot v prvem delu, ko so dosegli kar 10 do 12 možnih točk, so Openci zaigrali v povratnem delu, v katerem so zbrali osem točk, se pravi dve manj kot v prvem delu. Proti Zarji ja v prvem srečanju Polet igral res z zelo močno postavo, v kateri je bil tudi Karlo Šuc, ki nastopa tudi v B kategoriji, zato ekipa ni dopustila presenečenja. Zaradi slabega vremena je v sredo odpadel dvoboj med Danico in Gajo. Ekipi sta se sporazumeli za prijateljski 1:1, saj rezultat v nobenem primeru ne vpliva več na končno lestvico. Če se povrnemo k nagrajevanju naj povemo, da bi se ga moralo udeležiti okrog 90 balinarjev. Prve tri u-vrščene ekipe bodo dobile posebno priznanje, vsem udeležencem pa bodo poklonili spominski obesek. IZIDA ZADNJEGA KOLA Polet — Zarja 1:1 (11:1, 9:11) Danica — Gaja 1:1 (11:7, 7:11) Z. S. obvestila PRIMOTOR KLUB obvešča udeležence izleta na motozbor v Trebnje, da je zbirališče in odhod jutri, v nedeljo, 30. t. m., ob 7.30 pred spomenikom v Bazovici. PRIMOTOR KLUB obvešča svoje člane, ki bodo spremljali kolesarsko dirko, naj se zberejo jutri, v nedeljo, 30. t. m., ob 9.30 v Lonjerju. ZSŠDI obvešča, da bo v juliju in avgustu urad odprt v popoldanskih urah le ob ponedeljkih in sredah ter vsako drugo soboto. ŠK DEVIN IN PLANINSKI ODSEK SLOGE organizirata jutri, 30. junija, vzpon na Krn. Zbirališče in odhod ob 6.30 iz Sesljana. ŠZ SLOGA sklicuje svoj redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 1. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v mali dvorani prosvetnega doma na Opčinah. ZSŠDI obvešča, da bo danes urad zaprt. ŠZ GAJA obvešča, da je vpisovanje za nogometni turnir 4:4 še jutri, 30. junija, na nogometnem igrišču na Padričah. JK ČUPA organizira danes, 29. junija, ob 19. uri DRUŠTVENI PRAZNIK. Vabljeni člani in prijatelji. Borove telovadke so se vrnile iz Rovinja V preteklih dneh se je vrnila iz Rovinja, kjer je bila na enotedenski j skupnih poletnih pripravah, prva skupina mladih Borovih telovadk, čeprav je bila med njimi večina deklet, ki goje Sportino - ritmično gimnastiko, pa so bile te priprave namenjene prvenstveno utrjevanju obvladanja akrobatskih prvin, ki jih do določene mere terja tudi ritmična gimnastika. Namen tečaja je bil v polni meri dosežen, saj so vse udeileženke pokazale velik napredek in so osvojile mnogo novega znanja. To jim bo še kako koristd/o v novi sezoni, ki bo, kot kaže, letos za mnoge naše telovadke dokaj zahtevna. Razen osvajanju tehničnega znanja pa je bil tečaj namenjen tudi pridobivanju kondicije, ki je tudi telovadkam še kako potrebna. Prav tej je vodstvo priprav posvetilo še posebno pozornost in čeprav je bil ta del priprav najbolj naporen so telovadke tudi tukaj dobro opravljale naloge, ki so bile postavljene pred njih. Po koncu je vodstvo tečaja (prof. Olga Pavletič in Teo Pajnik) izrazilo svoje zadovoljstvo nad osvojenim znanjem, poudarilo pa je tudi, da je k uspehu priprav mnogo doprineslo tudi odlično vzdušje med dekleti, saj ni bilo samo delovno, ampak tudi sproščeno' in vedro. Predvideno je, da bo v avgustu odšla na skupne priprave še ena skupina Borovih telovadk. —boj— Za svetovno motociklistično prvenstvo F1 750 ccm - Primotor klub v Assnu Namizni tenis: mladinske igre za osnovnošolce Domovka Sanja Ferlat pokrajinska prvakinja Archimoto Team Archimoto (tekmovalna ekipa, ki brani barve slovenskega moto-kluba Primotor) je v torek v popolni sestavi odpotoval na Nizozemsko in točneje v mesto