Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 7. JUNIJA 1962 Leto XIV. — Štev. 21 Cena 20 din
STALNA RAZSTAVA NAPREDNEGA TISKA V VELIKI POLANI
Po dopoldanski svečanosti v soboški študijski knjižnici so v soboto popoldne odprli še stalno razstavo naprednega tiska v rojstni hiši književnika Miška Kranjca v Veliki Polani, kjer sta bila prvo uredništvo in uprava »Ljudske pravice«.
Na svečanosti je najprej spregovoril v imenu pokrovitelja ČZP "Pomurski tisk" predsednik izdajateljskega sveta Pomurskega vestnika Vanek Šiftar. Na kratko je spregovoril o porajanju na-
prednega tiska, ki je dobil veliko mesto v borbeni zgodovini delovnih ljudi in med drugim dejal: »Ko smo več kot dve leti pripravljali današnjo otvoritev, nas ni nikdar zanašalo zadovoljstvo, ampak želja, naj bi bila ta stavba, kjer je bilo prvo uredništvo. Ljudske pravice’, vsaj delna oddolžitev znanim in neznanim, ki so v dolgem in težkem boju izkrvaveli.«
Razstavo je nato odprl predsednik Sveta za znanost LRS dr. Joža Vilfan ter poudaril, da je odprl še en kulturi, spomenik v Pomurju, ki naj bo spodbuda mladi generaciji, da se bo naslanjala na borbene tradicije.
Za tem so si zbrani ogledali bogato razstavo najrazličnejših primerkov tiska, ki je s svojo napredno usmerjenostjo v dolgem obdobju podkrepljeval napredno gibanje. Na posebni tabeli pa je označena mreža dopisnikov »Ljudske pravice«, katere prvo uredništvo je bilo prav v hiši kjer so odprli razstavo. Lep pečat odprte stalne razstave pa je nedvomno knjiga »Ob naprednem tisku«, ki jo je ob tej priložnosti izdala Pomurska založba v Murski Soboti.
(Več o svečanostih v Veliki Polani berite na peti strani lista.)
Pred skupščinsko razpravo o investiranju
ŠTEDNJA, NE PA RAZSIPNIŠTVO
Proizvodnja je v letošnjih prvih mesecih narasla za 4 do 5%, na sto planiranih 13%. Potrošnja električne energije sicer raste po planu, toda ne zaradi predvidenega porasta potrošnje v industriji, temveč zaradi naglega porasta široke potrošnje. V planih nastajajo napake v glavnem zaradi tega, ker se le-ti postavljajo formalistično, to je brez konkretnih analiz in vsklajevanj materialnih bilanc in ne da bi v naprej ugotovili najekonomičnejše tehnološke postopke in ne da bi zadostno proučili perspektivne programe za posamezne panoge gospodarstva.
Sekretar Zveznega izvršnega sveta za industrijo Danilo Kekič je na tiskovni konferenci 26. maja letos pravilno ugotovil, da metode planiranja niso zadovoljive, dalje: da ni evidence za celokupno investiranje in da se nekontrolirano razvijajo v nekaterih panogah prevelike kapacitete, ki za svoje proizvode nimajo zagotovljenega tržišča. Zato je Zvezni izvršni svet že začel z akcijo, da se evidentirajo vsa investiranja. Na področju energetike, specialno elektrogospodarstva je določena do leta 1965 izgradnja kapacitet, s katerimi bo dosežena planirana proizvodnja.
Izdelati pa bi morali tudi dolgoročne investicijske programe do 1975. leta.
Taki perspektivni plani, do leta 1975: za osnovne industrijske panoge: energetika metalurgija itd., posebno pa še za elektrogospodarstvo, kjer gre za posebno velike zneske, morajo biti izdelani na široki osnovi. Za vsak rečni sistem (Drava, Mura itd.) je treba izdelati osnovne projekte za naj boljše izkoriščanje vodnih sil,
pripraviti izbiro solidnih projektov in določiti redosled izgradnje in drugo.
Ko bo odbor za gospodarstvo Zveznega zbora zvezne ljudske skupščine o tem razpravljal, bo skušal dobiti način, kako zagotoviti, da bo investicijska izgradnja čim smotrnejša v vsakem pogledu in da bo investitor stimuliran k štednji, ne pa k razsipništvu.
Ivan Kreft
NAJMLAJŠA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
V soboto dopoldne so v Murski Soboti odprli obnovljene prostore Študijske knjižnice.
Na svečanosti so se zbrali številni vidni javni, kulturni in politični delavci Slovenije, med njimi tudi podpredsednik Izvršnega sveta LS LRS in predsednik Sveta za znanost
LRS dr. Joža Vilfan, sekretar Sveta za prosveto in kulturo LRS Beno Zupančič ter ljudska poslanca Ivan Kreft in Boris Kocjančič, dalje predsednik OLO Rudi Čačinovič,
sekretar OK ZKS Jan Ros, predsednik Okrajnega odbora SZDL Sida Podlesek in drugi Po uvodnih besedah upravnice Nikice Brumen je spregovoril v imenu Sveta za znanost dr. Joža Vilfan. Med drugim je povedal, da je posebno razveseljivo to, da so knjižni sklad obogatili še s knjižnico Alfreda Serka, ter da so razvoj študijske knjižnice v M. Soboti, ki je najmlajša v Sloveniji, pokazale lepo razumevanje tudi gospodarske organizacije. Poudaril je, da je knjižnica namenjena predvsem mlademu rodu kot sredstvo za metodično in sistematično odkrivanje problemov. Zbranim
je nato spregovoril še podpredsednik OLO Franc Šebjanič, ki je zaželel kolektivu knjižnice kar največ uspehov in plodno delo in naglasil, da bo potrebno še naprej izmenjavati razne publikacije s sosednjima Avstrijo in Madžarsko.
Svečanost sta pozdravila še zastopnika centralne študijske knjižnice iz Maribora. Oba sta obljubila tudi v bodoče tesno sodelovanje, predstavnik mariborske študijske knjižnice pa je poklonil kot darilo »Dalmatinovo biblijo«. Udeleženci so si nato skupno ogledali prostore obnovljene študijske knjižnice.
40 LET LJUTOMERSKE GODBE
Ljutomerska godba na pihala je ob 40. obletnici obstoja in v počastitev VI. občinskega praznika priredila v četrtek zvečer samostojen koncert z dokaj bogatim programom Na tem koncertu je predsednik DPD Svoboda Ljutomer Franjo Štebih, orisal razvoj godbe in njeno vlogo ter se zahvalil gospodarskim organizacijam, ki so zbrale denar za nove godbeniške obleke. Podelil je tudi priznanja in odlikovanja prizadevnim in dolgoletnim godbenikom.
Koncertu sta prisostvovala tudi skladatelj Blaž Arnič in zastopnik Zveze »Svobod« in prosvetnih društev Slovenije, Stane Češarek.
V ZNAMENJU RDEČIH NAGELJNOV
Šolsko leto je pri kraju in dijake četrtih letnikov srednjih šol lahko često srečamo nasmejane na soboških ulicah. Pa ne vedno. Prav zdaj so nastopili odločilni trenutki. Pred vrati so namreč zaključni izpiti, na katere se je treba temeljito pripraviti.
Letos bo končalo Ekonomsko srednjo šolo v M. Soboti blizu 50 mladincev in mladink, Gimnazijo pa 36. Iz ESŠ se jih večina odpravlja na delovna mesta.
PRVI UČITELJI
V kratkem bo končalo četrti letnik Učiteljišča v Murski Soboti blizu 90 dijakov, ki se bodo po počitnicah kot praktikanti zaposlili na raznih osnovnih šolah. Tam bodo pod nadzorstvom pedagogov poučevali skozi vse leto. V vsem času pa bodo v presledkih obiskovali posebne seminarje in se tako pripravljali na zaključne izpite, Ki jih bodo lahko opravili šele po enoletnem praktičnem delu. To delo jim očitno ne bo delalo prevelikih težav, saj so že doslej večkrat poizkusili poučevati na raznih šolah nižje stopnje.
Potrebno pa bo, da bodo imeli starejši učitelji do praktikantov pravilno razumevanje in jim pomagali pri njihovem delu. Teh mladih ljudi pa seveda ne bodo smeli obremenjevati že sedaj z raznimi funkcijami, kajti poučevanje in študij sta zanje že dovolj zahtevna in jim bo v tem letu preostalo dokaj malo prostega časa.
Čeprav se bodo prišli ti bodoči učitelji na šole strokovno izpopolnjevat, bodo že v veliki meri izpolnili vrzel, ki jo zadnja leta čutimo zaradi pomanjkanja učiteljev.
PRAZNOVANJE V LJUTOMERU
Praznovanje letošnjega občinskega praznika v Ljutomeru je imelo toliko širše obeležje, ker je bilo združeno s praznovanjem 90. obletnice gasivskega društva, 40. obletnice delovanja godbe na pihala ter 35-letnice Glasebne šole Ljutomer.
Med drugimi prireditvami, ki so se vrstile ves minuli teden, je bila v petek v Ljutomeru svečana seja Občinske-
ga ljudskega odbora in Obč. odbora SZDL, v soboto pa zborovanje gasivskih enot in svečana seja gasivskega društva. Osrednja svečanost pa je bila v nedeljo dopoldne. Zjutraj je Ljutomerčane zbudila pihalna godba, okrog devete ure dopoldne pa so se začeli na Glavnem trgu zbirati številni prebivavci ljutomerske občine. Kmalu za tem je iz Glavnega trga do doma TVD Partizan, kjer je bil zboroval-
ni prostor, krenila povorka. V njej je sodelovalo 540 članov TVD Partizan, 240 članov gasivskih društev, 24 lovcev, 56 obveznikov predvojaške vzgoje ter številni avtomobilisti, motoristi in mopedisti.
Na zborovanju so se med drugimi zbrali tudi sekretar OK ZKS Ivan Ros, predsednik OLO Rudi Čačinovič, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft ter predstavniki oblastvenih in političnih forumov okraja in sosednjih občin. Govoril je znani prleški borec in domačin Rado Pušenjak, ki je prikazal borbo naprednih sil med
okupacijo in pred njo. Omenil je tudi povojne gospodarske dosežke ljutomerske občine ter prizadevanja in uspehe društev. O delu gasivskega društva Ljutomer je nato spregovoril sekretar društva Stane Bezjak. Za tem so združen' pionirski pevski zbori iz ljutomerske občine zapeli pod vodstvom Avgusta Loparnika ob spremljavi pihalne godbe nekaj pesmi.
Udeleženci zborovanja so se udeležili otvoritve nove polavtomatske razdelilne transformatorske postaje in daljnovoda. Ob otvoritvi so spregovori
li direktor podjetja »Elektroprenos« tov. Kunaver, direktor podjetja Elektro Maribor okolica Karel Sabelšek ter zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Z otvoritvijo je bil dopoldanski del prireditev pri kraju, popoldne pa so bile na ljutomerskem hipodromu spomladanske konjske dirke.
Slika zgoraj:
Na nedeljskem zborovanju ob VI. občinskem prazniku v Ljutomeru so nastopili tudi združeni pionirski pevski zbori ljutomerske občine.
Slika desno:
Z otvoritve nove polavtomatske razdelilne transformatorske postaje v Ljutomeru, ki ima velik pomen za vso pomursko gospodarstvo. S to pridobitvijo se bo preskrba z električnim tokom znatno izboljšala.
Vreme
za čas od 7. do 17. junija Približno od 9. do 12. junija pretežno lepo vreme, v ostalem nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami.
Dr. V. M.
Razpoke v poslovanju
Občinski ljudski odbori v Pomurju so se z vso doslednostjo zavzeli — skupno s političnimi organizacijami — za spoštovanje dogovora merodajnih činiteljev v naši republiki glede stabilizacije cen in sploh ukrepov, ki naj bi onemogočili sleherno nadaljnje dviganje cen. Tako so, na primer, v Lendavi predpisali dokaj nizke marže glede na posamezne skupine. Izračuni s tem v zvezi kažejo sicer 7 milijonov dinarjev izgube in sicer v škodo skladov, ker osebni dohodki niso pretirano visoki.
Vendar pa je to podoba za preplah med prizadetimi le na prvi videz. V mestu se bodo namreč zavzeli tudi za določeno specializacijo trgovin, za boljšo organizacijo in drugo, tako da jih bodo nekaj ukinili, nekaj osredotočili, itd. To pomeni, da bodo izkoristili številne notranje rezerve z boljšo organizacijo dela in poslovanja. Kar zadeva podeželske trgovine, so se odločili za drugačno reševanje vprašanja marž. Tu bo veljala nekoliko večja marža kot v mestu, ker je to za potrošnika še zmeraj ceneje, kot pa, če mora na dolgo pot po sleherno stvar v mesto. Pri vaških trgovinah bodo dalje uredili stvari tako, da bo v eni vasi trgovina odprta dopoldne, drugje pa zopet popoldne, vendar le ob in z enim poslovodjem. Podoba je, da se je za nekatere podobne rešitve odločilo tudi trgovsko podjetje »Prekmurski magazin« v soboški občini.
Za stabilizacijo cen se zavzema tudi ustrezna okrajna zbornica, vendar pri nekaterih trgovskih kadrih za te družbeno koristne napore ni dovolj razumevanja. Nekateri trgovski delavci vidijo v zbornici le cehovsko organizacijo, ne pa družbeno organizacijo, ki ne more zagovarjati neobjektivnih stališč. Spodbudno je vsekakor, da so na pobudo zbornice naredile občine pri maržah nekatere korekture, saj so bile pod vplivom gospodarskih organizacij ponekod prvotno zasnovane marže previsoke (Ljutomer, G. Radgona). Prišlo bi skoraj do tega, da bi bila v okraju pri določenem artiklu razlika 2 do 3°/o. Po sprejetih odločbah kaže, da so marže najnižje v lendavski občini.
Ob vsem tem velja ponovno poudariti, da ne gre za nič drugega, kot za to, da izkoristijo kolektivi trgovskih podjetij vse notranje rezerve in
tudi na ta način omogočijo potrošnikom nakup artiklov po čim nižjih cenah. Kot že rečeno, gre za boljšo organizacijo dela in poslovanja, za osredotočenje, za ukinitev nerentabilnih trgovin v mestih, za zmanjšanje števila nepotrebnega kadra, itd. Najbolj pomanjkljivo pri posameznih kolektivih je, da smatrajo, da je pri njih glede notranjih rezerv vse narejeno, pozabljajo pa, da je z boljšo organizacijo moč znatno dvigniti v mestih promet na zaposlenega.
Velike rezerve so že pri nabavi blaga. Medtem, ko smo v minulem obdobju zabeležili koncentracijo trgovskih podjetij v močnejša — z boljšo komercialno službo, so po drugi strani poslovodje posameznih prodajaln kaj radi ribarili v kalnem. Znan je primer poslovodje, ki se je vozil nakupovat blago za svojo prodajalno z lastnim avtomobilom v Zagreb in drugam. Res je, da je pri tem pogosto nakupil blaga za milijon dinarjev, toda pri tem so občutni tudi stroški prevoza (kilometer po 60 dinarjev, dnevnica, itd.). Če k temu dodamo še znano dejstvo, da je ta poslovodja pri tem ves čas prodajal tudi blago, ki ga proizvaja na domu v okviru »domače dejavnosti«.
ter pri tem tratil čas, med katerim bi lahko v prodajalni stregel, je razumljivo, da je šlo več odstotkov marže v njegov žep. Pri tem je, kot znano, ta poslovodja nabavljal tudi surovine za že omenjeno »domačo dejavnosti«, na poti pa je bil z regularnim potnim nalogom podjetja! Seveda bi bila v tem primeru potrebna dosledna in učinkovita družbena kontrola, ki bi ocenila njegovo bogatenje. To prav gotovo sodi med nove oblike deformacije socialističnih odnosov.
Kar zadeva nerentabilno st podeželskih trgovin, pa je temu pogosto krivda tudi v tem. ker nimajo blaga, ki bi ga ljudje sicer kupovali, upoštevajoč seveda dejstvo, da te trgovine nikoli ne morejo biti v tolikšni meri založene kot mestne. Tudi trgovine z neprekinjenim delovnim časom, — živilske in galanterijske prodajalne v okrajnem središču in drugih mestih, — bi bila bolj rentabilne, če bi bil kader pravilneje razmeščen. Najdemo pa še prodajalne v mestih, v katerih je promet neznaten, čeprav je v teh prodajalnah ponekod skupno s poslovodjem skoraj pol ducata ljudi. To pomeni, da bo treba nekatere prodajalne po zdru-
žitvi ukiniti, saj znižuje njihova izguba sklade in osebne dohodke drugim članom koleklektiva. Za samopostrežno trgovino pa velja, da je zanjo le ena pot: dvig prometa ob boljši postrežbi in nižjih cenah.
Že teh nekaj primerov priča, da je hrup in odpor nekaterih trgovskih kadrov, češ da so izkoriščene že vse notranje rezerve, neutemeljen in v škodo potrošniku in našim skupnim naporom za stabilizacijo cen. Res pa je tudi, da je takšnih razpok v poslovanju naših trgovskih podjetij še več. Dolžnost kolektivov je, da pokažejo nanje brez strahu in oklevanja.
VESTI
MURSKA SOBOTA — Kakor smo zvedeli, se bo v nedeljo popoldne vrnila iz Miloševca 15. PMDB. Do takrat, ko smo prejeli sporočilo, je bila brigada že 3-krat proglašena za udarno, dvakrat je bila pohvaljena, enkrat pa posebej pohvaljena.
BOGOJINA — Gasivsko društvo v Bogojini je v nedeljo svečano prevzelo motorno brizgalno. Svečanosti so se udeležili, razen številnih vaščanov, še gasivci in ostali vaščani okoliških vasi, OGZ pa je zastopal načelnik Karel Flisar.
LOGAROVCI — Mladinski aktiv v Logarovcih namerava v nedeljo prirediti kolesarske dirke. Na sodelovanje je povabil kolesarje iz vseh aktivov LMS ljutomerske občine.
KOROVCI — V nedeljo je gasivsko društvo v Korovcih praznovalo 60. obletnico obstoja ter prevzelo gasivski avtomobil. Društvo je znano po precejšnji delavnosti in uspehih, ki so jih na svečanosti prikazali v kroniki. Društvo pa je tudi v tehničnem pogledu precej na višini, saj je bilo že večkrat občinski prvak. Nedeljskih svečanosti se je udeležil tudi predsednik OGZ Janez Blagovič.
VELIKA POLANA — V Veliki Polani je v surovem stanju zgrajena nova stanovanjska stavba za učitelje. S to gradnjo, ki bo predvidoma dokončana do jeseni, bodo pridobili 6 družinskih in nekaj samskih stanovanj. Enako zgradbo dograjujejo tudi v Turnišču, investitor obeh gradenj pa je Občinski ljudski odbor Lendava.
LJUTOMER — V Ljutomeru bo letošnjo jesen dograjeno novo poslopje okrajnega sodišča. Po preselitvi sodišča, bodo stare prostore na Glavnem trgu uporabili deloma tudi za muzej in podobne namene. Zadnje čase se precej govori o tem, da bi v Ljutomeru odprli takozvani viničarski muzej, ki naj bi prikazoval materiale o življenju in delu nekdanjih viničarjev.
Večji porast osebnih
dohodkov od proizvodnje
Osrednja točka na včerajšnji skupni seji občinskega ljudskega odbora v G. Radgoni je bilo poročilo o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Realizacijo so dosegla v splošnem le štiri
podjetja. Najlepše uspehe je doseglo v prvih štirih mesecih letošnjega lota industrijsko podjetje Elrad, ki je doseglo proizvodnjo telekomunikacijskih naprav s 77% postavljenega plana. Zadovoljiva je splošna realizacija proizvod nje v obrtni panogi, to pa ne velja za podjetje Mizarstvo pa če, ki je doseglo plan le z 18%. Proizvodnja zdravilišča Radenci je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta večja za 22%.
Odborniki so med drugim predlagali, da bo treba v podjetjih med drugim spremeniti sistem nagrajevanja. Ugotovljeno je, da so osebni dohodki v primerjavi z letom 1961 na-
rasli v večjem obsegu kot proizvodnja. Samoupravni organi v gospodarskih organizacijah bodo morali zato takoj pristopiti h korekturam pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka.
Včerajšnji seji sta prisostvovala tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft in predsednik OLO Rudi Čačinovič. Slednji je med drugim menil, da so gospodarske organizacije v občini v splošnem na pravi poti gospodarjenja, ocenil pa je kot pomanjkljivost to, da v včerajšnjem poročilu ni bila zastopana tako močna gospodarska organizacija kot je kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona.	-ič
Kopalnica za videmske učence
Učenci osnovnih šol pri Vidmu ob Ščavnici in na Stari gori bodo v kratkem dobili tudi to ugodnost, da se bodo lahko redno okopali v novi kopalnici. Ugodnejše možnosti za kopanje pa se obetajo tudi ostalemu okoliškemu prebivalstvu.
