8. šfeuiika.
U LJubljani, u četrtek, 11. Januarja 1906.
XXXIX. leto.
Izhaja vw*k dao zvečer, iziniši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 3 K, za četrt leta H K hO h, za en mesec t K 3'» h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za v*e leto V4 K, za pol leta 1*4 K, za četrt leta H K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto VI K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za en mesec 1 K h. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor znaša poŠtama. Na uaroČbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plaču<e od peterostopoe petit-vrste po 1*2 h če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po H h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoK' frank o v* ti. — Fokopisi se »e vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v I. uadstr., upravnistvo pa v pritličju. —   Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon st 85.
Železnlšba zueza z Dalmacijo.
Zahteva po železniški zvezi z ostalo monarhijo je v Dalmaciji že stara, toda v vladnih krogih se doslej ni nikdar upoštevala, marveč se je vselej, kadar so dalmatinski poslanci ponovili svoje tozadevne zahteve, naglašalo, da je Dalmacija pasivna dežela in da se zbog tega za njo ne more žrtvovati tako ogromnih svot, kakor bi jih zahtevala zgradba železniške proge, ki bi vezala Dalmacijo z ostalo monarhijo.
Da je to stališče avstrijske vlade napram Dalmaciji moralo izzvati v deželi skrajno nezadovoljnost je pac nmljivo, zlasti ker je notoriČno znano dejstvo, da je Dalmacija samo zbog tega pasivna, ker niso avstrijske vlade nikdar ničesar storile za njo in ker so mirne duše trpele, da je Italija izpodrinila s svojo konkurenco Dalmacijo na avstrijskem trgu.
Ta nezadovoljnost, ki se je sčasoma razvila v skrajno ogorčenje, je povzročila, da je vsa Dalmacija prošlo leto obrnila po svojih poslancih — izvzemši vladnih pristašev Perica in 1 Korlacta — hrbet in se izrekla za resko resolucijo, ki obljublja Ma-djarom svojo pomoč v boju proti Dunaju.
Šele tega odločnega koraka dalmatinskih poslancev je bilo treba, da so se vladnim krogom odprle oči.
Sedaj naenkrat so spoznali na Dunaju, da je železniška zveza z "stalo monarhijo za Dalmacijo res življensko vprašanje, in dokopali so se do prepričanja, da je Dalmacija pravzaprav samo zbog tega pasivna in v kulturnem oziru zaostala, ker nima dovolj železniških prog, ki bi jo vezale z monarhijo in da bi lahko vsled svojega podnebja, vsled svoje pokrajinske krasote in bogastva na južnih naravnih produktih postala pravi eldorado za Avstrijo, ki bi iahko celo z uspehom tekmoval z italijansko riviero.
Posledica tega preokreta v nazorih v vladnih krogih glede Dalmacije
je bila, da je Že ministrski svet, kakor se poroča, resno pretresoval vprašanje železniške zveze z Dalmacijo in da je ministrski predsednik baron Gautsch v seji državnega zbora dne 15. decembra 1905. sam naglasa!, da ima vlada resno voljo v tem oziru nekaj storiti za Dalmacijo.
Dalmatinci so torej po tolikih letih in po tolikem naporu dosegli to, da jim je vlada nekaj obljubila, seveda predno pa bode te svoje obljube izpolnila, bo še tudi poteklo nekaj časa. Avstrijske vlade pač potrebujejo za vsako stvar silno mnogo Časa in se odloČijo za delo navadno šele, ko jim že teče voda v grlo.
Anton Springer je izrekel o avstrijskih vladah pred letom 1848. to-le značilno sodbo: „Možje, ki so imeli v teh časih krmilo države v rokah, niso umeli vladati, še manj pa države upravljati; niti tega niso razumeli, kako se pravilno izterjavajo davki. Njih edina zasluga je, da niso uničili že obstoječih državnih institucij . . . O kakem zistemu, o narodnem gospodarstvu ni nihče imel pojma; za zi-stem pri takratnih avstrijskih vladah bi se lahko smatrala edino brezmiselna lenoba, ki si ni upala v nobenem oddelku državne uprave kaj predrugačiti in ki je proklela vsak energični napredek že zaradi tega, ker bi v tem slučaju morala delati."