Assen, kjer bo danes na dirkališču Stichting Circuit van Drenthe tekmovanje za svetovno prvenstvo F 1 750 ccm. Nastopala bosta Danilo Štoka in Enzo Chiapello. Tretji član teama Archimoto Sergio Berlocchi pa na žalost letos ne bo več tekmoval, zaradi posledic nesreče, do katere je prišlo v Vallelunghi med poskusno vožnjo, za italijansko prvenstvo. Včeraj v večernih urah nam je Pavel Bloccali, ki sledi tekmovalni dejavnosti Primotor kluba, po telefonskem pogovoru z mehaniki teama Archimoto posredoval nekaj vesti iz TT Press Bureau iz Assna. Motociklistične dirke na tej progi sodijo med najbolj spektakularne celotnega prvenstva (sledi jim približno 250 tisoč gledalcev) zaradi izredno vijugaste konstrukcije motodroma, ki terja veliko telesno pripravljenost pilotov in vzdržljivost motorjev na visokih obratih. Na uradnih poskusnih vožnjah sta dosegla pilota Archimota dobre čase, čeprav je muhasto podnebje, ki je značilno za Nizozemsko, terjalo velik napor mehanikov, ki so bili prisiljeni da večkrat zamenjajo pnevmatike zaradi dežja. Kaže pa vsekakor, da so težave na Štokovem motorju zaradi nestabilnosti ogrodja premostili s tem, da so nov motor suzuki 750 montirah na aluminijski šasi, ki ga je obrtniško izdelal Fabio Nardin, (glavni mehanik in predsednik teama) in ki predstavlja delno novost v motociklističnem sektorju, kolikor je sestavljen modularno. »Lansko leto smo na tej progi dose- gli deveto mesto,« je zaključil Nardin telefonski pogovor. »Najlepša nagrada našim finančnim naporom in prostovoljnemu delu je, da bi jutri dosegli boljši plasma, kar sicer ne bo lahko.« Naslednji nastop za svetovno prvenstvo bo 1. septembra v Belgiji na dir-kališču mesta Zolder. DIEGO KOLARIČ Na sliki (foto Andrej Vodopivec): Danilo Štoka, ob njem menežer Nardin. Na pokrajinski fazi mladinskih iger v namiznem tenisu je domovka Sanja Ferlan dosegla odličen uspeh v kategoriji osnovnošolk, saj je zasedla prvo mesto. Ferlanova, ki je osvojila tudi občinski naslov, je ponovno dokazala, da je v svoji starostni kategoriji najboljša na Goriškem. S tem dosežkom si je tudi priborila pravico do nastopa na deželni fazi, ki bo septembra. Tudi v ostalih kategorijah so mladi domovci dosegli nekaj dobrih rezultatov. V mešanih dvojicah je Sanja Ferlan skupaj z Denisom Lisci-jem zasedla tretje mesto. Trofeja sta bila v moških dvojicah tudi dvojčka Danes stopita na skpuno življenjsko pot SONJA DOLJAK in MIRKO SARDO Obilo sreče in razumevanja jima želi ŠK Kras Sandro in Steno Skarabot. Slabši pa je bil obračun pri posameznikih, saj so naši fantje naleteli na premočne nasprotnike. Edini ki je premostil prvo kolo, je bil Steno Skarabot, ki pa je pristal na osmem mestu. Mimo vsakega rezultata pa je treba podčrtati, da si na takih tekmovanjih mladi igralci nabirajo dragocene izkušnje, ki jim bodo prav gotovo koristilne v prihodnosti. (MAL) 22. septembra start 1. in 2. amaterske lige Deželna nogometna zveza sporoča, da se bosta prvenstvi 1. in 2. AL v sezoni 1985/1986 pričeli v nedeljo, 22. septembra. Prestopni rok za izmenjavo igralcev med amaterskimi društvi bo od 1. julija do 25, oktobra, profesionalno pogodbo pa je moč skleniti le do 31. avgusta. Novost je v tem, da bodo letos društva smela znova registrirati svoje igralce, ki so morebiti ob koncu sezone prosti. Z 262 prijavljenimi je bil ponovno in bistveno popravljen rekord udeležbe iz prejšnjega leta. Prireditev je bila v vseh ozirih rekordna. Dobra je bila