Zavod za proučevanje uporabe električne energije v kmetijstvu dograjuje namreč pri Vidmu ob Ščavnici obsežno zgradbo, v kateri bodo uredili skupne tuše za šolsko mladino. Razen teh skupnih
tušev bodo uredili še štiri posamezne tuše in kopalne kadi za ostalo prebivalstvo. Pri Vidmu so sicer doslej že imeli kopalnico, vendar bodo le-to odslej uporabljali le zaposleni v pekami. V novem poslop-
ju, ki ga gradijo, bo urejena tudi sodobna pralnica z likalnico, v nadstropju pa bo stanovanje s pisarno. Torej, tudi gospodinjam se kmalu obeta pomembna pridobitev. Kakor smo zvedeli, bodo dosedanjo pralnico, ki je doslej razbremenjevala tamkajšnje gospodinje, v bodoče dali v uporabo za praktični pouk.
Zgradba je v surovem že zgrajena, v tem času pa urejajo še zidne inštalacije. Kakor računajo, bodo ta pomemben objekt odprli za ob 22. juliju — Dnevu vstaje. Takrat bodo predvidoma odprli tudi prostore zdravstvene postaje, ki jih sedaj obnavljajo. Za otvoritev teh objektov bodo Videmčani priredili primerno Slovesnost. Primeren delež pa bodo k proslavi kajpada prispevali učenci obeh šol, saj bo to zanje velika pridobitev. To bosta namreč prvi šoli v Pomurju, katerih učenci se bodo lahko redno kopali med šolskim letom.
Pomurski taborniki v Kumrovcu
Tudi letos se je zbrala slovenska in hrvaška mladina v Kumrovcu, da počastijo rojstni dan predsednika Tita. Letos so se te velike manifestacije bratstva in enotnosti udeležili tudi taborniki Pomurja: 30 iz M. Sobote, 15 iz Lendave in 10 iz Bistrice in Črensovec. V Celju, kjer so morali taborniki iz Pomurja čakati na posebni vlak, so izkoristili čas za ogled starega mesta in celjskega gradu.
Kumrovec in okoliške vasi so bile za praznik okrašene in pripravljene za sprejem tolikšnega števila mladine. Zal je bilo v taboru spričo dežja blato, vendar to ni motilo vedrega in svečanega vzdušja zvečer ob tabornem og-
nju. V taboru, kjer so bili taborniki iz skoraj vse Slovenije, smo spoznali veliko novih tovarišev, s katerimi se bomo na podobnih srečanjih prav gotovo še videli in skupaj obujali prijetne spomine na Kumrovec. Tudi domačini so nas lepo sprejeli, ljubeznivo odgovarjali na naša vprašanja in, če je bilo treba, nam tudi pomagali.
Sodelovali smo tudi na paradi, ki pa je bila zaradi dežja malce okrnjena. Po paradi in izdatnem kosilu pa smo podrli tabor in se vrnili proti domu. V času, ko smo morali v Celju čakati na vlak, so nam domači taborniki odstopili svojo sobo, kjer smo prenočili. Domov smo se vrnili zadovoljni in ponosni.	J. Jazbec
Kje je 44 milijonov narodnega dohodka?
Okrajna inšpekcija dela je pred kratkim izdala analizo o gibanju števila nesreč pri delu in izven dela v zadnjih treh letih. Podatki kažejo dokaj zaskrbljujočo sliko. Sicer pa poglejmo nekaj primerjav. Leta 1959 so zabeležili v našem okraju 1571 delovnih nesreč, zaradi katerih je utrpela proizvodnja 19755 delovnih dni, lansko leto pa se je število nesreč povzpelo skoraj na dva tisoč, izpad v proizvodnji pa je znašal 25621 dni. Ni menda treba posebej podčrtovati koliko smo zaradi tega izgubili na delovnih mestih in v proizvodnji. Dovolj povemo že s tem, da so morale gospodarske organizacije, ustanove in zavodi za bolniške izostanke do 7 dni izplačati ponesrečenim članom kolektivov lani že nad pet milijonov dinarjev hranarine.
Ob vsem naštetem pa ne smemo mimo drugih prav tako zaskrbljujočih ugotovitev, da se iz leta v leto izredno naglo veča število nesreč izven delovnega mesta. Število teh nesreč je bilo lani v primerjavi z letom 1959 za 440 nesreč večje, število izostankov z dela pa je bilo že skoraj tolikšno kot pri nesrečah na delovnem mestu. To
kaže, da gre v precej primerih za nesreče težjega značaja. Nesreče izven delovnega mesta so v največ primerih prijavljene kot nesreče na poti v službo, vendar inšpekcija ugotavlja, da je to mnogokrat le krinka in da je do nesreč prišlo doma, pri delu, ali pa celo v vinjenem stanju. Kakorkoli je že prišlo do nesreč, pristojnim službam v kolektivih ne sme biti vseeno in bodo morale dati zmanjševanju nesreč večji poudarek.
Mogoče bi ob koncu pogledali podatek, ki kaže, koliko je bilo zaradi nesreč pri delu in izven delovnega mesta izgubljenega narodnega dohodka: ta številka je bila še leta 1959	21,239.480 dinarjev,
lani pa nič manj kot 44,022.348 dinarjev. In če bi k vsemu prišteli še razne prispevke, ki jih morajo
gospodarske organizacije, zavodi in ustanove visokega števila nesreč izplačati po posebnih prispevnih stopnjah zavodu za socialno zavarovanje, bi dobili še bolj porazno sliko.
Ko govorimo o povečanju proizvodnje in narodnega dohodka torej tudi ta rezerva, če jo Lahko tako imenujemo, ne sme biti prezrta. Število nesreč se nedvomno da zmanjšati. To pa ne samo z izboljšanjem delovnih pogojev in večjega higienskotehničnega varstva, ampak tudi z zagotovitvijo primerne prehrane. Morali bi vedeti, da vsebuje tudi pivo, ki ga zadnji čas najdemo v številnih kolektivih kot osvežujočo pijačo ali pa nadomestek malice, precej alkohola in da ne deluje posebno osvežujoče. Več kot doslej bodo morale temu vprašanju posvečati pozornosti inšpekcije, seveda v sodelovanju s kolektivi in pa z zdravstvenimi ustanovami.
Možnosti porajajo načrte
Te dni je svet za kmetijstvo obč. LO G. Radgona dal v široko razpravo osnutek programa o razvoju kmetijstva v tej občini. Aktiv za kmetijstvo pri občinskem komiteju ZKS je o tej temi že razpravljal, prav ta osnutek pa je bil tudi osrednja tema razprav na zadnji seji občinskega komiteja ZKS.
Pri obravnavanju bodočega razvoja kmetijstva je tako široka in temeljita akcija prav gotovo potrebna, saj bodo ta program morali zavestno izpolnjevati vsi občani, še posebno pazljivo pa bodo po njegovih postavkah morali usmerjati svoje delovanje in svoje odločitve delovni kolektivi kmetijskih gospodarstev. Ti bodo še posebej morali paziti na to, da se mora kmetijstvo obravnavati na osnovi potreb in možnosti širše skupnosti in ob upoštevanju specifičnih pogojev, ki se v radgonski občini med drugim odražajo tudi v tem, da je tukaj sedaj v družbenem upravljanju že 22 odst. vseh obdelovalnih površin in da je prodaja zemlje razmeroma nagla.
Glavna misel programa je: kmetijsko proizvodnjo na celem območju preusmeriti na rentabilnejšo podlago, za kar je nujna enotna gospodarska politika. predvsem pa enotno, ekonomsko upravičeno, sistematično in perspektivno vlaga nje sredstev. V enotno proizvodnjo se morajo sistematično vključevati prav vse površine, ki jih je za kmetijstvo sploh mogoče izkoriščati. Poleg takega načina gospodarjenja s površinami je treba upoštevati tudi dejstvo, da je združevanje in medsebojno izpopolnjevanje pridelovalnih in predelovalnih obratov, — pod te-
DOKLEŽOVJU
Letos so na pobudo aktiva LMS ustanovili v Dokležovju tudi aktiv mladlih zadružnikov Ta aktiv je sedaj zelo delaven. Na površini 25 arov so posejali hibridno koruzo. Traktorske usluge jim je opravila kmetijska zadruga Beltinci ročno delo pa opravljajo sami.	J. Z.
mi lahko razumemo tudi klavnice in velike hleve za mlado pitano živino in bekone, — za talko izrazito agrarno področje nujnost. Hlevi, ki jih že gradijo in objekti za katere so načrti že izdelani, zahtevajo, da se na vseh površinah, tako družbenih kakor privatnih, hitreje uvaja enoten okvirni kolobar, ki bo Vključeval vse površine in ki bo vseboval najrentabiljneše kulture in take, ki jih bo domača živinoreja rabila in najboljše izkoristila.
Prav gotovo sedanji način proizvodnje in sedanji način obravnavanja površin vsebujeta in prikrivata mnogo skritih rezerv, ki j ih bomo lahko odkrili in sprostili le s takimi metodami. Pri pregledu sposobnosti in možnosti lahko za-ključimo da je gradnja farm za 5000 glav mlade pitane živine in farm za 20.000 bekonov na leto — od zadruge in posestva — mnogo naporov, kajti samo od njih je odvisno, kdaj in kako se bodo vsi pridelki skoncentrirali in enotno obravnavali. Možnosti za hiter razvoj kmetijstva na tem območju so. Obstajajo realne možnosti za vzgojo 7000 glav mlade pitane živine na leto, s tem, da sedaj privatni lastniki vzgojijo vsako leto okoli 1.500 glav, družbena posestva pa 5500 glav na leto. Tudi že predvidene investicije slone na realnih možnostih. Vsa krmila za predvidenih 20.000 bekonov in za potrebno število plemenskih svinj, razen visokokvalitetnih beljakovinastih krmil bomo ob primerni organizaciji in ob vključevanju vseh tržnih viškov lahko pridelali doma.
Osnutek programa, ki je pravzaprav bolj pregled kapacitet in možnosti, ne obravnava posamezne gospodarske organizacije in
njenih površin, ampak tudi kmetijski prostor v celoti, seveda s tem, da je ta celoten kmetijski prostor razdeljen na področja, ki so teritorialno in reliefno zaokrožena in jih združuje ista proizvodnja. Za vsako posamezno področje so zagotovljene kapacitete im možnosti, saj le tako obravnavanje kmetijskega prostora omogoča investiranje tja in tako, kjer se bo denar najprej vračal. Le na osnovi tako obravnavanega programa je mogoča kompletna in načrtna obnova vinogradov in sadovnjakov ter izgradnja živinorejskih farm, ki bodo v najbližji bodočnosti morale zamenjati vse polno hlevov in hlevčkov, ki le podražujejo proizvodnjo in kjer ni mogoče doseči enotne, iskane kvalitete in kjer čestokrat prav zaradi tega ni mogoče najti kupca. Tak način kmetovanja bo tudi v veliki meri prispeval k temu, da se bo v kmetijstvu v neposredni pro-
izvodnji in pri uporabi pridelkov bolj razvila delitev dela, kar bo kmetijstvu v okviru občine v veliki meri odvzelo sezonski značaj in kar bo zaposlenim v kmetijstvu omogočalo normalen in enakomerne osebne dohodke.
Tako organizirana proizvodnja bo omogočala enotno izgradnjo objektov skupne uporabe, kot so skladišča, remize za stroje, garaže, mešanice za močna krmila, sušilnice za zrnje, kleti za šolanje in predelovanje vin in podobno. Ti objekti naj služijo potrebam širše skupnosti in jih kaže v take namene tudi graditi.
Zlasti v komercialni politiki mora priti do korenitih sprememb. Vse tržne viške, brez ozira na to, kdo jih je pridelal, moramo obravnavati kot celoto, doseči moramo stalno kvaliteto in enakomerno ponudbo, ki bosta omogočali normalno prodajo.
M. K.
PROMETNA NESREČA V
RADGONI
Pred carinarnico v G. Radgoni na Kerenčičevi ulici je prišlo pred dnevi do težje prometne nesreče.
Iz Gubčeve ceste je pripeljal s precejšnjo hitrostjo z motornim kolesom Leopold Vurcer iz Gornje Radgone. Zaradi hitrosti ni mogel zvoziti desnega ovinka ter je zapeljal v robnik, preko katerega je vertikalno peljal naprej, se zaletel v vogal carinarnice, od koder ga je potem vrglo še naprej na desno stran. Tu je obležal v nezavesti. Motorista so takoj prepeljali v soboško bolnišnico, medtem ko znaša materialna škoda na vozilu okrog 300 tisoč dinarjev.
POTREBNE SPREMEMBE
Doslej se je redkokdaj dogodilo, da bi v tako kratkem razdobju tako pogostokrat zasedal naš najvišji predstavniški organ — Zvezna Ljudska skupščina. V drugi polovici minulega meseca so n. pr. poslanci Zvezne ljudske skupščine razpravljali in sklepali o zakonskem predlogu, o organizaciji in finansiranju socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Zadnje dni minulega meseca pa je bil na dne-
vnem redu predlog o spremembah za organizacijo zvezne uprave in zbornic. Pred letošnjimi skupščinskimi počitnicami pa lahko po dosedanjih domnevah pričakujemo vsaj še dvoje plenarnih sej. Na eni od teh bodo ljudski poslanci bržčas razpravljali o osnutku nove ustave, bolje rečeno o načelih, na katerih naj ustava temelji. Na drugi seji pa bodo razpravljali o nekaterih zakonskih predlogih, ki jih je pred nedavnim obravnaval ZIS.
Torej izredno plodovito skupščinsko življenje, takšno pač, kot ga terja razgiban današnji čas in ki ga terjajo naloge, ki so pred nami. Toda ustavimo se tokrat ob
plenarni seji Zvezne ljudske skupščine, kjer so bile sprejete spremembe zvezne uprave in zbornic.
Spremembe v organizaciji ZIS in zvezne uprave, ki jih bo uveljavil ZIS, je bilo rečeno na plenarni seji, so sestavni del ukrepov, ki jih sprejemamo v skladu s sklepi izvršnega komiteja CK ZKJ, da odstranimo slabosti, o katerih je govoril tov. Tito v svojem nedavnem govoru v Splitu. Gre za
odpravo tistih subjektivnih napak in pomanjkljivosti na področju gospodarske prakse in ekonomske politike, planiranja, proračuna itd., ki so s svoje strani pripomogle k ustvarjanju in poglabljanju težav našega gospodarstva. Do prenekaterih napak najbrž ne bi prišlo, če bi bili organi uprave organizirani primerno zahtevam in nalogam časa, predvsem pa, če bi bili sposobni zagotoviti uresničevanje raznih predpisov administrativno regulativnega značaja. V skupščini je bila izrečena ugotovitev, da so bili organi uprave vse preveč nesamostojni. Preveč so bili odvisni če gledamo n. pr. delovanje uprave z vidika komune ali ok-
raja — od odlokov kolektivnih po-litično-izvršnili organov, svetov in podobnih organov ljudskih odborov.
Spremembe v upravnem organizmu imajo torej namen okrepiti osebno odgovornost in sposobnost za uresničevanje zakonov, planov in politike, ki jo določajo odgovorni družbeni organi in sicer na vseh ravneh v zvezi, republiki, v okrajih in komunah. V
okviru predlaganih sprememb je posebno pomembna ustanovitev treh novih gospodarskih odborov pri ZIS.
Nov odbor za splošna gospodarska vprašanja bo predvsem koordiniral tekočo gospodarsko kritiko. Spremljal bo celotno gospodarsko prakso, koordiniral regulativno upravnost zvezne uprave in po potrebi skrbel za družbeno intervencijo.
Odbor za družbeni plan bo razen proučevanja tekočih in perspektivnih planov proučeval tudi probleme bolj dolgoročnega planiranja. Pripravljal bo potrebne predloge za boljše izpopolnjevanje plana, morebitne spremembe
in izboljšanja sistema planiranja.
Odbor za gospodarske odnose s tujino bo vsklajeval dejavnost zveznih in drugih organov na področju zunanje trgovine in pri drugih gospodarskih organih s tujino. Poglavitna njegova naloga bo proučevanje problemov naše plačilne bilance s tujino. Se posebej pa bo sistematično spremljal in razčlenjeval naloge v zvezi s sedanjim plačilnim primanjkljajem.
Seveda bo predlagal tudi ustrezne ukrepe in spremljal njihovo uresničevanje.
Že samo iz tega je mogoče razbrati, da je namen vseh sprememb združiti sile, podrobno in jasno opredeliti pristojnosti in odgovornosti v upravi, kar naj s svoje strani prispeva k hitrejšemu razvoju gospodarstva, stabilizacije gospodarstva, k odpravljanju tistih slabosti, ki so kakorkoli zavirale razvoj pa naj si bo na področju gospodarjenja ali odnosov. Seveda je bilo v skupščinskih prostorih moč slišati tudi kakšne so naše neposredne naloge v bodočem obdobju. Toda o tem drugič kaj več.
POMURSKI VESTNIK, 7. JUNIJA
2
AKTUALNO
Reformirana gimnazija
Ljudska skupščina LR Slovenije je konec lanskega leta sprejela Resolucijo o vlogi in nalogah gimnazije. Resolucija ugotavlja potrebo po spremembi vzgojno-izobraževalnega dela gimnazij glede na današnje družbene potrebe ugotavlja, naj si dijaki s šolanjem na gimnazijah "pridobe tisto splošno izobrazbo, ki je potrebna za uspešen študij na višji ali visoki šoli", s posredovanjem nekaterih strokovnih znanj pa "naj oblikuje tudi poklice", za "katere je potrebna zlasti širša in globlja splošna
izobrazba ter le krajše strokovno usposabljanje". Tako ustreza gimnazija zlasti tisti mladini od 15. do 19. leta, ki se po končani osnov ni šoli še ne more odločiti za poklic in ji "šele širši pogled na posamezna vzgojno-izobraževalna področja in osnovna strokovna izobrazba omogočata odločitev".
Svet za šolstvo LRS je letos izdal nadaljnje dokumente za usmerjanje reforme gimnazijskega študija: orientacijski predmetnik, okvirni učni načrt, navodilo o pogojih za verifikacijo gimnazij ter navodilo za tehnično vzgojo z delom v proizvodnji.
Širšo javnost utegnejo zanimati predvsem novosti predmetnika in pogoji za verifikacijo gimnazij.
Spričo ugodnega sestava profesorskega zbora se je šolski odbor odločil, da se prihodnje šolsko leto ne bo poučevalo po novem le v 1. razredu (to je obvezno), ampak kolikor možno v vseh štirih letnikih.
S tehnično vzgojo v šolskih delavnicah smo začeli že letošnji drugi semester — brž ko smo dobili orodje — drugošolci pojdejo še ta mesec v pomurska podjetja na 12-dnevno prakso, tretješolci pa bodo imeli po končanem pouku 7-dnevni tečaj za cestno-prometne predpise in vožnjo z mopedom. Prihodnje šolsko leto bodo imeli prvošolci tehnično vzgojo seveda že od začetka šolskega leta dalje.
Soboška gimnazija je edina v Sloveniji, ki ima že v vseh štirih razredih ruščino (kot drugi jezik). Kot prvi jezik jo bomo vpeljali namesto nemščine, ki ni svetovni jezik, ko bodo prišli učenci z znanjem ruskega jezika že z osnovne šole. Študij ruskega jezika je najlažja, najhitrejša in zaradi cenenih knjig najcenejša pot do najsodobnejših zakladov znanja (ru-
ščine se uči več kot 2,5 milijona še državljanov ZDA).
Dijaki soboške gimnazije se učijo in se bodo tudi v prihodnje učili neobvezno latinščine, ki koristi zlasti študentom nekaterih fakultet (medicincem, pravnikom, pa tudi drugim).
V 4. razredu bomo od prihodnjega šolskega leta dalje imeli po 1 uro več fizike zaradi pouka astronomije, ki nas vse bolj privlači.
Kot izbirna obvezna predmeta vpeljemo že s prihodnjim šolskim letom sociologijo in opisno geometrijo. Opisna geometrija je zelo potrebna študentom tehničnih fakultet, sociologija pa študentom fakultet za družbene vede. Ta dva predmeta bomo vpeljali v 3. in 4. razred, v 1. in 2. razred pa osnove umetnostne vzgoje ob likovnih in glasbenih umetninah.
Kemija bo po novem v prvih in ne več v zadnjih treh razredih. Bolj sta poudarjena filozofija in telesna vzgoja, nekaj manj pa biologija in zemljepis.