Ta sodba velja še tudi o sedanjih avstrijskih vladah, zlasti kar se tiče stališča, ki ga zavzemajo te vlade napram južnim  slovanskim deželam.
Toda to bi še ne bilo najhujše zlo, ako bi vladni aparat ne zaviral teh dežela celo v njih stremljenju, da si s svojimi močmi ustvarijo razne kulturne institucije. Ko so bile te dežele začetkoma preteklega stoletja začasno pod francosko vlado, je bdo v tem oziru vse drugače. Francozi se niso strašili niti truda niti žrtev, da bi dvignili v pokrajinah, nahajaj- čih se v njihovi upravi, prosveto in izobrazbo.
Značilna je v tem oziru anekdota, ki se pripoveduje o potovanju cesarja Franca I. po Dalmaciji. Skoro nato, ko so  Francozje zapustili deželo, je
potoval po Dalmaciji cesar Franc. Videl je lepe nove ceste, krasna nova šolska poslopja in razne druge kulturne zgradbe. Spraševal je, kdo je vse to napravil in zgradil, in dobil vedno in vedno za odgovor: Francozje. Ko je na vsa vprašanja dobil eden in isti stereotipni odgovor, je končno sarkastično vzkliknil: „Zares škoda za deželo, da so Francozje že odšli!"
Ko je bilo uničeno francosko gospostvo, je Avstrija, dasi so ji Francozi dali krasen, posnemanja vreden vzor in zgled, kako se lahko narodi priklenejo na državno idejo, nadaljevala svojo staro politiko napram narodom, ki bivajo v teh deželah in ji ostala zvesta do današnjega dne. Da se vsled tega med temi narodi ni mogla vkoreniniti državna ideja, je pač umevno.
V zadnjem času so se jeli puntati Madjari, ti ljubljenci naše dinastije, in tudi Jugoslovani so se jeli smeleje ozirati naokrog.
Keška resolucija je bila energičen izraz mož, ki niso vladni reptili.
Madjari so zavriskali, ko se je pokazala pomoč tudi od te strani, avstrijska vlada p p je nakrat zagledala Dalmacijo in spoznala, da ji je treba pomagati.
In sedaj se kosajo projekti za železniško zvezo Dalmacije z ostalo monarhijo.
Ko je sedanja vlada v parlamentu obljubila, da hoče poskrbeti, da se čimnajpreje ustvari železniška zveza z Dalmacijo, se je vsa Dolenjska vzradovala, mislec, da bo v najkrajšem času zažvižgala lokomotiva po Belokrajini, ker bi bila najkrajša zveza z Dalmacijo, ako bi se dolenjska proga od Straže preko Vinice in Hrvatske podaljšala do Dalmacije.
Toda, kakor se zdi, ima ta načrt mnogo nasprotnikov, da je dvomljivo, da bi se v doglednem času izvršil. Inženir Wenusch je namreč izdelal projekt, kako bi se Dalmacija zvezala z Dunajem, ne da bi železnica tekla po translitvanskih tleh. Po njegovem načrtu bi se nova proga odcepila od južne železnice pri Lipoglavi   in bi
tekla proti Plominju; v Lovranu in med Cresom in Pagom bi ves vlak vzeli nase nalašč zato pripravljeni parniki in ga prepeljali na dalmatinsko obrežje. Ta železniška proga je proraČunjena na okroglih 48 milijonov kron.
Stroški, ako bi se podaljšala dolenjska železnica preko Belokrajine v Dahnacijo, bi bili seveda veliko manjši. Vendaj je pa ta projekt še vprašanje bodočnosti in vsaj za sedaj še ni nade, da bi se v doglednem času izvedel, ako bi se tudi zavrgel Wenguschev načrt. Zato se nam ne zdi pametno, ako se hoče zvezati usodo belokranjske železnice z usodo teh in enakih projektov, kakor to dela Suklje. Najprvo moramo izvojevati belokranjsko železnico in Šele potem bodemo imeli svobodne roke, da se bodemo lahko potegovali za njeno podaljšanje v Dalmacijo.