organizacija in velik odmev je imela manifestacija v javnosti. V naslednjih letih se je to sicer redno ponavljalo, po delnem neuspehu iz leta 1959 pa je dosežek iz leta 1960 pomenil nekaj dodatnega kisika za organizatorje. Morda je bil poseben pokal za najštevilnejšo udeležbo tisti, ki je sprožil velik vpis. Lestvica za najštevilnejše društvo je sprožila tudi pravi lov na čarovnice. Lov na tiste, ki se niso prijavili pravočasno in ki so nato lahko nastopali samo izven konkurence. Žrtve tega neizprosnega pravila so bili v tekmovanju avtoslaloma prvi predsednik Bora Jože Cesar in Klavdij Palčič. Isto pa se je godilo tudi Ivu Magajni in športemu uredniku našega dnevnika Mariami Dolganu, ki sta dosegla celo dva najboljša časa. Nekatere šoferje je verjetno za tekmovanje navdušilo šele brenčanje motorjev, ki so dvorišče pred stadionom »1. maj« v nedeljo, 30. oktobra, zjutraj spremenili v domačo Monzo. Posebno množično so se odzvali motociklisti, večinoma vesparji. Brez Posebnih izkušenj so organizatorji postavili avtomo- bilsko progo, ki je bila primerna za manjša vozila in so jo morali za večja sproti popravljati, kar je povzročilo zmedo in tudi nekaj protestov. Pojavila se je tudi geopolitika, po zaslugi katere je bil umetno sestavljen finalni del odbojkarskega turnirja za moške. V Trstu so se vanj uvrstili Škamperle, Skedenj in Taborniki, naravnost pa še ekipa iz Gorice, ki zaxadi potnih stroškov ni mogla priti prej v Trst na kvalifikacije. Goričani so na polju izjemo opravičili s tretjim mestom po zmagi nad Taborniki. še vedno brez enakovrednih nasprotnikov pa so bili igralci Škamperla. Kakovost ekipe si lahko zamišljamo ob dejstvu, da sta prav v dneh tekmo-vajij na »1. maju« Jurkič in Pavlica igrala tudi za tržaško mestno reprezentanco, ki je na velesejmu odigrala prijateljsko tekmo z državno vrsto iz Tunizije. V namiznem tenisu je po dveh drugih mestih Robert Merlak končno potrdil vlogo večnega favorita in osvojil prvo mesto po zmagah nad Grbcem (2:1) in Tomšičem (2:0). Pri dekletih je Anica Hmeljak v družinskem dvoboju premagala sestro Pio. Prava masovnost s.e je pokazala na atletskem tekmovanju. Nastopilo je 35 članov, 15 članic in 26 mladincev, če upoštevamo, da so mladinci nastopali v treh panogah, člani in članice pa tudi v štirih, si lahko predstavljamo število posameznih startov in obremenitev naprav in sodniških komisij. Junaka atletskga tekmovanja sta bila Pavlica in Jurkič, ki sta v višino skočila 175 oziroma 170 cm. Mladinski troboj je šel Guidu Neubauerju, Olga Pavletič pa je osvojila vsa tri prva mesta v ženskih panogah. Kot večkrat v teh priložnostih je bilo vreme v začetku novembra slabo in nogometno igrišče pravo močvirje. Met diska je zato odpadel, ker ni bilo na razpolago niti malo vsaj delno suhe površine. Med žrtvami zakasnelih prijav je bil tudi sedanji atletski trener Bora Ivek Pertot, ki je izven konkurence sicer dosegel v teku na 80 m najboljši čas. Dva »zgodovinska« športnika prvih športnih dni Aldo Rupel in Adrijan Pavlica sta po tej prireditvi odšla na študij na višjo šolo za telesno vzgojo v Rim. Bila sta prva tovrstna »proizvoda« iz gibanja, ki se je začelo na »1. maju«. »Kdo jima bo kos, ko se bosta vrnila,« je nekdo zapisal. V kratkem je iz Rima prišla razglednica s sliko papeža. Pavlica in Rupel sta pošiljala njegov »blagoslov« domačim telovadcem. 111 — S1KE1, SKA Z V ■ E Z A SLOVEN. 1JB f DNEVNIK STRELJANJA X STKELSKE mimm: ,.