Praktična znanja so predvidena za 3. in 4. razred (tipkanje, stenografija in event. še kaj).
Doslej je bil predmetnik predpisan do sleherne ure, po novem so postavljeni za predmetnik in učene načrte le minimalni pogoji. Da se ne bi raven gimnazij znižala, zato predpisi o verifikaciji. Gimnazija, ki ne bo mogla izdajati spričeval z družbeno priznano veljavnostjo. Zahtevek za verifikacijo bo presojal sekretariat za šolstvo LRS. Obsega naslednje: vpisne pogoje, predmetnik in učni načrt, opis organizacije vzgojnoizobraževalnega dela, podatke o učnem osebju (razen za tehnično vzgojo je predpisana fakultetna izobrazba), o učnih prostorih, opremi, učilih in sploh o pogojih za sodobno šolanje — ter naposled
potrdilo ustanovitelja o zagotovitvi finančnih sredstev za osnovno dejavnost šole.
Naša gimnazija izpolnjuje postavljene pogoje. S perspektivnim planiranjem in razumevanjem potreb nam je s pomočjo okrajnega in občinskega LO uspelo do prostorov in orodja za tehnično vzgojo, sploh do potrebnega šolskega prostora in do stanovanj za profesorje.
Kaže, da bo prijavljencev za 1. razred več kot za 2 oddelka. Prepričani smo, da 380.000 din — le toliko bi tretji oddelek stal več — ne bo ovira, da vrsta deklet in fantov ne bi mogla do nadaljnje izobrazbe.	J. Liška
GIMNAZIJA V MURSKI SOBOTI
bo za š. I. 1962-63 sprejela v 1. razred dijakov za 2 oddelka
Sprejemni izpit iz slovenskega jezika opravljajo vsi prijavljenci, iz matematike ali tujega jezika pa po izbiri (iz obeh predmetov pismeno in ustmeno). Izpit bo 22. junija ob 9. uri v III. nadstropju gimnazije.
Prijave, kolkovane s 50 (lin, sprejema tajništvo gimnazije vsak dan do vključno 21 junija med 8. in 14. uro (obrazec 1,20 se dobi v knjigami, obrazec 1,50 ne ustreza). Pri javi priložite spričevalo o uspešno končani osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, mnenje šole o zmožnostih in nagnjenjih ter morebitno priporočilo ZB oz. potrdilo krajevnega urada ali SZDL o težjem socialnem položaju prijavljenca. Priloge se kolkujejo s 30 din.
Šolski odbor
PIONIRSKI PEVSKI FESTIVAL V MURSKI SOBOTI
PESEM MLADOSTI IZ 700 GRL
Minulo nedeljo so priredili pionirski pevski zbori svoj občinski pevski festival. Na njem je sodelovalo nad 700 pionirjev-pevcev, ki so vso letošnjo pomlad pridno vadili pesmi, s katerimi so se prijavili k udeležbi.
Prvi zbori so prispeli iz okoliških šol že pred sedmo uro, saj so hoteli izvesti pred festivalnim nastopom še glavno vajo v veliki dvorani kina Park. Zaradi začasne prekinit ve električnega toka so lahko začeli z vajami šele čez eno uro. Bilo pa je še dovolj časa, da so se lahko vsi zbori vzrstili na odru in zapeli svoje pesmi.
Prizadevanja naše šolske mladine soboška javnost bolj slabo ceni. To dokazujejo slabo obiskane prireditve šolske mladine, pa naj so to telovadne ali druge akademije. Razni popevkarski ali jazz ansambelski nastopi so pač bolj kurantno blago kot lepa zborovska pesem, pa naj bo to otroška, mladinska ali pa pevskega zbora odraslih. Tako tudi na nedeljskem festivalu ni bilo gneče. Kljub temu pa se je le zbralo toliko poslušavcev, — predvsem iz vrst soboške šolske mladine —, da nastopajoči niso gledali pred seboj prevelikih praznin v klopeh.
Med prvimi so nastopili pevski zbori nižje stopnje. Prijetno jih je bilo poslušati in spremljati mlade, ki so pozorno sledili kretnjam svojih pevovodij. Bili so dobro pripravljeni, zanesljivi in zato tudi z manj treme kot pevovodje. Njihove enoglasne pesmi so bile polne mladostnega, otroškega razpoloženja, ki je zvenelo iz vsebine in melodije posamezne pesmi. Peli so s ponosom, kakor da bi hoteli pokazati poslušavcem te velike dvorane, da so se dobro pripravili na ta svoj veliki nastop.
Srednjo stopnjo je nato zastopal le en zbor, višjo pa 8 Bili so to zbori iz osmih osemrazrednih šol soboške občine Njihove dvo- in troglasne pesmi so bile daljše in zahtevnejše. Zapeli so vsi lepo. bolj ali manj ubrano, brez spodrsljajev. Za zaključek pa je zapel 180-članski pevski zbor obeh soboških osnovnih šol še tri pesmi, ki jih je izbrala posebna strokovna komisija Pevci so vse pesmi obvladali brezhibno. Pevovodja je lahko z njimi izrazil vso melodičnost, dinamičnost in ritmičnost, kot si jo je zamisli skladatelj, kar ob spremljavi godbe na pihala ne pride tako do izraza.
S tem festivalom so tudi pionirski pevski zbori dali svoj prispevek k zaključku letošnjega Tedna mladosti. Pokazali so obenem tudi to, kaj lahko zmorejo pod požrtvovalnim vodstvom pevovodij- Med temi jih je bilo letos več, ki so tokrat prvič nastopili na festivalu. Res, da je lahko strokovnjak opazil določene pomanjkljivosti, ki pa jih je mogoče ob primerni strokovni pomoči kaj lahko odpraviti. Pozdravimo lahko pripravljenost naših mladih učiteljev, da s tako voljo in vnemo delajo na tem delovnem področju.
Vse to ustvarja lepe pogoje, da bodo pionirski pevski festivali lahko iz leta v leto boljši.	VM
PRED MOTO DIRKAMI V GORNJI RADGONI
Na hipodromu v Gornji Radgoni bodo v nedeljo I. extra motociklistične dirke Zaradi velikega zanimanja za te dirke smo naprosili za kratek razgovor predsednika Avto-moto društva Gornja Radgona Franca Verzela:
Avto-moto društvo Gornja Radgona bo letos dvakrat organiziralo motorne dirke na domačem hipodromu. Prve bodo to nedeljo, druge pa jeseni ob Pomurskem sejmu. V I. extra motociklističnih dirkah bodo sodelovali vozači do 50 km obmejnega pasu. Poleg domačih tekmovalcev smo povabili tudi najboljše vozače iz 50 Avto-moto društev Slovenije, 17 tekmovalcev pa se je že prijavilo tudi iz sosednje Avstrije, med katerimi je 5 tekmovalcev v posameznih kategorijah prvakov Avstrije.
Tekmovali bomo v kategorijah do 50, 125, 175, 250 in nad 250 ccm. Posebna dirka bo dvoboj Slovenija : Avstrija v kategorijah do 175 in 250 ccm. Zanimive bodo tudi zadnje dirke — handicap vožnje.
Za najboljši čas oziroma za novi rekord bo tekmovalec prejel pokal. Pokal bo dobil tudi tisti tekmovalec, ki se bo plasiral na najboljšo mesto v handicap vožnji. Ostale nagrade bodo večje kot so bile lani.
Šolske skupnosti na gimnaziji
Pred dnevi je imela šolska skupnost na gimnaziji redni sestanek, na katerem so se vsi prisotni lahko seznanili z delom šolske skupnosti v šolskem letu 1961-62 V glavnem je odbor šolske skupnosti izvršil vse naloge, ki si jih je zadal na začetku tega šolskega leta. Organiziral je nekatere skupne proslave itd. Razredne skupnosti so tudi v celoti izpolnile svoj program. O tem so se vsi dijaki seznanili preko poročil predsednikov skupnosti v posameznih razredih. Ugotovljeno je bilo, da je bil v tem pogledu najbolj aktiven 3. a razred, ki je svoj program skoraj v celoti izpolnil in izvedel vrsto predavanj v lastnem razredu in organiziral nekatere proslave. Ko so vsi predsedniki razrednih skupnosti podali poročila o svojem delu, so nato dijaki izvolili nov odbor ter novega predsednika šolske skupnosti za naslednje šolsko leto.
V diskusiji so dijaki tudi razpravljali o izidu šolskega časopisa, ki bi dijake seznanjal z delom in dogodkih na zavodu.
Isti dan, takoj za sestankom šolske skupnosti, je imela konferenco tudi organizacija LM na gimnaziji. Konferenci sta poleg vseh dijakov ter profesorskega zbora prisostvovala tudi delegata z občinskega in okrajnega komiteja LM. Predsedniki aktivov po razredih so podali svoja poročila o delu v tem šolskem letu. Za temi so sledila poročila predsednikov posameznih mladinskih organizacij.
GOSTOVANJE 60-ČLANSKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMA JLA IZ BEOGRADA
Čajkovski in Gershwin
Simfonični orkester Doma JLA iz Beograda je od včeraj na turneji po Hrvatski in Sloveniji, kjer bo priredil deset koncertov: v Slovenski Požegi, Virovitici, Bjelovaru, Čakovcu, Varaždinu, Murski Soboti, Mariboru, v Velenju, Celju in na Ravnah. Armadni simfoničarji izvajajo na svojih koncertih popularna dela Čajkovskega, Berlioza, Gerswina in Gotovca.
S to turnejo zaključuje orkester beograjskega Doma JLA letošnjo koncertno sezono, v kateri je obiskal več kot trideset mest in krajev v Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini. Na vseh štirih tur-
nejah so zavzemala pomembno mesto v programih orkestra dela domačih skladate ljev, inspirirana z narodnoosvobodilnim bojem V Murski Soboti bo Simfonični orkester Doma JLA iz Beograda gostoval prvič v to rek, 12. junija t. l. ob 20. uri v dvorani kina »Park«. Pod dirigentsko palico Franca Klinarja bo predstavil občinstvu velikana romantike P. I. Čajkovskega z Italijanskim Kaprilčom in koncertom za violino in orkester. Najpomembnejši predstavnik simfonične ga jazza in najbolj popularen ameriški skladatelj Gerswin. katerega 25-letnica smrti so-
vpada prav v letošnje leto, bo v programu zastopan s simfonično poemo »Amerikanec v Parizu« in z »Rapsodijo v plavem« za klavir in orkester. Kot solista se nam bosta pred stavila zagrebški pianist Branko Sepčić (iz razreda prof. Stančiča) in beograjski violinist Rudolf Balas, koncertni mojster orkestra Doma JLA, ki je pred kratkim končal študije v razredu Davida Ojstraha.
Dobrodošle goste bo soboško občinstvo v torek prav gotovo sprejelo s tako pozornostjo in prisrčnostjo, kot so je bili deležni povsod po Jugoslaviji, kjer so doslej gostovali.
USPELI VEČER DIXIELANDA, BLUESA IN POPEVK
V soboto zvečer so nastopili v prepolni kinodvorani v Murski Soboti Ljubljanski jazz ansambel ter pevci Marjana Deržaj, Majda Sepe in Nino Robič. Prireditev bi sicer morala biti na grajskem dvorišču, vendar je to preprečilo muhasto vreme. Spričo dežja in mraza so kajpak ostali doma številni ljubitelji tradicionalnega jazza in popevk iz bližnjih krajev, ki bi jim — skupno z ostalimi soboškimi obiskovalci — pripravili omenjeni gostje iz Ljubljane v romantičnem okolju grajskega dvorišča še bolj redek in svojevrsten užitek.
V skoraj dvournem programu so se zvrstili na odru ob naravnost mojstrski sprem-
ljavi Ljubljanskega jazz ansambla vsi trije gostje — pevci in poželi obilo aplavza. Po-
gosto je navdušeno občinstvo nagradilo izvajalce že sredi izvajane kompozicije, ob koncu kakovostnega, bogatega in pestrega sporeda pa so nastopajoči izpolnili še tri izžrebane želje občinstva.
Med sporedom je odgovarjal na vprašanja napovedovalca Aleksander Skale, jazz urednik RTV Ljubljana tudi o bližnjem jazz festivalu na Bledu, ki bo imel letos dokaj močno mednarodno zasedbo, vrh tega pa številno udeležbo domačih jazz ansamblov. Za poznavalce in ljubitelje tradicionalnega jazza so bile v soboto zvečer prav gotovo največje doživetje kompozicije, ki jih je izvajal Ljubljanski jazz ansambel v evropskem slogu. O njih je občinstvo na kratko sproti seznanjal napovedovalec Ivo Štrakl.
Organizator prireditve, — uredništvo »Pomurskega vestnika, — je tako omogočilo soboškemu občinstvu, da pozdravi v svoji sredi znane in priznane izvajalce te glasbene zvrsti, ki jih sicer pozna v
glavnem le iz radijskih oddaj in televizijskih zaslonov. Na posled je služil uspešen sobotni nastop tudi kot zgled donečim talentom s tega področja, ki jim bo v bližnji prihodnosti omogočeno izpopolnjevanje in ustrezna strokov na pomoč.	B. Š.
Videm ob Ščavnici
Delo TVD Partizan pri Vidmu ob Ščavnici je letos kar lepo zaživelo. Člani pridno trenirajo, imeli pa so tudi že več raznih tekem. Treba pa je poudariti, da so članske vrste precej pomladili, saj so v društvo vključili preko dvajset mladih ljudi.
Društvo pa zelo pogreša športno igrišče. Igrišče so začeli graditi že pred leti, vendar še danes ni dograjeno. Zmanjkalo jim je namreč denarnih sredstev. Upajo pa, da bodo z dograjevanjem igrišča lahko kmalu nadaljevali, saj imajo obljubljeno dotacijo iz občinskih virov, del sredstev pa bodo še morali zbrati.
Evropski rekord v drovpregi
Konjeniški klub v Ljutomeru je minulo nedeljo priredil v počastitev VI. občinskega praznika spomladanske konjske dirke. Dirke so bile dokaj zanimive, posebno še, ker je bilo vreme naklonjeno.
V prvi in drugi enovprežni heat vožnji za 3 do 12-letne kasaške konje je zmagala Rošlinka z vozačem Milanom Korošakom iz Turnišča. Prvič je dosegla čas 1:30,6, drugič pa 1:31,6. V obeh vožnjah je drugo mesto zavzela Plemenitka z vozačem Vladom Žnidaričem iz Sta-
re nove vasi. V drugi dirki je s časom 1:36,5 zmagal Armal, last Milana Inanoviča iz Turnišča, drugo mesto pa je pripadlo Nitri z vozačem Mirkom Slavičem iz Klju-čarovec. S časom 1:34 je v četrti dirki zmagal Jagor z vozačem Antonom Makovcem iz Turnišča, drugo mesto pa je osvojila Nitra. V šesti dirki je osvojil prvo mesto Porin z vozačem Milanom Zajcem, ki je dosegel čas 1:37,2.
Dokaj zanimiva je bila zadnja dirka. To je bila dvovprežna dir-
ka za 3 do 12-letne kasaške konje, ki so jo priredili v spomin na Miho Filipiča, znanega pomurskega konjerejca. V tej dirki sta prepričljivo zmagala Fistra in Pluton z vozačem Bojanom Pušenjakom, ki sta dosegla evropski rekord 1:32,3. 2. mesto sta v dvovpregi dosegli Fedela in Ločna z vozačem Jožetom Seršenom iz Veržeja. Na nedeljskih dirkah, ki si jih je z zanimanjem ogledalo blizu 2500 ljudi iz Pomurja in sosednjih krajev je izpadla le peta dirka.
Društvo je letos z vso vnemo delalo na tem, da pripravi tekmovalno stezo kar najbolje. Navozili smo okrog 250 kub. metrov gramoza tako, da smo zavoje na stezi dvignili in s tem omogočili, da bodo letošnje dirke uspešnejše kot lani. Zato upamo, da bo prekoračen lanski rekord proge, ki ga je postavil Šiftar iz Boračeve s časom 77,10 km na uro. Proga je dolga 1000 m.
Ob koncu razgovora je Franc Verzel tudi povedal, da je bilo Avto-moto društvo v Gornji Radgoni) ustanovljeno kot drugo v Sloveniji in sicer že leta 1946. Pred dvemi leti so si z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom zgradili učilnico, v kateri poučujejo šoferje-amaterje, strokovno usposabljajo svoje člane in imajo ra zna predavanja, tesno pa sodelujejo tudi z Združenjem šoferjev in LT. V letih od ustanovitve do danes so izšolali že okrog 700 šoferjev- amaterjev A in B kategorije. Letos nameravajo zgraditi tudi pralni servis in avtogaraže. V društvo je včlanjenih okrog 400 članov.
ŠOLSKI ODBOR SREDNJE ŠOLE ZA TELESNO VZGOJO MARIBOR
oddelek v Murski Soboti razpisuje
sprejem 40-ih učencev in učenk v I. letnik Srednje šole za telesno vzgojo Maribor — oddelek v Murski Soboti v šolskem letu 1962-63.
Kandidati morajo vključno do 18. junija vložiti vodstvu oddelka v Murski Soboti, Mladinska 3, naslednje dokumente:
1.	spričevalo o dovršenem 8. razr. osnovne šole,
2.	lastnoročno napisan življenjepis,
3.	lastnoročno napisano prošnjo, taksirano s 50 din,
4.	mnenje šole o umskih, fizičnih in moralnih posebnostih, kandidata,
5.	izpisek iz rojstne matične knjige,
6.	eventuelno priporočilo ZB, občinske zveze za telesno kulturo in ostalih telesnovzgoj. in drugih organizacij,
7.	potrdilo o zdravstvenem stanju (rentgenski izvid),
8.	potrdilo o saniranem zobovju.
Vsi kandidati se morajo dne 21. junija ob 8.00 uri javiti vodstvu šole zaradi preizkušnje glasbenega in ritmičnega posluha, telesne zmogljivosti in testiranja iz slovenskega jezika in matematike (izpit).
Podrobne informacije o sprejemu, preizkušnji in podobnem v zvezi s šolo lahko dobijo kandidati vsak dan v pisarni oddelka od 10. do 13. ure ali telefonično na štev. 218
ŠOLSKI ODBOR SŠTV
V TEDNU KNJIGE od l. do 12. junija
izkoristite ugodno priložnost v vseh knjigarnah ČZP "POMURSKI TISK"
v M. Soboti, Lendavi,		  ni
Radgoni in Ljutomeru popust pri nakupu knjig Od l5 do 50%
POMURSKI VESTNIK, 7. JUNIJA
POSVET V MRZLEM JUTRU
Molk je velik kakor bolečina. Molk megle in sreža, molk borcev, ki so izvedeli za knezovo smrt in čepe zdaj premrli in odprtih ran ob medlečih ognjih. Molk smrti, ki diha iz škripajočega ledu na Donavi.
Štiri negibne postave stoje ob mrtvem Pribini. Kocelj, Zemižizen, Načižir in Rogič. Vlažnih oči gleda sin Kocelj okameneli očetov obraz. Zdaj je popolnoma drugačen kakor je bil za življenja. Kocelj se trudi, da bi v njem odkril poteze, ki so bile tako značilne za Pribino. Nekaj nemirnega je bilo v tem obrazu, dokler je živel. Nekaj vročičnega, hlastajočega, nekaj napetega, vedno iščočega.
Zdaj je vse to izginilo z bledih, skoraj sivkastih lic. Kocelj se ne more vživeta v misel, da leži pred njim človek, iz katerega se je rodil, ki mu je v mladih letih govoril nežne, ljubkujoče besede in mu gladil kodraste lase, tiho ponavljajoč:
»Koder, moj koderček, moj Kocelj, moj sinko!«
Bil mu je oče in mati, kajti mater je izgubil tako rano da je sploh ni poznal. Oče je bil tisti, bi se je igral z njim na vrtu knježjega dvorca v Nitni, ki ga je učil vojaških spretnosti, ko je doraščal v mladca, ki mu je pravil bajke in ki ga je učil starih junaških pesmi. Oče je skrbel za njegovo obleko in hrano,
 za njegovo šolanje v Reznu* na kraljevem dvoru. Oče ga je kakor oko v glavi čuval v času svojega nemirnega beganja po širokem svetu.
Pred Kocljem vstajajo podobe tega bega, podobe slovesa od Nitre, ki jo je moral Pribina zapustiti na vrat na nos, če je hotel rešiti golo življenje, in podobe prihoda k frankovskemu prefektu Ratbodu, ki je Pribini, njegovi družini in njegovim zvestim nudil varstvo in streho. Toda Ratbod je terjal protiuslugo. Pribina je moral postati kristjan, on in vsi, ki so bili z njim. Sprejem 'krščanstva je bil jamstvo za Ratbodovo varstvo, kar pa je Kocelj doumel šele pozneje, ko je dozorel v moža. Takrat pa se je samo čudil, zakaj oče ni hotel več pripovedovati lepih bajk o vilah, rusalkah, volkodlakih, škratih, besih in rojenicah Pribina je postal Ratbodov vazal.