Volilna reforma.
Dunaj, 10. januarja. Poslanec dr. Pacak, ki je konferiral z ministrskim predsednikom in z ministrom notranjih zadev, je izjavil dunajskemu poročevalcu ^Narodnih listov44, da M državni zbor ne sestane pred '2&. t. m. Tudi se volilna reforma ne predloži takoj v začetku zasedanja, temuč šele okoli 15. februarja. Ni namreč res. da bi predloga že bila izgotovljena, temnČ se šele sestavlja. Glede razdelitve mandatov še ni ničesar sklenjenega.
Z a d e r . 10. januarja. Dalmatinski deželni odbor je v svoji zadnji seji izdelal načrte za volilno reformo. Načrti se predložijo ministrskemu predsedniku. Pri tozadevni seji so bili tudi vsi dalmatinski državni poslanci.
Lvov, 10. januarja. Poljski poslanci zahtevajo za Galicijo 118 mandatov, za Šlezijo pa štiri poljske poslance. Sicer so pa poljski poslanci odločno proti temu, da bi sedanji parlament sklepal o volilni reformi, temuč zastopajo stališče, naj sedanji parlament redno poteče, volilna reforma pa s e n a j p r i h r a n i novoizvoljeni zbornici.
Trgovinske pogodbe.
Dunaj, 10. januarja. V današnji skupni ministrski konferenci se je sklenilo, da se trgovinska pogodba z Nemčijo na vsak način odobri tako, da stopi v veljavo s I. marcem t. 1. Glede trgovinske pogodbe ■ Rusijo in Italijo pa se je sklenilo, da s* tozadevna pogajanja takoj zoper na-daljujejo. Kar se tiče Srbije. je ministrska konferenca sklenila, da s« pretrgana pogajanja čim preje obnove, ker je Srbija pripravljena opustiti bolgarsko-srbskd «*a-rinsko zvezo.
Razširjenje avtonomije za Galicijo.
D u n a j , 10. januarja Zadnje dni so bile tajne konference med najvplivnejšimi poljskimi poslanci. Konference so bile v stanovanju klubo-vega načelnika grofa Dziedusz\ < -kega ter so trajale pozno v noč. Lz vseh okoliščin je jasno, da M pri tena ni šlo le za volilno reformo, temuč v prvi vrsti za razširjenje avtonomije Galiciji, kakor je omenjal grof D z i e d u s z v r k i v ovojem zadnjem govoru. Poljski klub je politično prav dobro ?nf«»»-j. v6 t~r tJMi hoče pripraviti že <edaj za slučaj, da se pri razpravi o volilnem pravu in o dogodkih na I Igr^krm tudi sproži revizija ustav*-. Zato pa. poljski poslanci pridno proučavajo p o s luio stališče Galicije. Pričakovati je velikih dogodkov, za kar pričajo opetovana posvetovanja ined gališkimi namestnikom grofom Potoekini in vplivnimi poljskimi poslanci.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj. 10. januarja. V današnji avdijenei je baron Fejervary baje predlagal cesarju, naj i* ogrski d r ž a v ti i zbor n e > k 1 i e e J. marca, kakor je določeno, ker hoče večina koalicije zopetno odgodi ter /. fPfimi sredstvi preprečiti. Kaj stori vlada po 1. marcu, ako se državni zbor ne skliče, je tajnost.
Budimpešta. 10, januarja V poHtičnih krogih se zatrjuje, da je baron Fejervarv predlagal tudi ce-
LISTEK.
„Mačenilii".
(Mučen iki. Slike iz naše protireformacije. Napisal A. Aškerc.) (Dalje.)