Toda Pribina ni hotel biti tudi hlapec. Bil je slovanski knez. Zato ni mogel brez ugovorov požreti vsakega ponižujočega ukaza. Povedal je Ratbodu v brk, da mu je enak. Naduti Frank pa tega ni prenesel. Imel se je za višjega in mogočnejšega. Pribina se je moral umakniti. Spet je odšel na pot s sinom ih zvestimi velikaši.
Na vzhodi so odšli. Kocelj razločno vidi pred seboj široke nepregledne ravnine bolgarskega carstva, ki jim je pri vazalu bolgarskega kralja, knezu Ratimiru ponudilo zavetje. A ne za dolgo. Ratbod ne bil bil Frank, če njegova užaljena nadutost ne bi terjala maščevanje. S svojimi vojskami je šel iskat Pribino v kraljestvo Bolgarov. Pred njegovo silo je moral kloniti celo knez Ratimir, Pribino pa je nemirna usoda spet pognala po svetu. V Posavje, kjer je gospodaril grof Salah! Ta je pomiril sprta nasprotnika ter Pribini odprl vrata palače kralja Ludvika Nemškega in vrata njegove naklonjenosti. Ludvik je Pribino povzdignil v spodnjepanonskega grofa. Ludvik je dobro vedel, kaj je pridobil s tem. Pregnanec Pribina ne bo poskušal
zapraviti kraljeve naklonjenosti. Kam pa naj se obme, sirotnik, če jo zapravi! Domov v Nitno, kjer mu bodo gostoljubnost 'izkazali z mečem v rokah! Ne, Pribina mora ostati kralju ob strani, mora v Spodnji Panoniji utrjevati njegovo oblast med tamkajšnjimi Slovani, kajti s tem zagotavlja obstanek sebi in svojim. Zagotovi pa si ga lahko samo s pomočjo krščanstva, samo ob podpori krščanske cerkve, ki je hkrati državna, frankovska cerkev. In samo kralj je tisti, ki Pribini lahko seže pod pazduho, kadar bi se utegnil spet zamajati Pribina to ve. Zato kralj lahko računa na njegovo zvestobo celo takrat, ko se mu upro lastni velikaši.
Kocelj nikoli prej ni pomislil na to, če se oče zaveda vloge, ki jo je odigral v življenju. Zdaj ga je prešinila nenadna bridka misel:
Mar je mrtvi očetov obraz njegov resnični obraz?«
V tistega, ki ga zdaj vidi, so se zarezale globoke, trpke gube. Tiha žalost veje iz njih. Iz okrvavljenih kotov ob tesno stisnjenih ustnicah pa odraz bridkega razočaranja človeka. ki je bil 
nekdaj samostojen slovanski knez, a ki ga je častihlepje bratov po krvi in dostojanstvu privedlo med frankovske vazale.
»Zdaj šele vidim tvoj pravi obraz, oče moj. Zakaj si mi ga skrival vse življenje? Morda bi ti bilo laže, če bi kdaj spregovoril tudi meni o svoji tihi bolečini.. . Sicer pa, ali se ne bo tudi moj obraz takole spremenil, ko bom za vedno zatisnil oči? Lepše im bolje bi bilo, če se ne bi Kaj praviš, oče?«
Toda oče molči. Ognji ugašajo. Na medvedji koži, ki pokriva mrtveca, se nabira srež. V megli nad vrbovi smrek se hripavo oglašajo lačne vrane. Njihovo krakanje ostro trga molk. Kocelj dvigne obraz. Začudeno pogleda po navzočih, kajti zdaj jih je že več. Kdaj so prišli, da jih ni slišal? Tu so vsi velmožje, ki so se s svojimi borci udeležili neuspelega, nesrečnega pohoda na Devin. Vsi? Kocelj išče njihove obraze. Prisneca in Borislava ni. Kje sta?
»Borislav« je izkrvavel pod Devinom, Prisneca in njegov čoln pa je pogoltnil led na Donavi«, odvrne polglasno Zemižizen, ker se boji motiti tišino ob mrtvem Pribini.
Ali bosta Pribini ostala zvesta tudi onkraj življenja in smrti, kakor sta mu bila zvesta vsa dolga leta od bega iz Nitre? O, le ostanita mu zvesta, Prisnec in Borislav, da ne bo še bolj sam kot je bil v letih med rojstvom in smrtjo. Zgladita mu gubo razočaranj ob okrvavljenih ustnicah!
»Ali je še kdo tam preko?« vpraša Kocelj in pokaže z glavo v smer Donave.
Na tem bregu smo zdaj vsi, razen tistih, ki so izkrvaveli pod Devinom, in tistih, ki jih je pogoltnil led na Donavi, knez«, odvrne Zemižizen.
Kocelj opazi, da mu Zemižizen pravi knez. Nikdar ga doslej ni tako naslovil, saj je nazadujte oče njegove žene Dražene, njegov tast im ded njegovih treh otrok, sirna Preslava ter dvojčic Helice in Zorice. Toda Kocelj takoj razume, zakaj ga Zemižizen tako oslavlja. Navzočim hoče pokazati, da ga priznava za kneza, za novega mejnega grofa spodnjepanonskega. Kocelj se ozre po obrazih velmož. Takoj razbere, da mu bodo tudi oni rekli v prihodnje knez. Celo Unčat, ki hoče ob vsaki priložnosti uveljaviti svoje ločeno mnenje. Kljub teme pozove Kocelj Zemižizna:
»Povej poslednjo knezovo voljo, oče Zemižizen.« Reče mu oče iz hvaležnosti in spoštovanja, »Slišal si jo in si slišal njegovo prošnjo velmož. Sporoči jim jo!«
Zemižizen pove Pribinove zadnje besede. Velmožje jih sprejmejo molče. Šele čez čas reče Zemin, ki je med njimi naj-starejši:
»Osemindvajset pomladi je že minilo, odkar smo pokojnega kneza pospremili na njegovo težko pot po tujem svetu. Branili smo ga s svojimi meči in puščicami v sleherni težki uri. Njega in tebe, knez Kocelj. Kje je bilo naše poštenje in kje bi bila naša moška zvestoba, če ne bi upoštevali njegovih zadnjih besed? Kakor smo stali ob strani Pribini, tako bomo ostali zvesti in neomajno tudi tebi, mladi knez. Tako mi Sva... Tako mi Krista!«
In je v znamenje prisege visoko dvignil meč. Drugi so molče storili isto.
Naj vam dobri bog poplača dobroto in zvestobo, velmožje!« reče Kocelj pobožno. »Očetovi duši pa naj nakloni mir, ki ga je zaman iskala vse življenje.«
»Našla ga bo v Nirvani, kjer se bo sestala z dušami pra-
dedov«, se nepričakovano vmeša Načižir tako glasno, da ga vsi slišijo in razumejo.
»Molči, ti zakrknjeni pogan!« ga nahruli velmož Unčat. Izkoristil je sleherno priložnost, da se je obregnil ob Načižira, ki ga ni mogel, ker je bil nizkega rodu. Že od nekdaj vnet prijatelj vsega, kar je bilo frankovsko, ni odobraval prizanesljivosti, ki je bila značilna za Pribinov odnos do Načižira. Dražila ga je zaupljivost, ki jo je pokojni 'knez izkazoval svojemu preprostemu rešitelju; nikdar se Unčat ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je Pribina dovoljeval tako prisrčne odnose med Kocljem in Načižirovim sinom Rogičem. Kocelj je bil vendar knez, Rogič hlapec!
Načižir je vedel za Unč atove misli. Zato Unčatu ni' ostal dolžan.
Bolje biti pogan, ki išče svojo srečo v toplem zapečku in v vrču sladke medice, kot kristjan, ki je že zaradi svojega krščanstva dolžan z mečem v roki prelivati tujo in svojo kri. Pokojni: knez bi še danes živel, če . . .«
»'Molči Načižir!« ga je ostro prekinil Zemižizen. »Tvoja modrost nam ni potrebna. Pojdi zdaj s sinom med borce! Skličite jih, kajti čas je, da krenemo s tega nesrečnega kraja. Mi pa, knez Kocelj in velmožje, pogovorimo se, kako bomo uresničili zadnjo željo kneza, kajti rešiti treba, kar se še rešiti da.«
Kocelj se nemirno zgane. Rešiti, kar se še da rešiti po včerajšnjem porazu. Trde so Zemižiznove besede, a hladno res-
nične, kakor je brezobzirno in neizprosno resničen ta mrzli, megleni dan, ki se je nazadnje le izvil iz objema noči in je zdaj tu siv, tužen, grozeč. Kocelj se tega zaveda z bolečino v srcu, a je hkrati trdno odločen, da v ta mračni dan nazadnje le pri kliče nekaj' sonca. Obrne obraz od' mrtvega očeta k velmožem.
»Hvala velmožje za zaupanje! Priznali ste me za očetovega naslednika v Spodnji Panoniji, za novega spodnjepanonskega grofa. Toda zadnjo besedo mora o tem izreči še kralj Ludvik On je tisti, ki bo odločil. Zato se moram z njim pomeniti iz oči v oči. V Rezino pojdem, kakor je naročil pokojni oče«.
Pot ne bo lahka, mladi knez«, svari velmož Zemin«. Ne pozabi, da boš moral v Rezno potovati po ozemlju, kjer gospodari uporni kraljevič Karlman, katerega oblast smo poskušali zrušiti, ko smo napadli Devin, trdnjavo Karlmanovega zaveznika Rastislava«.
»Zavedam se nevarnosti, ki' mi preti na tej poti, Zemin, a jo moram tvegati, sicer smo izgubljeni. Edino kralj nam lahko pomaga. Edino iz njegovih rok lahko sprejmemo pravico do nasledstva po očetu. Edino on nam more nuditi varstvo, ki smo ga po včerajšnji nesreči potrebni bolj kot kdaj prej. Šel bom, brž ko pokopljem očeta«.
»Takrat bo morda že prepozno, knez« se v razgovor vmeša sicer molčeči velmož Gojmir.
Kocelj ne odgovori; znova se ozre v mrtvega očeta, kakor da ga hoče vprašati za svet in šele čez čas počasi vpraša:
Mar se res tako mudi?«
Mudi se knez,« odgovori za vse velmož Skrben. »Ko bo Karlman izvedel za naš poraz pod Devinom, se ne bo obotavljal. Udaril bo po nas in če se mu pridruži še Rastislav, bo tudi kraljeva pomoč prepozna.«
»In kaj svetuješ ti, oče Zemižizen?
»Prepusti pogreb nam, Kocelj,« odvrne Zemižizen. »Veš, da nam je pokojni bil ne samo knez, marveč osebni prijatelj slehernega izmed nas. Lahko se torej zaneseš, da ga bomo v Blatenskem kostelu pokopali, kakor je zaslužil. Ti pa se kar od tod odpravi v Rezino h kraju. Kralj je gorak sinu Karlmanu. Izkoristil priložnost in kuj železo zase. Lahko se namreč zgodi, da bosta današnja sovražnika, kralj in kraljevič, že jutri najboljša prijatelja. Potem bos teže uspel«.
Zemižizen je povedal prav ih modro«, doda velmož Vlkan«. Jaz ne bi imel kaj dodati. Zemižizniova misel je tudi. moja misel, knez«.
»In moja«.
»Moja tudi«.
»Moja prav tako«.
Velmožje so se kakor večkratni odmev v gorski dolini oglašali drug za drugim.
Kocelj pa se še ne more odločiti.
»Težko mi je zaradi očeta. Bil mi je mnogo več kot samo oče«.
Glas mu rahlo drhti. Če bi tisti hip bil sam, bi se razjokal kakor dete.
* Rezino — slovansko ime za Regensburg.
»Posvet v mrzlem jutru« je odlomek iz zgodovinske povesti Oskarja Hudalesa — knjiga izide septembra letos pri Pomurski založbi
19 6 2:
V petih letih odkar obstoja, je Pomurska založba (deluje v okviru časopisno-založniškega podjetja Pomurski tisk), izdala kakih dvajset knjig. Nekatere so bile na slovenskem knjižnem trgu deležne dokajšnje pozornosti, o čemer priča tudi dejstvo, da založba iz doslejišnjih knjižnih izdaj skorajda nima zalog. Z obširnejšim programom pa se Pomurska založba pojavlja med slovenskimi založniki pravzaprav šele letos, ko ima v programu izid desetih knjig. Torej, ne bo odveč, če v letošnjem Tednu knjige dodelimo knjigam
domače založbe še nekaj prostora na straneh našega tednika.
V	teh dneh sta izšli dve no ni knjigi Pomurske založbe — dr. Bratko Kreft: Kalvarija za vasjo, zbirka novel lin črtic iz Prlekije in knjiga Ob naprednem tisku (o obeh poročamo obširneje na drugem mestu). In kaj nam še obeta program desetih knjig založbe letos?
V	tisku je že prvi del zgodovinske povesti Oskarja Hudalesa Med dvema svetovoma, v kateri avtor zajema dogajanja iz časov panonskega kneza Koclja. Delo bo gotovo pritegnilo širok krog bralcev, predvsem mlajših.
Jeseni bo izšla nova knjiga pisatelja Miška Kranjca Mladost v močvirju, roman. Naš rojak, pisatelj Miško Kranjec, se v tem romanu ponovno vrača v svet svoje mladosti, v Veliko Polarno, med ljudi in dogodke večkrat že skoraj pozabljenih desetletij pred nami.
Med prevodi je vsekakor treba na prvem mestu omeniti delo madžarskega pisatelja Illyés Gyule Ljudstvo s puste
(Nadaljevanje na 5. strani)
OB NAPREDNEM TISKU
Pomurska založba, maja 1962 — uredil Vanek Šiftar, opremil Ivo Roškar
Sestavke so pripravili: Rudi Čačinovič, dr. B. Kreft, Miško Kranjec, Franc Zadravec, Ivan Kreft ih še drugi. Poleg teh sestavkov pa je tudi pismo Edvarda Kardelja prekmurskemu ljudstvu ob 20-letnici »Ljudske pravice«. Zaradi boljše ponazoritve so tudi objavljeni pomembnejši odlomki iz naprednega tiska, ki je izhajal na tem področju in je razstavljen na stalni razstavi naprednega tiska v Veliki Polani. V knjigi so tudi bibliografski podatki o naprednem tisku v Prekmurju, ki jih je sestavila Niki Brumen. Knjiga sama ne bo pomembna samo za političnega in kulturnega delavca, pač pa bo tudi zelo dobrodošel pripomoček prosvetnim delavcem pri pouku v šoli.
Nekaj čez 100 strani obsegajoča knjiga je izšla te dni, takorekoč v istem času, ko je bila odprta stalna razstava naprednega tiska v V. Polani.
MISLI O KULTURNI MATINEJI NA UČITELJIŠČU V M. S.
VREDNOST UČITELJSKEGA POKLICA
Ob pouku in kulturno-prosvetnem delu na učiteljišču poteka tudi vraščanje učiteljiščnikov v vrednote učiteljskega poklica. Učiteljiščniki si s kulturnimi prireditvami prisvajajo ustvaritve slovenske kulture in dozorevajo ob njih za posredovanje le-teh novim, doraščajočim rodovom mladine. Vsem navedenim smotrom je služil izbran program kulturne matineje učiteljiščnikov, ki je bila minulo nedeljo v telovadnici učiteljišča.
Na sporedu je bilo 7 pesmi mešanega zbora, 8 glasbenih predavajanj na klavirju, 7 na violini s spremljavo klavirja, 1 nastop godalnega orkestra učiteljišča, 4. deklamacije, 2 podajanji lastnih pesmi in 1 vzgojni sestavek. Navedeni program dopolnjuje razstava risarskih in likovnih izdelkov učiteljiščnikov.
V nagovoru prisotnim staršem in gostom je ravnatelj učiteljišča tov. Ivo Švarc poudaril pomen učiteljeve ustvarjalnosti v oblikovanju lastnega vzgojiteljskega lika, v razvoju odnosov do učencev, do njihovih staršev in do nalog svojega šolskega okoliša. Povsod bodi učitelj vzgled napredka in rasti v umevanju socialistične kulture. Kritičen pregled doseženih uspehov in opravljenega dela pri vzgoji učiteljiščnikov je ob koncu šolskega leta potreben dijakom samim, učnemu kadru učiteljišča, staršem dijakov in činiteljem družbenega življenja, ki sooblikujejo pogoje za dozorevanje novih učiteljev na učiteljišču.
Lepo podan kulturni program
dokazuje prve vidnejše rezultate vztrajnega učnega dela na področju petja, glasbe, umetniške besede in likovnih ustvaritev. Vsak udarec na tipkah klavirja pri nastopu, vsaka poteza z lokom, vsaka na odru podana živa beseda in vsaka razstavljena risba ter ročni izdelek vsebuje ure in ure prizadevnega duševnega dela, vaj in izurjanj dijakov samih ob vodstvu predmetnih profesorjev. Iz podanih točk programa odseva tudi vsebinska skladnost izbranih umetnin ter povezanost le teh z učiteljišniki v doživljanju vrednot in lepot.
Za uspele glasbene točke programa je bila pomembna vztrajna prizadevnost prof. Vladimira Močana, profesorice Minke Zacherlove, prof. Anke Zver in prof. Nadaija. Za motivno, barvno in kompozicijsko pristne in bogate, sodobne likovne izdelke so pomembne razen sposobnosti dijakov tudi pedagoške sposobnosti prof. Vlada Sagadina in tov. Jožeta Loperta. Lastnim pesmim nekaterih dijakinj je pomagal do izraza na odru slavist prof. Drago Šuligoj.
V imenu ustanovitelja učiteljišča se je kulturne matineje udeležili predsednik občisnkega LO tov. Karel Lutar.
Uspela kulturna matineja bodi vzpodbuda dijakom učiteljišča za nadaljnje osvajanje znanosti in umetnosti, njihovim vzgojiteljem, staršem in družbi pa vabilo za nadaljnje sodelovanje z mladino učiteljišča pri njeni rasti v učiteljski poklic.

Učiteljiščniki vabijo
Pesem, umetna in ljudska partizanska in delovna, vedra in sproščena, zamišljena in otožna, vzgaja in s tem oblikuje lik sodobnega človeka. V četrtek 7. junija ob 20. uri bodo na svojem vokalnem koncertu peli učiteljiščniki tudi nam, da uživamo bogastvo naših pesmi v prijetno lepem večeru z mladimi pevci. Peli
bodo vsi trije zbori učiteljišča: ženski, komorni in mešani zbor. Vstopnina: 100 din, za dijake 30 din. Koncert bo v Murski Soboti v telovadnici učiteljišča. Udeležimo se ga!
Učiteljiščniki bodo koncert ponovili v Ljutomeru v petek 8. junija ob 20. uri v kinodvorani.
POMURSKI VESTNIK, 7. JUNIJA
4
DESET NOVIH KNJIG POMURSKE ZALOŽBE
Jože Potrč in Ivan Kreft Pro našega pesnika cvetnih poljan
(Nadaljevanje s 4. strani)
(A puszták népe); delo je prevedel prof. Stefan Sedonja, knjiga pa bo izšla predvidoma v oktobru. V tisku pa je že prevod (prof. Janko Liška) manjšega dela češkega avtorja Karla Čapka Navadno življenje.
Vsekakor pomembno bo delo soavtorjev Ivan Regent, dr.
gresivna preusmeritev delavskega gibanja na Slovenskem med dvema vojnama. Knjiga bo izšla predvidoma v oktobru ali novembru letos. Naj opozorimo ob tem še na drugo pomembno delo v programu založbe: Mlada srečanja, spomini na srečanja s sodobniki
in livad, Cvetka Golarja.
Lani je založba izdala zbirko pesmi Naceta Kranjca-Pajlina, letos pa bodo z naslovom Sejalec izšli pesniški prvenci Jožeta Ternarja (poznamo ga predvsem kot vnetega sodelavca prejšnje revije Svet ob Muri); Manko Golar iz Gornje Radgone pa je zbral vedre in šaljive zgodbe iz Prlekije in Prekmurja, ki bodo izšle v knjigi Smeh ob Muri (že v tisku)
Vsekakor obetajoč program domače založbe — in, sodeč po njem, tudi lepi obeti za nadalnje delovanje založbe, ki si tako utira pot do uveljavitve.
B. L.
Podpredsednik Izvršnega sveta L S LRS dr. Joža Vilfan, predsednik OLO Rudi Čačinovič in drugi udeleženci na otvoritvi razstave naprednega tiska v Veliki Polani
Podpredsednik Izvršnega sveta LS LRS, dr. Joža Vilfan med govorom na svečanosti v soboški Studijski knjižnici
Napredni tisk je bil vedno
povezan z delavskim razredom
Zbrani smo pred pomembnim dogodkom, tukaj v vasi, ki je nekako prilepljena obvi-
sela na koncu obsežnega, še sedaj precej zamočvirjenega sveta.
V tem znoju je bilo tudi revščine več ko dovolj in še danes spada Velika Polana, kljub velikemu razvoju, med kraje, ki imajo najvišji procent tuberkuloznih prebivalcev v okraju.
Nikakor ni čudno, če so se na tem področju močneje kot drugod zaostrevali ekonomski odnosi. Tako je tudi razumljivo, da je tukaj močneje odjeknil klic oktobrske revolucije in ljudje so po svoje, vendar odločno začeli revolucijo, ali končati pa so jo morali njihovi vnuki in imena nekaterih so vklesana v kamen na križišču cest, kot stalen kažipot naprej. In vsi ti odnosi in razmere so po svoje pilile prebivalce Velike Polane. Med njimi so živeli in doraščali za nove naloge, Lojz, Mirko, Naci, Špilak, Žalikovi in še drugi, napredno usmerjeni fantje
Tudi' ni slučaj, da smo se zbrali prav tukaj, v tej hiši, ki bo od danes naprej vsem odprt Zbornik velikih iskanj, prizadevanj, neuspehov in uspehov generacij. V zelo odprtih razgovorih smo preizkušali svojo pripravljenost za delo in nato raznašali, brez bučnih sestankov in pridig,
Dr. Bratko Kreft
vero svoje pripadnosti k delovnemu človeku in svojo pripravljenost iti skupno z njimi do ustvaritve novega družbenega sistema, po svojih močeh in sposobnostih, uresničevali.
To delo pa je postajalo vsebina iz leta v leto odločneje napisanih sestavkov. To je že postajala sila, ki se je zlivala čez Muro v enotno hotenje in prav zaradi tega je napredni tisk, ki je začel med vojna ma izhajati v Prekmurju, hitro preraščal ozke lokalne me
je.
Ko smo se sedaj zbrali, da med tednom knjige, izročimo javnosti živo preteklost medvojnega obdobja, lahko jasno povemo, da ta tisk, ki je že dobil svoje mesto v borbeni zgodovini delovnih ljudi, ni bil nikdar ozek, lokalističen Vedno je bil tesno povezan z delavskim razredom, bil včasih med bolj, včasih ali to redkeje, med manj glasnimi usmerjevavci in znanivci novega časa.
Ta preteklost, kateri je posvečena stalna Zbirka naprednega tiska, je dobila svoje priznanje, ne samo v uspehih, ki so že bili doseženi v obdobju ljudske oblasti in otipljiva na vsakem koraku, ampak tudi v razumevanju delovnih ko-
lektivov, ki so s svojimi prispevki omogočili, da bodo poleg fresk in starejših obcestnih spomenikov, ostali našim zanamcem tudi taki pomniki, kot je ta hiša in v njej že sedaj ter še v bodoče zbrano gradivo.
Ko smo več ko dve leti pripravljali današnjo otvoritev, nas nikdar ni zanašalo samozadovoljstvo, ampak želja, naj bo ta stavba, kjer je bilo prvo uredništvo in uprava Ljudske pravice, vsaj delna oddolžitev mnogim znanim in neznanim ki so v dolgem in težkem boju izkrvaveli; naj bo tudi vsem pomnik, kako se je ustvarjala in kovala enotnost med delovnimi ljudmi brez ozira na nacionalno in versko pripadnost in končno še opozorilo, da nikdar ne smemo pozabljati niti v razvitih niti v nerazvitih področjih, da je tudi kultura eden izmed osnovnih pogojev trdnosti in vesti novih, socialističnih odnosov.
In še nekaj — hvala vsem, ki so pomagali, da bomo danes odprli ta — menda doslej še edinstveni kulturni spomenik.
Vanek Šiftar, govor na svečanosti v Vel. Polani ob otvoritvi Stalne razstave napredenga tiska.
Kolektiv ČZP »Pomurski tisk"
pokrovitelj razstave v Veliki Polani
Že od leta 1957 praznuje kolektiv ČZP »Pomurski tisk« v M. Soboti 5. oktober, dan, ko je izšla prva številka predvojne Ljudske pravice, kot vsakoletni praznik kolektiva. Letos pa je kolektiv ČZP »Pomurski tisk« prevzel tudi pokroviteljstvo nad Stalno razstavo naprednega tiska v Vel. Polani. Sklep delavskega sveta je vnesen tudi v knjigo Ob naprednem tisku:
»... po vzgledih predvojne Ljudske pravice želi delovati na področju časopisne in založniške dejavnosti v Pomurju naš kolektiv. Zato bo odslej 5. oktober — dan, ko je leta 1934 izšla, prva številka Ljudske pravice — vsako leto praznovan kot praznik delovnega kolektiva Časopisno založniškega podjetja »Pomurski tiskt« v Murski Soboti...«
Delavski svet ČZP »Pomurski tisk«; v M. Soboti, 18. sept. 1957
»... napredni tisk nam je bil vedno zgled pri uresničevanju naših nalog in ciljev na področju kulturno-prosvetne, časopisne in založniške dejavnosti v pokrajini ob Muri. Za-
to prevzema delovni kolektiv Časopisno založniškega podjetja "Pomurski tiski" s ponosom in zadovoljstvom pokroviteljstvo nad stalno razstavo
naprednega tiska v Veliki Polani ...«
Osrednji delavski svet ČZP »Pomurski tisk«; v M. Soboti, 14. V. 1962
KALVARIJA ZA VASJO
Izdala Pomurska založba — uredil Vanek Šiftar, uvod France Vurnik, bibliografijo sestavil Jože Munda, opremil ak. slikar Lado Danč
Dr. Bratko Kreft, ki »je za Cankarjem prvi dramatik, ki si je osvojil občinstvo« že več kot petintrideset let razdaja svojo skoraj neizčrpno življenjsko energijo. Rodil se je leta 1912 v Vidmu ob Ščavnici, v nekdanjem Sv. Juriju, od koder so doma še nekateri po-
membni napredno usmerjeni ljudje. V tem kraju je bil doma tudi najreakcionarnejši politik iz časov predvojne Jugo slavije dr. Korošec. Vse to kaže na močno razgibanost tega kraja odnosno tudi na globoka družbena nasprotja, ki so nastajala in so se iz leta v le-
to tudi poglabljala. Tako okolje je že zelo zgodaj vplivalo na Kreftov razvoj, udejstvovanje in tudi politično opredelitev.
Režiral je že kot dijak mariborske gimnazije. Kot režiser in dramaturg je s svojim dolgoletnim napornim in vztrajnim delom zavzel zelo vidno in pomembno mesto v naši kulturi. S svojim udejstvovanjem v gledališču je »pomladil način igranja in režije«. Prav tako je tudi že v dijaških letih začel pisati in urejevati mladinski list Mladina.
Značilne so Kreftove črtice in novele v katerih je kritičen opazovalec nasprotij življenja. V njih »razglablja zlaganost meščanske družbe, slika tragično usodo ponižanih in izobčenih. riše domačo pokrajino Prlekijo in njene ljudi.« To je v glavnem tudi vsebina zbirke Kalvarija za vasjo in druge povesti iz Prlekije.
Bratko Kreft je napisal tudi nekaj za našo kulturo pomembnih dram in jih še vedno snuje. Njegove drame pomenijo napredek v slovenski dramatiki. V njih je Kreft v luči marksistične ideologije oblikoval dramsko snov in opozoril na dialektični razvoj dogodkov«. (Besede v narekovajih so citati iz knjige M. Ravbar—S Janež: Pregled jugoslovanskih književnosti.)
Knjiga je izšla te dni pri Pomurski založbi, lepo opremljena je že v prodaji v vseh knjigarnah.
Balada o Lenčki
Dan za dnem. Kakor tovorni vlak. Počasi, premišljeno, leno je teklo življenje v trgu. Srezki poglavar, župan, trgovec, zdravnik, žandarmerijski poročnik, sodnika, komisar in kolikor je še raznih častivrednih naslovov v vsakem trgu, jih je bilo tudi tukaj. Razdeljen v družbe, ki so se vztrajno obrekovale med seboj, so prepili mnogo noči, da so se zjutraj prepozno in izpiti vračali v svoje urade. Brez žalosti. Smeje in s porogljivo besedo so se spominjali orožnika ( kakor so kratko nazivali poročnika), ki se je preveč pajdašil ali z županovo ali s katerega drugega ženo. Malo prepira, veliko besedi in obrekovanja. Sicer pa so bili vsi enaki. Moški nezvesti — ženske nezveste. Izmenjavali so se. Zdravnik, ki mu je pred leti žena skočila v Muro, pa se je smejal vsemu. Vedno se je samo smejal . . .
Srezki poglavar je bil kaj prijeten mož. Se celo kmetje so ga ljubili in če je prišel glas o ženini nezvestobi do njih, so ga pomilovali. Redko se je sicer smejal, njegov obraz je bil vedno oster in resen kakor geometričen lik. Zdelo se je, da je že čez vse. Tudi čez ženo, ki mu je rodila troje lepih otrok, sedaj pa je s smehljajem vabila vsakogar, ki ji je ugajal.
Dola ni bilo ravno preveč. Vendar je bila po nekih starih predpisih določena za urad še ena delovna moč: stenografka-tipkarica.
Poglavar je bil praktičen in je pisal na vlado. Razpisali so in trg je čakal . . . Tudi kanclist Hrašovec je čakal, ker je ležalo na njegovi mizi precej nerešenih aktov.
1.
Vlak je vozil svojo neenakomerno vožnjo. Nekaj časa malo navkreber, nato
zopet navzdol ... in tako dalje. Ljubil je sunke in ljudje se niso imeli zaradi tega pritoževati.
Gospod poročnik se je vračal z inšpekcije. Škornji so mu bili blatni, hlače oškropljene od cestnih mlakuž in njegov obraz je kazal izmučenost. Nemirno je stal pri oknu in zrl na polja, brzojavne drogove in ljudi, ki so švigali v teku vlaka mimo njegovih oči. Gledal je, mislil drugam. V kotu je sedelo dekle. Lepo, mlado dekle. Gospod poročnik jo je opazil takoj, ko je vstopil.
"Lepo deklo..."
Oblečena je bila po najnovejši modi in izpod kratkega krila — lepe, vitke nogo .. . Vse, vse je bilo tako, da je morajo ugajati vsakomur, ki je imel oči za to. In gospod žandarmerijski poročnik jih je imel vedno, najsi se je vračal še s tako težke in blatne inšpekcije . . .
"Gospodična se gotovo pelje kam na obisk . . ?" Korajža velja. Zakaj bi ne govoril? Vlak vozi počasi, sunkoma, dekle dolgočasno zre po vagonu, gospod poročnik pa se vrača s puste inšpekcije in si želi neuradnih misli in trenutkov.
Oči 'so se povesile. Za trenutek.
"Ne, gospod poročnik, službo nastopim na glavarstvu	In poročnik, ki je tri
dni hodil po poteh uradnosti in se pričkal z žandarji, je od radosti vzkliknil z rokami.
"V službo . . . naša nova moč . . . kolosalno . . . Poročnik Kunaver . ."
Koketno je dvignila ročico — tega se je bila naučila v plesni šoli in gospod poročnik je prav prijetno zaužil prijem lepe, mlade roke in pogled čistih oči. Besed ni poslušal, saj se mu je za hip kar zavrtelo, le to si je zapomnil, da je Lenčka... in da ima komaj sedemnajst let. Oče je upokojen železničar. Pozno se je poročil — zato taka mlada hčerka. Pa bo že. Boji se malo. Pusti se ji zde ti kraji.
"O ne, gospodična, ko spoznate ljudi, ko spoznate nas, boste videli, da ni niti
dolgočasja niti žalosti tukaj. Dobro vino, lepa dekleta (mislil je na županjo, ki je bila zadnja njegovih - ), tudi godbo in plese imamo . ." Vse ji je raportiral. Natančno, na dolgo in na široko. Bolje kakor svojemu kapetanu, kadar ga je prišel inšpicirat.
Pomagal ji je nesti kovček.
In napravil je vtis na mlado, lepo Lenčko, večer, ko so se našli vsi veselo razburjeni v krčmi, je paradiral. Nič ni bilo več oškropljenih hlač na njem., nič blatnih škornjev. Obrit, počesan, kakor iz škatlice . . . Zakaj Lenčka je bila prišla in gospe so jo že kritizirale. Najbolj županja, ki je bila zadnja poročnikova . . .
Le pisar Hrašovec, ki so ga pač trpeli med seboj, kakor se trpi pes v hiši, je bil žalosten tisti večer. Plešast je bil,
izpit kakor vsi, nesrečen bolj kakor vsi. Njegov oče je bil tudi pisar. Poslal ga je v šolo, pa ni vzdržal. Pero se je za-, pičilo tudi v silna in akti na poglavarstvu so čakali sorodne roke. Ril je skozi papirje kot pisarniški krt in živel, kolikor je pri svoji plači mogel. Sicer pa je pil na tuj račun. Gospodje so imeli denar in so plačevali. Nocoj so bili razposajeni in so zbadali svoje žene z Lenčko, . . Tudi on jo je videl. Saj bo njegova koleginja. Popoldne je bila pri poglavarju in si ogledala urad.
"To je naš večni pisar Hrašovec . . " Tako okrutno ji je bil predstavljen in ona mu je dala roko.
"Lepa je . . . mlada . . . nedolžna . . . njene oči. . . Lenčka je . . . In poglavar in poročnik in župan in tako dalje . . "
Tisti večer, ko se je kakor vedno vrnil pijan v svojo sobo, se je zrušil Hrašovec oblečen v posteljo in se razjokal. Ob svojem zapitem življenju, ob svoji prerani pleši in ob lepi koleginji Lenčki se je razjokal. Jokal je dolgo. Če bi ga bil kdo uslišal, bi morda mislil, da tuli na verigo priklenjen pes.
2.
In v trgu je res bilo, kakor je dejal gospod poročnik. Vino, godba. ples. Lenčka je bila zadovoljna. Vse je skrbelo zanjo. Le gospe so jo sovražile in obrekovale. Ni slišala, ni še razumela, iker ji je bilo komaj sedemnajst let. Zato trudi, moških še ni prav doumela. Šele zdaj je vedela, da ima čarobne oči, črne, oglajene lase, v katere bi se človek zapletel in umrl, vzbrstele prsi kakor
(Nadaljevanje na 6. strani)
»Balada o Lenčki« — iz zbirke novel in črtic Kalvarija za vasjo, pisatelja dr. Bratka Krefta
POMURSKI VESTNIK, 7. JUNIJA
5
POMURSKI ATLETI
Danes, v četrtek, ob 18. uri bo v klubskem prostoru Delavske restavracije ČZP Pomurski tisk v Kocljevi ulici ustanovni občni zbor delavskega športnega društva. Na zboru bo tudi razprava o ustanovitvi atletske sekcije v okviru novega društva, pa je zato udeležba atletov še posebno zaželena. Vabljeni tudi vsi igravci in aktivni člani dosedanjih športnih sekcij Grafičar!
Naj lepše borbe v tekih
V soboto, 26. maja je bilo na gimnazijskem stadionu atletsko prvenstvo srednjih šol; udeležilo se ga je devet moških in isto število ženskih ekip.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Moške — 100 m Anton Šarotar 11,5 in Kolbl 11,8 (oba ESŠ), Husar (Sloga) 11,9; 300 m: Anton Šarotar (ESŠ) 38,1, Maučec 40,1 in Makovec-ki 40,8 (oba Sloga); 1000 m: Žižek (SŠTV) 2:50,7, Maučec (Sloga) 2: 54,6, Husar (KSŠ) 2:56,6; krogla: Toplak; (KSŠ) 13,31; Györfi (Elan) 12,43, Peterka (ESŠ) 11,95; višina: Šeruga (ESŠ) in Glažar (SSTV) 158, Gajšek (TSŠ) 150, izven konkurence Kemr (Elan) 158; daljina: Peterka 6,08 in Šeruga 5,83 (oba ESŠ), Galič (Elan) 5,69; 4x100 m: ESŠ 48,1, Sloga 49,3, Elan 50,5.
Zenske — 60 m: Gomboc (Sloga)
8,3, Hren (SŠTV) 8,4, Gol (ESŠ) 8,6; 400 m: Edelsbruner (Sloga) 1: 09,0, Baber (KSŠ) in Maroč (ESŠ) 1:09,1; krogla: Zankoč (ESŠ) 8,73, Štampar 8,28 in Grmič 8,22 (obe Elan); višina: Zadravec (SŠTV) 135, Kerčmar (Elan) 135, Kovačič (SŠTV) 130; daljina: Hren (SŠTV) 4,59, Gider (Elan) 4,35, Stajnko (SSTV) 4,30; 4x60 m: SŠTV 34,6, Elan 34,7, Sloga 35,5.
Med tekmovanjem je ves čas padal rahel dež, ki pa se je kmalu spremenil v naliv in tekmovanje je bilo za kakih 15 minut prekinjeno. Toda kljub temu so se tekmovanja v posameznih disciplinah odvijale v redu in vse je potekalo pravzaprav v znamenju boja med ESŠ, Slogo, Elanom in SŠTV. Najlepše borbe so bile v tekih, predvsem v teku štafete 4x60 m za ženske, kjer je SŠTV le za las
zmagala pred Elanom. Omembe vreden je rezultat Peterke v skoku v daljino, saj je močno potolkel Miloševičev srednješolski rekord. Elan je zopet zatajil, saj je nastopil spet brez Logarja.
Po končanem tekmovanju je prof. Titan, ki je bil vodja tekmovanja zastavljal nekaterim prijavljencem v obliki odaje »Pokaži, kaj znaš« vprašanja s področja rezultatov, ki so bili doseženi na prejšnjih prvenstvih. Na razgovor je poklical tudi nekatere vidnejše atlete. Razpravljali so o ustanovitvi soboškega atletskega kluba, v katerem bi mladi atleti imeli večje možnosti za napredek.
Skupna razvrstitev ekip, ki so sodelovale na srednješolskem prvenstvu je naslednje: ekipni zmavenstvu, je naslednja: ekipni srednješolski prvak za leto 1961-62 je SSTV, ki je Zbrala 12.983 točk. Sledijo: ESŠ 12.848, Učiteljišče 12.373, Gimnazija 10.623, KSŠ Rakičan 9.206 točk itd.
 BELTINCI IN TROJICA
Tudi v Pomurski rokometni lig smo bili preteklo nedeljo priče zadnjim obračunom za točke med moštvi v I. in II. članski konkurenci čeprav ti obračuni pretežno niso bili športni, ker so bili napravljeni za zeleno mizo. Največ tekem se je namreč končalo z že kar preveč tradicionalnim p. f., kar samo od sebe vsiljuje vprašanje: ali kaže tako naprej tudi v prihodnji tekmovalni sezoni?
Dejstvo je namreč, da si je tekmovalna komisija pri ORO letos naprtila na ramena pravcat konglomerat tekmovanj, ki jih posamezni klubi zaradi medsebojne oddaljenosti tudi finančno ne zmorejo, pa je za-tekmovanje v posameznih konkurenci bilo vedno manj interesantno in privlačno za sodelujoče klube, čeprav je bilo večkrat tudi precej neresnosti. Zato bo potrebno že v jeseni močno spremeniti sistem tekmovanj v rokometu.
Glavni poudarek kaže namreč dati tekmovanjem v občinskih rokometnih ligah, s čemer bomo tekmovanja tudi precej pocenili in jih tudi bolj približali sodelujočim klubom, medtem ko bi se naj v okrajni ligi zbrala najboljša moštva, ki imajo ustrezne pogoje in možnosti tudi za uveljavljanje kakovosti v tem športu. Izbor teh moštev ob končni razvrstitvi v I. članski ligi ne bo težko opraviti, saj imamo moštva, ki že močno odstopajo od povprečja in se že začno približevati celo kakovostni ravni višjih razredov. Pričakujemo lahko, da se bo okrajni rokometni odbor že v bližnji prihodnosti odločno lotil tega problema in ga tudi rešil v korist še večjega napredka tega športa v Pomurju.