Že podnaslov „Slike iz naše protireformacije" kaže, da nam Aškerc v svojih „Mučenikih" ni podal enotne epske pesnitve, kakor v „ Trubarju". ,Mučeniki" obsegajo 52 pesmi raznih vrst, epskih pesmi, balad, legend in elegij, med katerimi ni organske zveze. „MuČeniki" so — kakor je pri Aškercu pac samo ob sebi umljivo — tehniško dovršen pester venec čaro-polnih pesmi, v katerih so ovekove-čeni različni posebno markantni dogodki izza Časa protireformacije in glavne osebe te dobe in označen je ves karakter tega časa, kakor se nam pokaže. Če motrimo ta veliki boj s stališča, da so se naši luteranski pradedje vojevali in da so trpeli za svobodo.
Aškerc bi ne bil pravi pesnik, ko bi se bil v „Mučenikih" omejil agolj na opevanje faktičnih dogodkov in junakov ter junakinj protireforma-
cije. Predočil nam je ves heroizem teh mučenikov, ves polet njihovega globokega prepričanja, ves duh tega časa, pojmovanje reformacije v raznih slojih slovenskega naroda in dal velečastnega izraza velikim idejam in gorečim čuvstvom, katerih je bila polna duša slovenskih luteranov.
Pomen protireformacije te „dedov naših drame" je v verzih, ki zvene kakor jeklo, razložil Aškerc v „prologu". V zmagi protireformacije vidi vandalsko uničenje slovenskega kulturnega in narodnega svetišča in zasužnenje slov. naroda in bolestno kliče „zaman ste za svobodo šli na boj, navdušeni slovenski luterani".
Junaštvo slovenskih heretikov je občudovanja vredno in Aškerc je tej neustrašni in neukrotljivi hrabrosti dal prekrasnega izraza. Vprav elementarna je moč čuvstvovanja, ki preveva „himno slovenskih heretikov", teh apostolov svobodne misli, ki so ponosni, da jih psuje svet za krivo-verce, himna, ki je položena na usta pred dobrimi 400 leti živečim rojakom, a je taka, kakor bi bila zložena za naše dni. Taista jakost zveni tudi iz sicer turobne „pesmi izgnancev", poslavljajočili se od svoje domovine,
iz pesmi „Na Dobraču", kjer opeva pesnik, kako so luterani sipali kamenje na škofovske verske komisarje in iz pesmi „Auto da fe", popisujoči zažiganje slovenskih knjig.
Kakor občuduje pesnik v vsem luteranstvu najbolj heroični značaj vsega tega gibanja, tako je tudi največ ljubezni posvetil heroičnim, vse svojim idealom žrtvujočim možem in ženam te dobe. Ustvaril nam je celo galerijo čudovitih, plastično izvedenih in pregnantno orisanih značajev. Tako krepkih akcentov, tako mogočnih akordov, ki done Časih mogočno kakor glasovi cella, zna ubirati pač samo Aškerc.
Trubar je bil takorekoč prva žrtev protireformacije, prvi, ki je bil izgnan iz domovine. Njegovo delo sta nadaljevala Dalmatin in Bohorič in sta vsaj kot pisatelja bila prva stebra reformacije, dasi glavnega vodstva v cerkvenih in učnih stvareh po Trubarjevem odhodu nista imela v rokah. Toda kot pisatelja sta bila duševna voditelja slovenskega naroda in zato je naravno, da ju smatra Aškerc za reprezentanta protestantskega gibanja za Časa protireformacije. V epski pesmi  „Juri Dalmatin" in v pesmi
„Poslednji šolski dan" jima je postavil dostojen spomenik.
Protireformarcija se je vodila s sredstvi, ki jih danes ne more več rabiti nobena država. Kdor se ni uklonil, je bil uničen. A vendar so se našli možje in žene, ki so neustrašno kljubovali nasilnostim posvetne „ in cerkvene oblasti. Zgodovina nam je zabeležila celo vrsto takih slučajev in najznačilnejše izmed njih je uporabil Aškerc za svoje „Mučenike". V pesmi „Juri Bohinec" nam je predstavil meščana, ki so ga gnali sramotno v ječo, ker je Čital slovensko biblijo. V pesmi „Župnik Lapi-cida" nam kaže pesnik, kako se je župnik kranjski v vseh verskih rečeh četudi težkega srca pokoril inkvizi-torju Francescu Barbaru, a se mu uprl, ko je inkvizitor zahteval, da naj se župnik loči od svoje žene in od svojih otrok in raje izgubil eksistenco, kakor da bi se tej zahtevi pokoril. V pesmi „Opatinja Suzana11 nas popelje pesnik v mekinski samostan. Inkvizitor Barbaro je bil prišel tudi tja in grozil, da da živo zazidat v celico vsako nuno, ki ne pripozna katolicizma. Vse redovnice se pokore, samo opatinja Suzana ne j njej tudi
strašna usoda, ki jo čaka. ne vzame poguma, da pripozna svoje prepričanje, češ: „v večno ječo zazidajo mi  le  telo; duh  moj   ostane pa
svoboden. duha tirani ne zapro."
Isti duh okrajne upornosti, da, fanatizma za svoje ideale vlada tudi V pesmih o Kamničanu Fleriču. o kovaču Iskri in o luteranu Kreme-njaku, v pesmih o Kremenjakovi pridigi na ulici in o njegovem testamentu ter v pesmi ..Neizpokorjeni grešnik**. Vse te pesmi so pravi sla-vospevi na moč volje in jakoM energije, himne na požrtvovalnost, ki vse žrtvuje svojemu prepričanju.
Semkaj spada tudi pesem o Heleni Rernardinijevi, soprogi ljubljanskega župana. Mož pride domov in najde svoje otroke zapuščene — verska komisija je bila izgnala ženo iz domovine, ker se ni vzlic vsemu pritisku hotela odpovedati evangeljski veri. Enak značaj je opisan v pesmi „Klara Javornikova". Tudi ta ljubljanska meščanka ni hotela ukloniti tilnika, nego se je raje dala odgnati v ječo in potem iztirati, je raje zapustila moža in otroke, kakor da bi bila zatajila svoje prepričanje. (Konec prihodnjič.)
sarju. saj se za Budapešto iu za pe-štanski komitat odpoŠljejo kraljevi k orni s ar j i.
Debreuin, 10. jauuarja Ker zapirajo zaradi znane afere „najugled-nejše*4 meščane, bati se je splošnega puntan j a. Vladni komisar je vsled tega zaprosil vojnega poveljnika za vojaško asistenco.
Dogodki na Ruskem.
Moskva, 10. januarja. Danes so usmrtili 18 revolucionarjev, ki so bili obsojeni na smrt zaradi zadnjih izgredov, med njimi je tudi Nemec, tovarnar Schmidt.
Petrograd, 10. j auuarj a. Iz poročila kavkaskoga namestnika grofa ▼oroncov-Daškova na carja je se posneti, da so se tudi Armenci zaceli opasno gibati, vsled česar je nad okrajema Gori inDušet tudi proglašeno vojno stanj e. Na progah vozijo le vojaški vlaki.
Konflikt med Francijo in Venezuelo.
Pariz, 10. januarja. Pri novoletna em sprejemanju je predsednik ve-nezuelske republike C a s t r o namenoma prezrl tajnika francoskega poslaništva Taign vj a- Francoska vlada je naprosila ameriškega poslanika Kussela, naj zaradi tega odločno nastopi proti venezuelski vladi ter zahteva zadoščenja. Obenem je dobilo francosko brodovje naročilo naj počaka v Zapadni Indiji, kako se zadeva izteče.
Obrtni vestnih.