Končna razvrstitev moštev v I. članski ligi je po svoje zanimiva in kaže, da imamo opraviti s tremi skupinami, ki so si precej narazen glede kakovostnih dosežkov in tudi tekmovalnih pogojev. Naslov prvaka Pomurja si je letos zasluženo priborilo mostov Belti-nec z 18 zmagami in brez poraza, kar je hkrati tudi svojevrsten rekord. V prvo vodilno trojico sta se s po 30 tekmovalnimi točkami uvrstila še lendavski kovinar in soboški Graičar. V drugo skupino spadajo moštva ESŠ, Kroga in Tekstilca, medtem ko ostala moštva s svojimi dosežki v tretji skupini dokaj zaostajajo za moštvi H. skupine.
V	II. članski ligi je položaj na lestvici precej drugačen, saj ni tolikšnih odmikov, da bi sploh lahko govorili o skupinski razvrstitvi sodelujočih moštev. Prvak je drugo moštvo lendavskega Kovinarja z 22 tekmovalnimi točkami, njemu pa sledijo moštva Agroservisa iz Murske Sobote, Beltinci II, Pomurje itd.
Če upoštevamo, da je prvo moštvo lendavskega Kovinarja že V I. ligi, bo verjetno izpraznjeno mesto v tej konkurenci za moštvo Agroservisa. Sicer pa so morda na obzorju še kakšne druge možnosti: na primer ustanovitev štajerske rokometne lige, v katero bi se avtomatično uvrstila dve ali tri moštva iz prvega kakovostnega pomurskega razreda. Ustanovitev te lige bi bila vsekakor dobrodošel prispevek tudi za kakovosten napredek rokometa v naših krajih.
V	zadnjih tekmah so bila zabeleženi naslednji rezultati: I. članska liga: ESŠ : Kovinar 27:19 (15:9), Kovinar : Krog 5:0 (p. f.), ŠCPB : Sloga 0:5 (p. f.), ŠURS : Beltinci 0:5 (p. f.); II. članska liga: KSŠ (Rakičan) : Beltinci II 0:5 (p. f.), Kovinar II : Ljutomer (5:0 p. f.), Agroservis : SŠTV 46:2 (19:1), Beltinci II : Agroservis 14:5 (4:4); pionirji: Lendava : Ljutomer 5:0 (p. f.), Krog : Mladost 3:16,, Cankova : Rogaševci 5:5; pionirke: Mladost : Krog 16:3, Cankova :Črenšovci 5:0 (p. f.). Tekma v konkurenci pionirjev in pionirk med moštvoma Beltincev in Poleta še ni bila registrirana zaradi uveljavljene pritožbe.
LESTVICA I. ČLANSKE LIGE
Beltinci	18	18 0 0 457:129 36				
Kovinar	18	15	0	3	329:166	30
Grafičar	18	15	0	3	394:252	30
ESŠ	18	10	0	8	351:262	20
Krog	18	10	0	8	344:300	20
Tekstilec	18	9	0	9	277:263	18
Elan	18	5	1	12	254:406	11
Sloga	18	4	1	13	181:364	9
ŠURS	18	1	2	15	128:219	4
ŠCPB	18	1	0	17	71:425	2
Najboljši strelci: Janez Husar (Krog) 150, Stane Kovačič (Grafičar) 133, Franc Klemenčič (Beltinci) 97, Jožef Perša (Kovinar) 95, Janez Peterka (Beltinci) 93 zadetkov itd.
LESTVICA II. ČLANSKE LIGE
Kovinar II	14	11	0	3	233:146	22
Agroservis	14	8	1	5	233:155	17
Beltinci H	14	7	2	5	220:177	16
Pomurje	14	6	1	7	152:193	13
SŠTV	14	5	2	7	215:264	12
Ljutomer	14	5	1	8	129:140	11
KSŠ	14	4	0	10	95:139	8
Turist	7	2	1	4	100:136	5
Krog II	7	3	0	4	81:108	6
Najboljša strelca v tej konkurenci: Štefan Švec (Kovinar II) in Aleksander Peček (SŠTV) 64 zadetkov.
i. liga — Članice						
ESŠ	10	8	1	1	81:23	17
Krog	10	8	0	2	55:24	16
Beltinci	10	5	1	4s52:55		H
Sloga	10	5	1	4	30:24	11
Elan	10	2	1	7sl6:58		5
Grafičar	10	0	0	10	0:50	0
h. liga — Članice						
SŠTV	6	6	0	0	37: 1	12
ESŠ II	6	3	0	3	15:15	6
SZD	6	3	0	3	21:23	6
Tekstilec	6	0	0	6	1:35	0
KOLESARSKI KRITERIJ
V BELTINCIH
25. maja je Kolesarski klub v Beltincih priredil v počastitev Dneva mladosti kriterij za tekmovalce, pionirje, turiste in juniorje. S slednjimi je vozil tudi Forjan na navadnem polesu.
Pri pionirjih je zmagal Jože Škafar pred Andrejem Mlinaričem in Francem Zverom, v drugi skupini Jože Grabar pred Glavačem in Mlinaričem, v skupini juniorjev pa Forjan pred Berdenom, medtem ko so kolesarji Gider, Gaber in Benko med tekmovanjem odstopili.
Radgončani: zamujena priložnost
Četrto in peto kolo tekmovanja v Pomurski odbojkarski ligi je prineslo dvoje presenečenj. Največje je vsekakor poraz Radgone na kroškem terenu; ta poraz bo verjetno veljal goste prvo mesto ob končni razvrstitvi. Tako so namreč Radgončani dali možnosti za osvojitev prvega mesta zlasti moštvu soboškega »Partizana«, ki trenutno že vodi na lestvici. Rahlo preseneča tudi poraz soboškega Dijaškega doma v srečanju z moštvom Beltinec.
Do konca tekmovanja so še tri kola. Tekmovanje postaja kljub
temu, da je prvič organizirano po liga sistemu, vse bolj zanimivo in na vrhu so kar tri moštva s po 8 tekmovalnimi točkami. Največ obetov za prvo mesto ima vsekakor soboško moštvo, vendar pa je tudi v odbojki žoga okrogla in ni izključeno, da se še lahko kaj pripeti . . .
Sicer po so bili v zadnjem tekmovalnem tednu pomurskih odbojkarjev zabeleženi naslednji rezultati: IV. kolo: Šalovci : Videm 0:3, Moščanci : DD 1:3, Beltinci : Partizan M. S. 0:3, Puconci : Krog 3:0, Radgona : Apače 3:1. V. kolo: Apače : Šalovci 3:0, Krog : Radgona 3:0, Partizan M. S. : Puconci 3:0 DD : Beltinci 0:3, Videm : Moščanci 2:3.
LESTVICA PO	V. KOI	LU	
Partizan	5 4 1	12:6	8
Dijaški dom	5 4 1	12:6	8
Radgona	5 4 1	12:9	8
Beltinci	5 3 2		6
Puconci	5 2 3		4
Apače	5 2 3		4
Krog	5 2 3		4
Moščanci	5 2 3		4
Videm	5 14		2
Šalovci	5 0 5		0
NAJVEČJI USPEH SOBOTE
SOBOTA : OLIMPIJA 1:1 (0:1)
V	predzadnji tekmi za prvenstvo v SCL sta se v nedeljo srečali v Murski Soboti enajstorici domače Sobote in gostujoče Olimpije iz Ljubljane. Tekma se je v veliko presenečenje športne javnosti v Sloveniji končala z neodločenim rezultatom.
Če upoštevamo, da ljubljanska Olimpija visoko kotira na kakovostni lestvici v slovenski nogometni družbi, saj si je s 40 tekmovalnimi točkami že zagotovila prvo mesto in neposreden vstop v II. zvezno ligo (omeniti kaže, da ima drugouvrščeni Slovan kar 10 točit manj), pomeni nedeljski neodločen rezultat Sobote prav gotovo največji uspeh moštva v tej tekmovalni sezoni, uspeh, ki je rezultat zasluženega remija. Kaže, da je taktika prevladujoče obrambe z nenadnimi protinapadi bila uspešna v tekmi proti najtežjemu nasprotniku. V takem naglem protinapadu je Maučec dosegel v drugem polčasu gol in izenačil.
Z nedeljskim remijem si je Sobota s 17 točkami že zagotovila osmo mesto na lestvici SCL.
V	predtekmi sta se srečali mladinski enajstorici obeh klubov. Tudi ta tekma se je v veliko presenečenje gledalcev končala z neodločenim rezultatom 2:2.
START HOKEJISTOV
S prvo tekmo med moštvoma ESŠ in Elana — bila je pretekli torek —, se je pričelo tudi spomladansko tekmovanje pomurskih hokejistov na
travi za prvenstvo v vzhodni slovenski ligi. Kot v jeseni, tudi sedaj sodelujejo v tekmovanju štiri hokejska moštva iz Pomurja.
Moštvo soboške ESŠ je že na prvi tekmi dokazalo, da resno računa na prvo mesto v končni razvrstitvi sodelujočih moštev. Tekma se je sicer pričela z zamudo, ker igrišče ni bilo pripravljeno. Igrali so v visoki travi. Rezultat ustreza poteku igre in je zmaga ESŠ povsem zaslužena.
V petek je na programu tekma med hokejskima moštvoma Lendave in Beltinec, v nedeljo pa med moštvoma Beltinec in Elana.
TRŠANOV POKAL ZA BELTINČANE
Predzadnjo nedeljo je Kolesarska zveza Slovenije priredila v Zalogu pri Ljubljani II. dirko za prehodni pokal — v spomin na nekdanja funkcionarja in strokovnjaka pri KZS tovariša Tršana in Vospernika.
Beltinski kolesarji so se že lani udeležili prve spominske dirke, vendar jim kljub zmagi Forjana ni uspelo osvojiti prehodnega pokala, ki so ga takrat dobili Rogovci. Letos pa jim je bila sreča bolj naklonjena. Pridobili so si ga kljub slabi formi: Forjan je zasedel tretje, Kavaš četrto in Grabar peto mesto v razvrstitvi posameznikov, Lipič pa je moral zaradi okvare na kolesu odstopiti. Tako so beltinski kolesarji kot ekipa zasedli prvo mesto na tej dirki.
Slovenski tekmovalci so triumfirali na tekmovanju za državno prvenstvo v kegljanju za posameznike, ki je bilo končano preteklo nedeljo na šeststeznem kegljišču v Ljubljani. V prvo desetorico najboljših jugoslovanskih kegljačev se je uvrstilo kar šest Slovencev, kar je doslej največji uspeh. Med njimi je tudi Ljutomerčan Miro Steržaj, ki se je s 1087 podrtimi keglji uvrstil na šesto mesto v državi. Državni prvak je postal Grom (Ljubljana) s 1890 keglji.
Komisija za odbojko pri okrajni zvezi za telesno vzgojo bo priredila po zaključnem kolu Pomurske odbojkarske lige prijateljski odbojkarski turnir v Gornji Radgoni. Na turnirju bodo poleg moštev iz radgonoske občine nastopila tudi tri prvouvrščena moštva iz POL. Turnir bodo priredili zato, da bi s to prireditvijo vplivali na razvoj tega športa v radgonski občini in pripomogli k ustanovitvi ustrezne občinske lige.
Planinsko društvo v Murski Soboti bo, če bodo to vremenske razmere dopuščale, 24. junija priredilo izlet na Plitvička jezera. Spotoma si bodo izletniki ogledali Titov rojstni kraj Kumrovec, Zagreb, Karlovac in še nekatere turistične zanimivosti v sosednji republiki. Potovali bodo s posebnim avtobusom.
V ponedeljek je bila seja sekretariata občinske zveze za telesno vzgojo v Murski Soboti. Na seji so razpravljali o dodeljevanju podpor za funkcionalno poslovanje posameznim telesno vzgojnim in športnim organizacijam v občini. Društva in klubi so zaprosili zvezo za 7,885.000 din dotacij, medtem, ko ima zveza v ta namen na razpolago 2,475.000 din sredstev, ki jih bo tudi razdelila posameznim organizacijam glede na njihovo aktivnost.
RAZPIS
za sprejem dijakov na Učiteljišče v Murski Soboti za šolsko leto 1962-63
V 1. letnik Učiteljišča bomo vpisali največ 75 dijakov. Kandidati za vpis naj vložijo prijavo za sprejem ravnateljstvu najkasneje do 18.junija 1962 na obrazcu DZS 1,20 (dobi se v knjigarni). Prijava se kolkuje s 50 din, priloge po 30 din. Prijavi je potrebno priložiti naslednje priloge.
1.	spričevalo o uspešno opravljeni osemletki,
2.	mnenje šole,
3.	lastnoročno napisan življenjepis,
4.	rojstni list.
Kandidati, ki jih priporočajo: Zveza borcev, socialno varstvo, gospodarske, družbene ali strokovne organizacije, priložijo tudi izjavo priporočnika. Vpisali bomo tudi več dijakov, ki govore madžarski jezik. Novim dijakom priporočamo, da stanujejo v Murski Soboti, zlasti v internatu.
Kandidati naj pridejo v torek, 19. junija 1962 ob 8. uri na Učiteljišče k preizkušnji posluha in na zdravniški pregled.
Ravnateljstvo Učiteljišča
Upravni odbor Kmetijsko-industrijskega kombinata -POMURKA« Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
obrata Tovarne mlečnega prahu Murska Sobota
Pogoji : visokošolska izobrazba z najmanj 5 let službe na vodilnih položajih v podjetju mlekarske stroke oz. srednja' šolska izobrazba z najmanj 10 let službe na vodilnih položajih v podjetju mlekarske stroke.
Nastop službe po dogovoru.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov obrata.
Pismene ponudbe z življenjepisom sprejema uprava podjetja do 30. junija t. 1.
NOGOMET
RAZPORED TEKEM za 10. 6. 1962 V M. Soboti: ob 9. uri Sobota : Nafta pion.; ob 10. uri Sobota II : Nafta — finale za pokal maršala Tita — del. Svatina; ob 15. uri Pušča : Grafičar pion.; v Bakovcih ob 16. uri Bakovci : Bogojina; v Šalovcih: ob 16. uri Šalovci : Nafta II; v Turnišču: ob 15. uri Planika : Brazda pion.; v Beltincih: ob 15. uri Beltinci : Radgona pion.
REZULTATI TEKEM:
Bakovci : Šalovci 4:1 (1:1) Bogojina : Radgona II 2:3 (1:1) Nafta II : Gradbenik 2:6 (1:3)
ODBOJKA
TEKME V VI. KOLU
Sobota, 9. junija 1962: Moščanci : Beltinci ob 16. uri, Gašpar.
Nedelja, 10. junija 1962: Krog : Šalovci ob 11. uri, Gašpar; M. Sobota: Partizan : Apače ob 8. uri, Titan; Dijaški dom : Radgona ob 10. uri, Belec; Videm ob Ščavnici: Videm : Puconci ob 11. url, Topolovec.
TEKME V VII. KOLU:
Četrtek, 14. junija 1962: Šalovci: Salovci : Beltinci ob 16. uri, Bakoš; Puconci: Puconci : Moščanci ob 15. uri, Gašpar; G. Radgona: Radgona : Videm ob 15. uri, Unger; Apače Apače : Dijaški dom ob 17. uri, Topolovec; Krog: Krog : Partizan M. S. ob 18. uri, Petauer.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 8. junija — Medard Sobota, 9. junija — Primož Nedelja, 10. junija — Marjeta Ponedeljek, 11. junija — Srečko Torek, 12. junija — Čedomir Sreda, 13. junija — Anton Četrtek, 14. junija — Metod
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
8. junija — dr. Udovč
9. junija — dr. Hajdinjak
10.	junija	—	dr. Sedlaček
11.	junija	—	dr.	Sedlaček
12.	junija	—	dr.	Skulj
13.	junija	—	dr.	Hajdinjak
15.	junija	—	dr.	Sedlaček
14.	junija	—	dr.	Udovč
KIN0
MURSKA SOBOTA — Od 8. do 10. junija ameriški barvni film: »Tonka«; od 11. do 12. junija zahodno nemški film: »Polikuška«; od 13. do 14. junija ruski film: »Človekova usoda.«
GORNJA RADGONA — od 9. do 10. junija ameriški barvni film: »Moby Dick«; od 11. do 12. junija izredni domači film: »Izgubljeni svinčnik«; od 13. do 14. junija ameriški barvni vistavisionski film: »Princ in plesalka«.
LJUTOMER — od 9. do 10. junija domači barvni kinemaskopski film: »Beli vrag«; od 13. do 14. junija domači film: »Košček plavega neba«.
BELTINCI — od 9. do 10. junija
ameriški film: «Navadno dekle«.
SLATINA RADENCI — od 9. do
10. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »Trgatev«; 14. junija ameriški barvni film: »Zemlja in običaji«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 9. do 10. junija nemški barvni film: «Kralj čardaša«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 9. do 10. junija jugoslovanski film: »Krvava srajca«.
ŠALOVCI - od 9. do 10. junija francosko-nemški film: »Napoleonov oficir«.
Mali oglasi
MOTORNO KOLO znamke »Puch« 250 ccm, ugodno prodam. Filipič, Babinci.
M-499
OSTREŠJE (rušt), 10x8 m. v dobrem stanju, z letvami in 10 tramov s stropniki v odličnem stanju, ugodno prodam. Leopold Car, Sebeborci 39, p. Martjanci.
M-500-
VOZ (parizer) na vzmeti za din 35.000 in vaz, navaden, za din 25.000, prodam. Turnišče 161.
M-501
ZAKONSKI PAR za delo, zaradi onemoglosti, iščem takoj, Po dogovoru pozneje prodam tudi 3 ha zemlje. Peter Viher Stara cesta pri Ljutomeru.
M-502-
ZDRAVSTVENA POSTAJA Sl. Radenci razpisuje mesto DENTISTA
Plača po pravilniku o osebnih dohodkih.
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike motornih vozil znamke Zastava-Fiat na območju Pomurja, da smo od dne 21. maja 1962 naprej začeli opravljati vse servisne preglede in vsa ostala opravila vsak dan od 6. do 14. ure. Se priporoča kolektiv »Agroservis« Murska Sobota.
D-507
OTROŠKI VOZIČEK, športni, v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-516
KRAVO, rodovniško, visoko brejo, prodam. Kuhar, mlinar Puconci.
M-504
MLIN na vodni pogon na Muri z dvema valjema in kamnom v odličnem stanju, prodam. Tome Žignič, Vrhovljan 47, p. Sv. Martin, Medžimurje.
M-503
SVINJSKE HLEVE v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi lista.	M-505
KOŠNJO TRAVE v izmeri 2 orala v dveh delih, ugodno prodam. Vprašati: Prežihovega Voranca št. 8, Murska Sobota.
M-506
ENODRUŽINSKO HIŠO, vseljivo z gostinskimi prostori in inventarjem, veliki vrt in 1 ha njive, na zelo prometnem kraju, pri glavnem kolodvoru v Ljutomeru, prodam. Karel Bezjak, Kolodvorska 4, Ljutomer. M-529 MOTORNO KOSILNICO, ročno, prodam. Kamenščak 66, p. Ljutomer.	M-524
REGISTRSKO tablico MS 10-778 od motorenga kolesa na relaciji Cankova- Grad—G.Petrovci sem izgubil. Poštenega najditelja prosim, da javi na naslov Ludvik Jošar, Križevci v Prekmurju 68, ali najbližji postaji ljudske milice.	M-526
ARONDIRANO POSESTVO 3 ha (njive, travnik, sadovnjak, vinograd, gozd) s poslopjema Rački vrh št. 9 in 10, pribl. 2 km od železniške postaja Hrastje Mota, prodam. Interesenti naj po ogledu sporočijo svoja ponudbe na upravo lista pod »Lepa ugodnost«, nakar dobijo nadaljnja pojasnila. — Istotam je naprodaj nekaj pohištva in inventarja.	M-527
Balada o Lenčki
(Nadaljevanje s 5. strani)
dvoje drobnih golobic ... O, koliko je vse ga lepega na njej! Sama ne ve, kam bi vse to dala, ko se zvečer v postelji spominja lepih besed poročnikovih ... laskavih poglavarjevih . . . cmokajočih županovih, ki je trgovec in kupuje in prodaja najraznovrstnejše blago. Tudi svilo. Slabo prespava Lenčka svoje noči. Zaradi svoje lepote, zaradi skladnih, mikavnih besedi.
Hrašovec, župan — trgovec in koščeni zdravnik sede pri mizi. Vse drugo pleše. Ples lovskega društva. Predsednik: gospod srezki poglavar. Vse dame iz trga plešejo. Gospa županja z mladim sodnikom, gospod odvetnik z njegovo ženo — ni lepa — gospod poročnik in poglavar se — kosata za Lenčko. Lenčka pleše kar naprej in dobro in prijetno pleše. Kar sapo ji že jemlje, a mora vedno znova. Tako lepo se stisne njeno telo k telesu in ples z njo je opojen kakor najžlahtnejši šampanjec iz ljutomerčana.