C arinski krediti. Za blago, ki je po obstoječi carinski tarifi podvrženo carini, je praviloma plačevati ob uvozu v državo podpisano carino takoj. Vendar pa sedaj veljavni carinski predpisi omogočajo, da se dovoli uvoznim tvrdkam plačati carino Sele po preteku gotovega Časa, najdlje po preteku šest mesecev od onega časa računjeno, ko se je blago prevzelo. Za dobo teh šest mesecev erar kreditira importerju carinske zneske. Taki carinski krediti se dovoljujejo le zaupanja vrednim trgovcem in obrtnim podjetnikom, ki so v prejšnjem letu plačali najmanj 2(XX) K carine. Ugodnost carinskih kreditov se koncedira le za dobo enega leta, za vsako naslednje leto si je treba dovoljenje izprositi nanovo. Firma, kateri se prizna ugodnost carinskih kreditov, mora položiti za kriditirane carinske zneske varščino v pupilarnovarnih papirjih, kavcija se more podati tudi s poroštvom dveh akreditiranih firm dotič-nega zborničnega ekrožja ali pa na ta način, da se kreditirane vsote zavaruje s primerno hipoteko. Dovoljeni kredit se sme izrabiti ali naenkrat tako, da se importira hkrati izmeri dovoljenega carinskega kredita odgovarjajočo množino blaga, more se pa dovoljeni carinski kredit izrabiti tudi postopoma tako, da se od časa do časa prejema carini podvrženo blago, vendar pa mora carina od posameznih prejetih pošiljatev znašati saj 100 K na dan. Carinski krediti se v naši državi sedaj dovoljujejo brezobrestno finančni erar kreditira importnim firmam, ki so si preskrbele predmetno ugodnost, zapadle carinske zneske za dobo Šestih mesecev, ne da bi zahteval za dovoljeni kredit obresti. To je vsekakor znatna ugodnost, ki močno vpliva na nakupno ceno importerjev in ki je tembolj odločilna, čimvečja je množina prejetega blaga. Importerju pri takem postopanju, ko mu je zastavne vsote za carino plačati namesto takoj šele po preteku šestih mesecev, ostane lep kapital za dobo 6 mesecev v prometu, vrhu tega pa mu ni treba za kreditirano vsoto plačevati obresti. Dejstvo je, da se opisane ugodnosti poslužujejo ponajveč le velike importne firme, katerim proti primerni proviziji poskrbe navadno bančni zavodi potrebno kavcijo napram erarju kot dajatelju kredita. Glavni del dobička od te naprave ostaja gotovo velikim importnim firmam, odnosno carinskim špediterjem. Posebno pa prehaja ugodnost carinskih kreditov v dobro tudi drugi roki, ki prejema blago po njih. posredovanju. Kolikor je nam znano, se od naših trgovcev nobeden doslej ni posluževal carinskih kreditov, kar je razlagati na ta način, da postane carinski kredit aktiven moment pri kalkulaciji stoprav, kadar gre carina v »namenite vsote.
Glede opisanega instituta carinskih kreditov nastopi z uveljavljen-jem novega carinskega zakona in nove carinske tarife važna in dalekosežna rememba. Po vesteh, ki prihajajo olj ali manj oficialno v javnost, se je nadejati, da stopi nova carinska doba v veljavnost s 1. marcem tekočega leta. Glasom čl. XVlil. osnutka
novega carinskega zakona se institut carinskih kreditov pridrži kot tak tudi v bodoče. Tudi vnaprej se bodo dovoljevali carinski krediti za dobo največ šest mesecev na prošnjo prizadetih tirni proti zagotovitvi primerne varščine za kreditirane zneske. Ali ugodnost carinskih kreditov izgubi znatno na svoji pomembnosti s tem, da se bodo priznavali carinski krediti le proti obr est o v anj u. Osnutek carinskega zakona ne določa obrestne mere, marveč pravi, da bosta avstrijski in ogrski finančni minister sporazumno od časa do časa določala v posebnih ukazih izmero obrestne mere. Navedena dalekosežna prememba seveda hudo in občutno zadene zlasti velike uvozne firme. Utemeljujejo jo s tem, da je bila dosedanja ugodnost brezobrestnih carinskih kreditov le v korist malemu številu velikih firm in pa nekaterih bank, ki so se