Zdravnik se reži. Zupan rožlja z zlato, predolgo verižico svoje ure. Hrašovec pije. Vsi gledajo Lenčko. Zupan se nasmehne, ko se prisuče Lenčka s poročnikom ali s poglavarjem ali s kom drugim mimo mize. In vedno se potlej ozre na pisarja, ki nemirno gladi svojo plešo in ne pleše. Samo pije še. Nekaj bi mu rad povedal. Pisar naporno misli.
Župan je vesel, da je poročnik pustil njegovo ženo, četudi se zaradi tega precej histerično vede doma. Če je dober lovec in orožnik, še ni rečeno, da mora oplaziti tudi županovo ženo.
Hrašovec gleda in skozi meglo svojih misli, ki so tako nejasne kakor lepota,
zagleda svetlo zapestnico na Lenčkini roki. Zgane se, nagne se čez mizo in ... Zupan se smehlja. On ima denar.
»Lenčka.«
Ena sama strahotna misel in Hrašovec se zgrozi, pije, župan pa veselo in zadovoljno rožlja z zlato verižico in se ponaša z Lenčkino zapestnico. Zdravnik se smehlja, kima z glavo in čudno govori:
»Tudi jaz pridem še na vrsto, gospod župan. Sem zdravnik in sem vratar in kralj vseh skrivnosti . . . dragi moj župan . . .« Zupan ne posluša, le pisar lovi zdravnikove besede. Zdravnik je cinik. Njegova žena je skočila v Muro, ko ji je priznal, da je pomagal županiji, da je
pomagal poglavarki . . . Vsega ji niti povedal ni, pa je norica že skočila v vodo. Če bi ji, recimo, povedal kaj o tistem računu... no da, potem bi se morebiti splačalo.
»Tudi jaz še pridem na vrsto . . .«
Pisar se je napil. Vendar je bil bolj trezen, nego vsi drugi.
Zjutraj, ko se je sam Bog vedi kako spet znašel pri škripajoči in od črvov razjedeni mizi doma v vlažni sobi, je mislil svoje mlade misli. In na Lenčko je mislil, na njo, ki bi mu lahko vrnila izgubljeno mladost in ozdravila ranjeno srce. Pa on je bil pisar, zapit peroprask z borno plačo in s prezgodnjo plešo . . .
Zato je mislil na samokres, ki ga bo treba kupiti . . .
Tako se je zgodilo, da je pisar vedno slabše opravljal svoje dolžnosti in da Je župan jezil svojo ženo in z denarjem dražil gospoda poročnika in poglavarja. Vse. Lenčka je nosila njegovo zapestnico, poročnik Lenčkin robček in gospod poglavar je imel za zdaj še samo spor s svojo ženo . . .
V pisarni.
Dolgočasen, pust popoldan po skrokani noči.
»Gospodična . . .« Pisar je bil predrzen in jo je nagovoril.
»Pazite, gospodična, vaše oči so črno podplute in . . .« Dalje ni mogel.
"Kaj pravite gospod Hrašovec?" Mrtvo, mrzlo ko led. Njene misli so bile drugje. Hrašovec se je vrnil k svoji mizi in ni rekel ničesar več.
»Čuden človek . . .« in je tipkala dalje. Čez uradne ure je tipkala. Dela je bilo veliko in gospod poglavar jo je res velikokrat potreboval. V svojo sobo jo je klical in ji narekoval.
Pisar pa je buljil v nerešene papirje in iskal, bogvedi, česa . . .
Gospe so jo neusmiljeno obrekovale. Poglavarka je besnela in kazala nevarna znamenja histeričnosti, zdravnik pa se je krohotal. Hrašovec je videl v temi vedno njegov obraz s tisto potezo prezira in preže okrog usten, ki so se že vsesale v toliko žensk . . .
Iz roke v roke se je podajala Lenčka. V pisarjeve ne bo prišla nikoli. To je bila grozna misel vseh misli. In po uradnih urah ostajata s poglavarjm v pisarni. O, gospod poglavar je resen človek in ima veliko dela. Tudi svojo soho na poglavarstvu ima lepo opremljeno. Vse potrebno in lepo.
Pisarjeve noči so se ob teh mislih zgoščevale v en sam obraz, ki se mu je režal iz vseh kotov:
»Tudi jaz še pridem na vrsto . . .«
In pisar je jokal brez solz, mislil na samokres in Lenčko, ki je še vedno lepa in gre iz roke v roko. Iz objema v objem. V njegov hrepeneči in žalostni objem ne bo prišla nikoli.
In ko je to misel doživel, do konca doživel, se je obesil, ker ni imel denarja za samokres.
Na stol je zložil kup aktov in pritrdil vrv na klin v stropu, odkoder bi morala viseti svetilka, a gospod srezki poglavar ni imel kredita zanjo. Nato je vtaknil glavo v zanko, sunil akte po tleh in obvisel. V neuradnem času.
Pokopali so ga z vsemi častmi in vsi so mu šli za pogrebom. Celo gasilci so mu nesli krsto, ker jim je pisal prošnje za podpore. Zdravnik je uničil zadnje, predsmrtno njegovo delo: bel papir, ki je bil ves popisan v enim samim imenom. Vsevprek. Iz brezupja do onemoglosti, do blaznosti.
»Bil je pač pisar . . .« je dejal zdravnik, ki je bil cinik in je mislil na Lenčko, ki je bila tudi na pogrebu in se je smejala mlademu sodniku.
Se vedno je lepa in mlada. Prelepa zase in za ljudi. Za življenje.
» . . . Kako dolgo še?« je s slo zlobe rekla poglavarka županji.
POMURSKI VESTNIK, 7. JUNIJA
6
Pregledi v specialističnih ambulantah pri Splošni bolnici
Murska Sobota se bodo vršili od 1. 6. 1962 dalje po naslednjem redosledu:
as) kirurška ambulanta vsak dan razen nedelje od 14. do 17. ure;
b)	ginekološka ambulanta vsak dan razen srede od 14. do 16. ure;
c)	internistična ambulanta vsak dan razen sobote od 13,30. do 15,30. ure;
č) fizioterapevtska služba opravlja ambulantno delo sočasno z ambulanto kirurškega oddelka (od 14. do 17. ure)
d)	ambulantni pregledi na rentgenu se vršijo vsak dan od 13. do 15. ure — razen nedelje.
Obenem sporočamo, da se vrši odvzem krvi za biokemično
preiskavo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 9. ure.
Bolniki naj prihajajo na odvzem krvi tešči.
Ravnateljstvo Splošne bolnice Murska Sobota
0519
Za Teden knjige od 1. junija do 12. junija 1962 so vam knjigarne v Murski Soboti, v Lendavi, v Radgoni, in v Ljutomeru pripravile velik izbor raznih knjig s popustom od 15 do 50 %.
Posebej vas opozarjamo na pravkar izišle knjige Pomurske založbe:
B. Kreft: Kalvarija za vasjo, in Ob naprednem tisku.
Knjigarne so odprte vsak dan od 7. do 18. ure — non stop, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure.
Ljubitelji knjige, izkoristite ugoden nakup, zato nas obiščite!
Knjigarna »Dobra knjiga« M. Sobota
Knjigarne Lendava, Ljutomer in Radgona
0-508
Razpisna komisija Zdravilišča »Radenska slatina«, Slatina Radenci razpisuje delovno mesto šefa servisnih delavnic.
Pogoji:
Dokončana višja strokovna izobrazba z nekaj let prakse ali srednja šolska izobrazba z večletno prakso na takih ali podobnih delovnih mestih.
Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru oziroma Pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Ponudbe z življenjepisom predložiti na Upravo Zdravilišča Slatina Radenci do 15. junija 1962.
Upravni odbor Lesno predelovalnega podjetja Murska Sobota razpisuje delovno mesto
vratarja oziroma stražarja.
Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja do 20. junija 1962.
0-512
Obrtno podjetje »Obrtnik« Murska Sobota sprejme v službo
štiri kvalificirane slikopleskarje.
Nastop službe takoj!
0-522
ZORA HUDALES
SKRIVNOSTNI SOSED
Stisnjena med dva velika kovčka, s potovalno torbo v naročju, je strmela v tilnik starega šoferja taksija. Prodirala sta skozi gosto meglo; pri vsakem ovinku je avto zastokal. Vonj po bencinu se ji je zdel vedno ogabnejši. Kot prikazen se je iz vlažne noči pred njima zamajal pijan kolesar. Avto je še bolj zaječal in šofer je takrat prvič spregovoril:
»Prekleti kolesarja!«
Čutila je, da je spregovoril samo zato, ker mu je njen molk postajal neprijeten, že skoraj sovražen. V njej se je porodila nekakšna trma, ko da bi bil ta človek kriv, če ne more zadržati solz, ki so ji kapljale na torbo. Zato je molčala. Šofer se je naglo obrnil; mislil je, da je zaspala. Njeno vlažno lice ga je presenetilo. Držeč se za volan se je presedel in dejal:
»Bo že bolje!«
Okoli nje ni bilo nič takega, kar bi lahko podprlo njegove bodrilne besede. Noč, megla, zabrisane silhuete ogromnega tovarniškega dimnika in star avtomobil, iz katerega so kar hlapeli razni vonji in jo silili k bruhanju. Ni bila več otrok, pa vendar jo je novo okolje navdajalo z žalostjo. Tolikokrat je v svojem mladem življenju morala nenadoma v neznano, da je bila utrujena od mnogih razočaranj, ki jih nehote naredijo soljudje, ki ne vedo, kako občutljiva je mlada duša, ločena od doma in prijateljev. Že se je začela naslajati ob usmiljenju do same sebe, ko se je šofer spet oglasil:
»Še malo, pa bova doma!«
Že ta del vožnje se ji je zdel več kot dovolj daleč iz mesta, zato je samo vzdihnila. V tem pa je avto že obstal. Megla se je lepila na kožo in oba je istočasno spreletel srh. Nasmehnila sta se. Vzel je denar in še enkrat ponovil:
»Bo že bolje!«
Mudilo se ji je. Rada bi bila čimprej v sobi, ki je še ni videla. Rada bi bila pokrita z odejo preko glave, rada bi bila sama s svojima mislimi. Težka kovčka sta ji natezala mišice na rokah, a ju ni hotela izpustiti niti za hip. Sama sebi v tolažbo je ponavljala:
»Še eno nadstropje!«
V četrtem nadstropju je obstala in se ozrla po temnem, dolgem hodniku. Rekli so ji namreč, da je njena sobica na koncu hodnika, leva vrata. Prestrašila se je. Nikoli prej ni pomislila, da je lahko kje na svetu hiša s takim dolgim, grozljivim hodnikom. Tudi luči ni bilo. Razsvetljeno je bilo samo stopnišče.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pridelovalci krompirja!
Pridelek krompirja Vam vsako leto močno zmanjša krompirjeva plesen.
KAKO SE BORIMO PROTI KROMPIRJEVI PLESNI?
Proti plesni se učinkovito borimo s škropljenjem, ki ga združimo z borbo proti koloradskemu hrošču.
Škropiti moramo večkrat in pravočasno.
Podrobna navodila za vsako škropljenje bo dajala prognostična služba zaščite rastlin v dnevnem časopisju in po radiu.
Zakasniti ne smemo zlasti s prvim škropljenjem, ki ga opravimo brž ko se rastline v vrsti strnejo, kar je pri nas navadno sredi junija; že okuženih rastlin namreč ni moč več ozdraviti.
Pripravite takoj škropilnice in škropiva za borbo proti plesni, im sicer: bakreno apno ali Dithane ali Lirothane ali Supercuprenox.
Ker je krompirjeva plesen proglašena za nevarno rastlinsko bolezen, je borba proti plesni obvezna.
Kmetijska inšpekcija Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
Sola za zdravstvene delavce ii. stopnje
v MURSKI SOBOTI
razpisuje na podlagi sklepa šolskega odbora
VPIS V I. RAZRED V ŠOLSKEM LETU 1962/63 V I. razred bo sprejetih 35 učencev
Kandidati naj vložijo prijavo za sprejem (na obrazcu DZS 1,20), kolkovano s 50 din, na ravnateljstvo šole do 22. junija 1962. Prijavi naj priložijo naslednje dokumente, kolkovane s 30 din:
1.	rojstni list
2.	zadnje šolsko spričevalo
3.	lastnoročno napisan življenjepis
4.	mnenje osnovne šole
Kandidati, ki jih priporoča za vpis Zveza borcev, socialno varstvo ali družbene organizacije, priložijo prošnji potrdilo navedenih organizacij.
Sprejemni izpit bo -iz slovenskega jezika, matematike in kemije za vse prijavljene kandidate, dne 25. in 26. junija ob 8. uri v novih šolskih prostorih v Trstenjakovi ulici, 27. junija bo zdravniški pregled sprejetih.
Upravni odbor Vodne skupnosti za porečje Mure v Gornji Radgoni razpisuje prosto delovno mesto
pomožnega skladiščnika
Pogoji: osnovna šola (osemletka) z nekaj prakse v skladiščni službi v gradbeni stroki, nekaznovanost.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom se naj predložijo gornjemu naslovu do 15. junija 1962.
0-509
RAZPIS
MLADINCI! Industrijska kovinarska šola pri Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor, razpisuje za šolsko leto 1962/63 sprejem učencev za strugarje, rezkarje, brusilce, avtokleparje, kovače, avtomehanike, konstrukcijske ključavničarje, strojne klučavmičarje, orodne ključavničarje in tehniške risarje.
Učna doba traja tri leta.
Kandidati morajo biti državljani FLRJ in stari 14 do 17 let. Dokazati morajo, da so z uspehom dokončali 8 razredov osnovne šole.
Rok prijave je do 15. avgusta 1962.
Pri šoli je lepo urejen internat z mesečno vzdrževalnino 8000 dinarjev.
Preizkus znanja za sprejem bo zajemal snov iz učnega programa osnovne šole. Izpiti in zdravniški pregledi bodo v času od 3. do 5. septembra.,t. 1.
Interesenti morajo predložiti: 1. lastnoročno napisano in s 50 din kolkovano prošnjo z natančnim naslovom (mesto, kraj, ulica, hišna št. in pošta); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. Izpisek iz rojstne matične knjige; 4. lastnoročno napisan življenjepis.
Vsi učenci prejmejo mesečno nagrado po uredbi.
Prijavljeni bodo pravočasno pismeno pozvani..
Uprava IKŠ pri TAM
Ekonomska srednja šola v Murski Soboti razpisuje po Odtoku o načinu izvedbe in o pogojih razpisa za vpis v strokovne šole (Ur. list št. 13/1960) vpis
V I. RAZRED V ŠOLSKEM LETU 1962/63 V I. razred bo sprejetih 72 učencev oz. učenk
Pogoj za sprejem je uspešno končana osemletna šola Kandidati naj vložijo do vključno 22. junija 1962 na ravnateljstvo šole prijavo za sprejem (obr. DZS 1,20), kolkovano s 50 din (drž. kolek).
Prijavi je treba pritožiti:
1.	spričevalo o dovršeni osemletki
2.	rojstni list
3.	lastnoročno napisan življenjepis
4.	mnenje osemletke in
5.	morebitna priporočila Zveze borcev, socialnega varstva in družbenih organizacij.
Prav tako morajo vložiti prijavo v smislu gornjega razpisa tudi kandidati, ki so se prijavili že pred tem razpisom.
Če bo število prijavljenih večje, kakor dovoljuje vpis. bo razpisna komisija na osnovi priloženih dokumentov izbrala tiste, ki imajo najboljše pogoje za vpis. Vsi prijavljeni kandidati se naj zberejo 26. junija 1962 ob 8. uri na šoli, kjer bodo zvedeli za rezultate razpisa.
Lesno konstrukcijsko podjetje »TESAR«, Ljubljana, Parmova 35 sprejme v učno razmerje
3	mizarske vajence
4	tesarske vajence
Brezplačna oskrba zagotovljena po dogovoru. Pogoj: kandidati morajo imeti končano osemletko. Prošnje s kratkim življenjepisom naj se dostavijo v sekretariat podjetja.
0-515
Splošna bolnica Murska Sobota razpisuje naslednje štipendije za šolsko leto 1962-63:
2 štipendiji na višji soli za rentgenske pomočnike 10 štipendij na šoli za otroške negovalke 6 štipendij na babiški šoli 2 štipendiji na šoli za medicinske sestre.
Pravilno kolkovanim prošnjam naj interesenti pritožijo potrdila o vpisu v šolo in življenjepis. Prošnje je dostaviti na upravo Splošne bolnice Murska Sobota v 30 dneh po objavi.
0 518
Komisija za razpis delovnih mest pri Splošni bolnici Murska Sobota razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1 administratorke na internem oddelku 1 administratorke-inventarista na kirurškem oddelku.
Pogoj:
Odgovarjajoča strokovna izobrazba z znanjem strojepisja in vodenja inventarja.
Pravilno kolkovane prošnje z dokazili o strokovnosti in dosedanjem službovanju je dostaviti na upravo bolnice do 15. junija 1962.
0-517
V NEDELJO, 10. JUNIJA 1962 OB 14. URI
na živinskem sejmišču v M. Soboti
VELIKA TOMBOLA
GLAVNI DOBITKI:
Motorno kolo Dunavia — Televizijski sprejemnik — Šivalni stroj — Kuhinjsko pohištvo — Kavč — Radijski sprejemnik — Žensko kolo —Moško kolo — Električni kuhalnik — Blago za moško obleko — Blago za žensko obleko — Ženska ročna ura — Moška ročna ura in še nad 1 000 dobitkov v vrednosti 700 tisoč din Pridite, mnogo sreče!
Na tombolskem prostoru boste postreženi z dobro kapljico in okusnimi prigrizki
Samo za 100 dinarjev — srečka in lahko tudi glavni dobitek!
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje "Pomurski tisk" v Murski Soboti — Direktor,glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 7. JUNIJA
7
PRAVNI KOTIČEK
VPRAŠANJE:
Brat je v inozemstvu in mi želi poslati motorno kolo. Ker sem invalid, me zanima, če sem oproščen plačila carine?
K. T.
ODGOVOR:
Do nedavnega so invalidi bili oproščeni plačila carine pri uvozu motornih vozil. S predpisom Zveznega izvršnega sveta, ki je bil sprejet pred kratkim, so bile zaenkrat odpravljene carinske olajšave, ki jih uživajo invalidi. Predpis pa določa, da bodo nekatere kategorije invalidov deležne določenega regresa pri nakupu motornih vozil na domačem tržišču. Za letošnje leto je uvoz motornih vozil sploh prepovedan.
Na sliki od leve proti desni: Roman Bratuša, edini še živeči soustanovitelj ljutomerske godbe, Martin Blagovič in Lojze Kranjčan, ki igrata že vse od ustanovitve in sedanji kapelnik godbe Avgust Loparnik, ki letos praznuje 35. obletnico svojega glasbenega delovanja. Posneli smo jih na jubilejnem koncertu, ki je bil v četrtek zvečer v Ljutomeru.
SKRIVNOSTNI SOSED
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Še nekaj sekund in tudi ta bo ugasnila«, se je panično spomnita. Pohitela je skoraj meže s tovorom v rokah po hodniku.
»Še malo! Še malo!« je v strahu ponavljala in nerodno vrtela ključ. Vrata so se odprla, prižgala je luč. Vsa tesnoba in strah sta ostala za vrati. Soba ji je na prvi pogled ugajala. Nosila je pečat vseh tistih mladih ljudi, ki so se kot ona poskušali čisti in iskreni pokloniti boginji Taliji. Reprodukcije nesmrtnih klasikov so pokrivale luknje na zidovih, pobarvanih tako, da mora že sama njihova barva razveseliti prišlece. Improvizirana postelja je dokazovala, da na njej niso počivali petičniki. Kljub vsemu je hotela, da bi soba takoj postala tudi njena. Zato je že isti večer razobesila slike, ki jih je prinesla s seboj.
Skozi zaprašena okna je udiralo sonce in jo zbudilo. Skočila je in še z zaspanimi očmi razizkovala, kaj ji nudi razgled po okolici. Bila je razočarana. Njene oči so bila vajene svežega zelenja in krepkih vej, ki so silile v okna. Tu pa so se daleč naokoli vrstile le strehe barak in tovarniški dimniki, iz katerih se je valil črn, gost dim. Na njeni desni je nekdo odprl okno. Sklonila se je naprej, da bi videla, kdo je njen sosed. Ni ga videla, njegov kašelj, ji je povedal samo to, da je moški.
Od tega trenutka je želela vedeti, kdo je njen sosed. In to tem bolj, ker ga je slišala le kašljati, ali pa je cula njegove korake, ko se je ponoči vračal domov. S trdovratno vnemo je začela prisluškovati, kdaj; gre od doma. Večkrat je šel ob osmih zjutraj. A ko je nekega dne prav zaradi tega tudi ona šla ob tem času od doma, ga ni bilo. Kakor nalašč! Njena radovednost je naraščala. Zdaj si je soseda predstavljala kot molčečega čudaka, zdaj zopet kot veselega in lepega fanta, ki se pač od deklet tako pozno vrača domov. Večkrat je sama sebe spraševala, če ni morda že smešno, da tako nestrpno pričakuje znane korake, ki so se ponoči bližali in izginili.
Nekega dne je prosila sosedo:
»Gospa, pustila bom ključ na števcu, prosim, počistite in pospravite mi sobo«.
A ta je prestrašeno vzkliknila:
"Joj! Dajte ga rajši meni! Vaš sosed je tako čuden .. "
Zdaj se ji je ponudila priložnost, da kaj več izve o svojem sosedu. Prestrašena soseda pa ni znala povedati nič drugega kot to, da je mlad in čuden. Ko je potem hitela v gledališče, je bila razburjena kot bi hodila na prvi ljubezenski sestanek. Nič ne more bolj razvneti domišljije mlade ženske kot ugotovitev: mlad in čuden. Pri delu je potem pozabila na vlogo detektiva, ki jo je igrala že več kot en mesec. Toda spet je mislila na skrivnostnega soseda, ko se je tisti večer pozno vračala domov. Na pusti ulici je v bližini njihove hiše opazila fanta, ki je samozavestno hodil pred njo. »Ta je!« je pomislila in pohitela, da bi mu pogledala v obraz. Nasmejal se ji je, ona pa je bila presenečena nad njegovo lepoto. Brez besed je šla dalje. Fant je šel za njo. Stopala je po stopnicah, fant ji je sledil. V tretjem nadstropju pa je rekel: »Lahko noč!« ter jo razočarano pustil prehoditi še stopnice v naslednje nadstropje. Še isti večer je ugotovila, da je smešno, kar počenja in da ji služba
 že tako prinaša vsak dan dovolj presenečenj, zaradi katerih se razburja. Čemu še druga vznemirjenja?
Naslednji dan je v gledališču bilo veselo. Igralci so nazdravljali tovarišu, ki jih je po dolgem času obiskal. Nekdo jo je poklical, ko je šla mimo njihove sobe. Rada se je odzvala, saj so jo prav ti ljudje vedno nesebično bodrili, če je omahovala pri delu. Veliki Maks je položil ogromno dlan na njeno ramo in dejal:
»Popij z nami kozarec vinčka! Po enem letu nas je prišel obiskat Lojze«.
Lojze je vstal in ji podal roko. Krepko jo je stisnila, ni hotela pokazati, kako jo je presunila njegova zunanjost. Kakšna kruta bolezen je razjedala tega človeka?
Lojze se je smehljal. Siva koža se mu je gubala okoli vročičnih oči. Z drugo roko se je opiral ob bok in opazila je, da zelo težko stoji. Pomenljivo jo je pogledal in se obrnil k tovarišem:
»Gospodično poznam že več kot mesec dni«.
Ni razumela.
»Vaš sosed sem,« je nadaljeval. »Eno leto sem se zdravil od tuberkuloze, šele danes sem prišel toliko k moči, da morem pozdraviti prijatelje. Takoj so mi povedali, kdo je mladi član našega kolektiva. Spomnil sem se imena, ki je napisano na sosednjih vratih v naši hiši. Že ves mesec poslušam vaše korake. Midva sva torej stara znanca.«
Na splošno veselje in smeh, ki je zavladal, so popili še kozarec vina.
Tisti večer je bila predstava končana že ob desetih. Ko je prišla domov, je pri njenem sosedu gorela luč. Tako rada bi še malo poklepetala! Rahlo je potrkala na vrata Odprl jih je, ko da je bil prepričan, da ne more biti pred vrati nihče drug, kot ona. Govorila sta dolgo v noč. Potrpežljivo je poslušala tožbe bolnega človeka in se z njim vred veselila njegovega optimizma, ki bi ga po tolikem trpljenju le redki ljudje zmogli. Poslovila sta se kot prijatelja.
Iz trdega spanca jo je prebudilo trkanje na vrata. Z grozo je prisluhnila. Srce ji je tako razbijalo, da je komaj zasnala sopeče besede: »Odprite!«
Bil je sosed.
Ni imela moči za surovo vprašanje, kaj ob tej uri želi od nje. Odpor in jeza sta ji stiskala grlo, vendar ni hotela jokati. Še enkrat ji je udaril na uho njegov vroči šepet: »Odprite!«
Zarila je glavo pod blazine, si z rokami zatisnila ušesa in si bridko očitala, zakaj ga je obiskala.
Komaj je pričakala jutra. Na pamet je znala stavke, ki jih je pripravila, da mu jih vrže v obraz.
Na vratih njene sobice je našla listek. Nejevoljna ga je razvila. Prebrala je: »Draga soseda! Bilo mi je slabo, potreboval sem vašo pomoč, zato sem trkal. Sosedje so se zbudili in me spravili v bolnico«.
Dolgo je stala; sram jo je bilo grdih misli. Potem je odhitela v cvetličarno ter naročila velik šopek cvetja. Poslala ga je za njim, priložila pismo in vanj napisala:
»Dragi prijatelj! Zelo žal mi je, da tako trdo spim. Nisem vas slišala, da bi vam pomagala«.
2x40 LET PRI GODBI
Ljutomerska pihalna godba, ki sedaj deluje v okviru društva "Svoboda", praznuje v tem času 40. obletnico svojega delovanja. Zares visok jubilej. Ta jubilej pa je toliko pomembnejši, če dodamo, da je godba v vseh letih obstoja, razen med drugo svetovno vojno, nenehno delovala. Godbeniki in njihovi kapelniki so morali vložiti veliko truda, da je ansambel lahko nastopal na raznih prireditvah. Zlasti je treba omeniti njihova sodelovanja na raznih povojnih zborovanjih, kakor na primer na Okroglici, Ostrožnem, v Dolenjskih toplicah ter na ostalih prireditvah v okraju. Ob tem pa ne smemo prezreti še samostojnih koncertov, ki so jih prirejali domala vsako leto ter njihovega vzpona na Triglav, kjer so zaigrali. Veliko je vsega, preveč, da bi lahko povedali v teh nekaj vrsticah. Prav pa je, da se ob tem pomembnem jubileju ozremo nekoliko nazaj, ko so godbo ustanovili.
Bilo je leta 1922, ko so se sestali glavni pobudniki za ustanovitev godbe Martin Slivar, Joško Rus, Martin Mihalič, Franjo Zacherl, Ivan Škrajnar, Jože Korošak in Roman Bratuša ter z denarjem, ki so ga dobili na prirejeni maškeradi, kupili potrebne instrumente ter sestavili takozvano "trško godbo", katere kapelnik je bil učitelj Franjo Zacherl. Kot izkušen in požrtvovalen glasbeni pedagog je vodil godbo vse do smrti nekaj pred drugo svetovno vojno. Med vojno je delo godbe zamrlo, že v prvih dneh po osvoboditvi pa je godba začela zopet nastopati. Takrat je nastopala pod vodstvom edinega še živečega soustanovitelja Romana Bratuša, ki zadnja leta iz zdravstvenih razlogov ne igra več. Vse od leta 1947 pa vodi godbo Avgust Loparnik, ravnatelj Glasbene šole Ljutomer, ki praznuje letos 35. obletnico svojega glasbenega delovanja.
Kljub temu, da se godbeniki nenehno menjujejo, nekateri od-
stopijo zaradi starosti, drugi pa odidejo iz občine — najdemo med sedanjimi godbeniki še dva, ki igrata vse od ustanovitve. To sta Martin Blagovič in Lojze Krajnčan Z obema sem se po zadnjem jubilejnem koncertu zapletel v pomenek. Najprej naj povem, da Martin Blagovič prihaja na vaje v Ljutomer in razne nastope peš iz več kot poldrugo uro oddaljenega Desnjak kljub precejšnji starosti. Požrtvovalnost, kajne? Se danes pa se rad spomni, kako je bilo pri ustanavljanju godbe:
"Franjo Zacherl je takrat pozval vse, ki smo znali držati instrumente. Ko smo se prvič sestali, so Ljutomerčani ironično gledali za nami. Nekateri so nam sledili in ko smo končali prvi komad, so nam povedali: ,Fantje, še eno takšno, pa vas vtaknemo v zapor . . .’ Ni zvenelo preveč laskavo, vendar nismo odložili instrumentov. In tako se je začelo".
Lojzeta Krajnčana najdemo za različnimi instrumenti. V začetku je igral klarinet, danes pa često tudi saksofon in druge instrumen-
te. Povedati pa moram, da igra tudi kot klarinetist pri soboški godbi. Že ko je bil mlad, je bil na instrumente slino navezan. Leta 1928, ko so kupili za godbo nove instrumente, je namesto na večerjo skočil pogledat novih glasbil. Ko se je vrnil v delavnico je mojstru seveda povedal, da je bil na večerji. Dobil je klofuto, vendar ne zato, ker je šel pogledat instrumente, ampak zato, ker se je mojstru zlagal. Sicer pa rad prizna, da je za godbo moral tvegati še marsikaj drugega . . .
DVA VETERANA
Ob 80-letnici zdravilišča Radenske Slatine smo obiskali dva najstarejša delavca podjetja, obratovodjo Rudolfa Sečka in maserko Ano Baševo. Vsak po 40 let in celo več sta pri podjetju.
Tovariš Sečko je prišel k podjetju leta 1917 kot 13-leten deček. Zaposlen je bil takrat kot pomožni delavec pri razkladanju prazne embalaže. Zaradi vojne je bilo takrat veliko pomanjkanje moške delovne sile. Leto pozneje je bil redno nameščen pri nalivalnici. V podjetju dela nepretrgoma 45 let.
"V tistih časih," pravi Sečko, "je bil obrat zastarel pod leseno šupo in delo primitivno. Ni bilo ne elektrike ne strojev. Steklenice smo prali na nožni pogon ter jih polnili s primitivnimi aparati. Namesto transporterja je bilo samo ročno dvigalo. Delo je bilo težavno. Delali smo po 10 ur dnevno in napolnili okrog 7.000 steklenic. Danes napolnijo v sodobno urejenem obratu Boračeva v 8 urah 28.000 steklenic. Kadar je bilo veliko povpraševanje po slatini, smo delali tudi po 12 ur.
Staro kopališče je imelo takrat komaj 20 sob, za kopeli pa le 10 kabin. Prvo etapo novega obrata Slatinski dom, skladišče, upravne
prostore ter nad njim sobe za goste so začeli graditi leta 1927, drugo etapo pa 8 let pozneje. Položaj delavca je bil mnogo težji. Vladala je brezposelnost. Zaposlitev je bilo težko dobiti. Oba obrata v Radencih in Boračevi sta zaposlevala okrog 120 ljudi, medtem ko je danes zaposlenih v 3 obratih čez 500, če pa prištejemo še one, ki delajo pri gradbenem in komunalnem pa nad 700 ljudi." Tovariš Sečko je še vedno aktiven član podjetja. Več let je sodeloval v upravnem odboru, delavskem svetu in sindikalni podružnici. Za svoje vestno delo je bil odlikovan lani z redom dela s srebrnim vencem.
Druga jubilantka, ki si deli s tovarišem Sečkom 80 let, tovarišica Baševa, je prišla k zdravilišču točno pred 40. leti. Začela je kot kopališka mojstra., po 14 letih pa se je izvežbala za maserko.
"Ko sem nastopila to službo, seveda nisem imela toliko dela", pripoveduje živahno tovarišica Baševa, "ker še ni bilo socialnih zavarovancev, ampak se je dala masirati samo takoimenovana "gospoda" Masaža tudi ni bila zdravstveno tako na višku, se pravi, ljudje je še niso znali prav ceniti.
"Pri podjetju je bil tudi njen oče, ki je zasadil sedanji znani mogočni zdraviliški park, ki obhaja z zdraviliščem vred 80-letnico svoje rasti. Baševo ne cenijo samo domačini, ampak tudi tujci, zlasti Avstrijci in Tržačani. Mnogi prav zaradi izdatne masaže radi priha-
jajo v kopališče. Poklic jo veseli in dela še naprej, čeprav je že upokojena. Je zelo šegava im odrezava, kar na goste vpliva tako, da jim je masaža v ugodje in ne v nadlego. O njej krožijo celo anekdote. Naj vam zaupam eno: Ko jo je neki trebušasti gost vprašal, če je res, da se po masiranju shujša, je lakonično odgovorila: "Bo že res tako. Enemu izmed naju se bo to prav gotovo zgodilo."
Obema jubilantoma želimo še mnogo delovnih uspehov.
Ika
OSEM DESETLETIJ TREH ZDRAVILNIH SRC
Zdravilišče Radenska Slatina slavi letos 80-letnico. Delovati je začelo leta 1882. Ustanovitelj je bil zdravnik dr. Karel Hen, ki je pr-vi zajel izvir in razpošiljal vodo v svet. Njegov sin Roman je očetovo delo nadaljeval. Dogradil je dosedanji Radenski dom in kopališče, ki ga je začel graditi njegov oče ter spopolnil slatinski obrat. Takrat je imelo kopališče 11 kopalnih kabin, nad njim v prvem nadstropju pa so bile že tudi prve tujske sobe. Blizu 16 let je ostalo zdravilišče v rokah Henove družine, pozneje pa je svoje gospodarje večkrat menjalo. Zadnji zasebni lastnik je bil Hrvat zdravnik dr. Ante Šarič, ki so ga tik pred koncem vojne, v marcu leta 1945 ustrelili Nemci kot talca.
Z nacionalizacijo leta 1945 se je zdravilišče znebilo zasebne lastnine in postalo splošna ljudska last, last delovnega kolektiva. Okupator je pustil zdravilišče do skrajnosti zanemarjeno in demolirano. Kljub temu je našim delovnim ljudem uspelo, da je bilo za zdravljenje najnujnejših primerov odprto že 1. septembra 1945. To leto so imeli 96 gostov in 823 nočnin. Obisk v zdravilišču je potem iz leta v leto naraščal in tako so 10 let pozneje zabeležili že 3496 gostov s 33.163 nočninami. V zadnjih dveh letih se je mudilo v Radencih 9113 domačih gostov z 99.426 nočinami ter 977 tujcev z 9349 nočninami. Ti podatki kažejo, da ima zdravilišče Radenska Slatina poleg zdravljenja tudi močan poudarek kot turistični kraj za oddih in razvedrilo. Zanimivo je, da se v zadnjih letih kaže stalen porast inozemskih gostov, posebno Avstrijcev, gostov iz Trsta. Italije itd.
Podobno kakor obisk, se je dvigala tudi proizvodnja slatine. Medtem ko se je zaradi neurejenih razmer, pomanjkanja surovin in drugega materiala v letu 1945 zmanjšala na minimum, je že leta 1947, dve leti po osvoboditvi dosegla najvišjo predvojno stopnjo. Že deset let pozneje je dosegla 50 odst. več od najvišje vojne proizvodnje, 'in to blizu 12 milijonov steklenic ali 1700 vagonov letno. V letu 1959 je znašala proizvodnja že skoraj 19 milijonov steklenic. Ves ta dvig proizvodnje so omogočili isti stroji in isti pogoji kot pred vojno. V glavnem se je dvignila proizvodnja zaradi povečanja izkoriščanja vrelcev, veliko pa je k temu pri-
pomogla tudi večja produktivnost delavcev, kar je odraz delavskega samoupravljanja. Z otvoritvijo novega obrata Boračevo jeseni leta 1960 je proizvodnja slatine narasla že prvo leto na 22 milijonov, medtem ko se bo letos dvigni la na 30 milijonov steklenic letno. Danes je Radenska znana širom po državi kot najbolj zahtevana slatina. Po osvoboditvi so jo ponovno za čeli izvažati. Največ je gre v Trst, v Avstrijo, zanimajo pa
se zanjo tudi v Egiptu, državah bližnjega vzhoda, v Ameriki in še kje.
V vseh letih po osvoboditvi so investirali za razvoj; zdravilišča gromne vsote. Letošnji investicijski znesek za izgradnjo znaša 343 milijonov dinar jev. Med glavne izgradnje sodijo plavalni bazen s paviljonom, adaptacija in preureditev kavarne, postavitev in ureditev vikend naselja, dograditev stanovanjskega bloka, elektrifikacija ceste in parka postavitev vremenske hišice,
ureditev avtobusnega postajališča in parkirnih prostorov Itd. Vse te Objekte bodo slovesno odprli v glavni sezoni, v turističnem tednu od 10. do 17. junija ob praznovanju 80-letnega obstoja zdravilišča.
I. Kovič
DROBNE ZNIMIVOSTI
V	DEVETDESETEM LETU
ZAČEL PRVIČ KADITI
Sava Milič iz vasi Činglavac pri Pirotu je star stodeset let. Je dobrega zdravja. Lahko še sam napelje iglo, cepi sam drva za Kurjavo, itd. Kmetje pravijo, da je še pred dvema letoma splezal na najvišjo češnjo v vasi in sam nabiral zrele, rdeče plodove.
V	vojnah je bil večkrat ranjen, vendar mu to nič ne škoduje. Alkohol redko pije kaditi pa je začel, ko je bil star 90 let.
SAMO EN UČENEC V VASI
Vas Rosoka v mavrovski občini ima deset družin, a samo enega učenca. To je desetletni Mitre Lazarov Martinovski, učenec 3. razreda osnovne šole. Ker v Rosoki ni šole, deček redno obiskuje pouk v osnovni šoli Tresonči.
Vsak dan prehodi okoli šest kilometrov v obeh smereh. Ko je zima, se velikokrat prebije skozi snežne zamete. Solo obiskuje vsak dan. Mitre že sedaj nestrpno pričakuje jesen. Kaže, da se bo takrat še en deček vpisal v osnovno šolo.
NISO NOGAVICE Zahodnonemški minister kmetijstva, profesor Erhard, opominja nemške industrialce premoga, ki zahtevajo povišanje cen nekim vrstam premoga:
"Premog se ne more prodajati za vsako ceno kot ženske nogavice. Tu vladajo drugi zakoni."
VSEENO KAKO Protestantski duhovnik v Bavarski, von Stockhausen, ki ga imenujejo »Camping pastor«, pravi v nekem pismu vernikom:
»Dobrodošli ste v cerkvi. Vedno je vseeno, kako ste oblečeni. Ko bodo poletni dnevi, sem pripravljen, da pridigam v hlačkah.«
LIPA VNUKA HAJDUKA STANKA DALA ŠESTNAJST KUBIČNIH METROV LESA V mačvanski vasi Črna Bara, v kateri je živelo največje število osebnosti iz Veselinovićevega ro-
mana »Hajduk Stanko«, stoji pred hišo Stankovega vnuka Jovana Aleksiča lipa. Pod tem drevesom sta nekdaj pogosto sedela Janko Veselinovič in vnuk hajduka Stanka.
Medtem se je ta lipa, stara čez sto let, precej osušila, tako da so ji morali odsekati posušene dele. Samo od tega so lastniki dobili šestnajst kubičnih metrov lesa. drugače deblo skrbno čuvajo, ker predstavlja za vse Črnobarce velik spomin.
NEZMOTLJIVI INFORMATOR
Šestedestletni Tanasije Ilič, ki ga kličejo »Taja«, uslužbenec Mestne pisarne v vasi Stojanovci, v občini Ruma, zna točno na pamet datume rojstva vseh stanovalcev v Stojanovcih, začenši od najstarejšega pa do tistih, ki so se komaj sedaj rodili. Poleg tega pomni tudi vse rojstne datume in dogodke v vasi od svojega rojstva do danes. Ilič je za svoje občane nezmotljivi »informator«. Če je komu potrebno, da točno izve datum nekega dogodka, rojstno leto tega ali onega vaščana, povpraša Tanasija in zve zaželeno točneje, kakor bi dobil obvestilo od kakšne uradne informacije.
KAČA »pod zaščito« vasi
V okolici vasi Dubrovo, v titoveleškem okraju, se pojavlja zadnje čase precej velika kača, za katero trdijo očividci, da je dolga štiri do pet metrov. Pri srečanju z ljudmi vedno beži in odslej še ni nikogar ugriznila.
Ta kača je pod »zaščito vasi«. Vaščani je ne ubijejo, ker preganja poljske miši. Te so se tako razmnožile, da povzročajo mnogo škode posevkom.
HITREJŠI OD LOKALNEGA
AVTOBUSA
Dvaindvajsetletni Rous Barlou iz Lesterja je rešil na poseben način problem transporta. Vsak dan preteče 11 km od hiše do delovnega mesta. To pot preteče v manj ko 45 minutah. Avtobus naredi to pot v slabi uri.
POMURSKI VESTNIK, 7. JUNIJA
8