tega posredovanja oklenile kot posebne bančne kupčije, splošnost pa da je bila prikrajšana. Bliže po-gledano leže vzroki, ki so dovedli do odprave carinskih kreditov, v fiska-lizmu. Že ob času, ko je prišel osnutek carinskega zakona v javnost, so se gospodarske korporacije izrekle v veliki večini za ohranitev dosedanjega položaja. No, vlada ni odjenjala in vztrajala pri svojem utemeljevanju. Ce bi bilo vladi res na tem, da varuje tudi interese male in srednje trgovine, ki pa izvestno po odpravi carinskih kreditov ne bo kupovala cenejše, bi bila to lahko dosegla na ta način, da bi onim firmam, ki se ne morejo posluževati carinskih kreditov in plačujejo takoj carino od importi-ranega blaga, dovoljevala primeren popust ed vsakokratno plačljivega zneska. Kakor razmere sedaj stoje, prenehajo brezobrestni carinski krediti, čim se uveljavijo nove carinske določbe. Ob takih razmerah ne preostaja drugo, kakor rešiti, kar se rešiti da. V tem pogledu se prizadeti trgovski krogi zlasti v Trstu trudijo za to, da se obrestna mera ne določi s fiksnim procentnim zneskom, marveč da se jo spravi v razmerje z bančno obrestno mero. Po došlih poročilih streme za tem, da se določi obrestna mera za carinske kredite tako, da bode znašala polovico vsakokratne bančne obrestne mere. Če raste zadnja, se dvigne tudi prva. V primeru, da znaša bančna obrestna mera 4%» bi torej obrestna mera pri carinskih kreditih znašala dva procenta. To je vsekakor uvaževanja vreden predlog in je želeti, da ga ministrstvo upošteva, ko bode končno odločalo. Lie ob taki premični obrestni meri bo moč v novih razmerah izkoristiti carinske kredite tudi firmam, ki delajo z bančnimi krediti.
Poštne pošiljatve z u ž i t -nini podvrženim blagom. Od poštnih pošiljatev v teži nad 5 kg, ki prihaj aj o v Lj ublj ano ter vsebuj ej o užitnini podvrženo blago, je plačevati takozvano manipulacijsko pristojbino, ki znaša 20 h od vsakega zavitka. Ta pristojbina sa je uvedla lansko leto takorekoč čez noč, in naj bi bila povračilo za delo, ki je opravljajo kontrolni organi. Ljubljana kot zaključeno ozemlje, itak plačuje višjo užitnino od cele vrste glavnih kon-sumnih predmetov, ta nova pristojbina je pa znova občutno zadela trgovske in obrtne sloje neposredno, ker poviša režijske stroške, posredno pa tudi konzumente. Pristojbina že na sebi ni opravičena, ker je erar pač dolžan vzeti nase stroške, ki so zvezani s pobiranjem davkov, mimo tega pa ni v nobenem razmerju z zamudnostjo opravil, ki jih povzroči kontrola, če se primerja to pristojbino z onimi, ki jili je plačevati carinskim organom za delo ob odpiranju carini podvrženih pošiljatev, ki znaša 4 h od zavitka, vidimo, da so zadnje neprimerno nižje, dasi je delo težje in zamudnejše. Poštni erar vsekakor ni imel vzroka obremeniti prebivalstva s to neopravičeno takso, katero je čimprej ali odpraviti ali vsaj znižati razmeroma zamudnosti dela.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. januarja.
— Gospod Julij PolOC je imenovan pravim apelnim svetnikom pri deželnem sodišču v Ljubljani. Kakor se neradi poslavljamo pri njegovem predniku, tako pozdravljamo z največjim veseljem novega svetnika višjega deželnega sodišča. Gospod Poleo je eden najboljših, a tudi naj-vestnejših naših sodnikov. Zategadelj je vsak objektiven mož najstrožje obsojal grde, iz osebne mržnje izvirajoče napade, s katerimi je dr. Šuster-šiČ v zadnjem zasedanju deželnega zbora obkladal gospoda Folca. In to radi znane knežaške afere, pri kateri je kazal g. apelni svetnik največjo objektivnost, nasproti dr. Šusteršiču pa največjo ljubeznivost. V zahvalo za to je dr. ŠusterŠič poštenega sod-
nika v deželni zbornici neomikano napadal. In ravno zategadelj se nam vidi v govoru stoječe imenovanje pomembno, ker so ž njim dobili kričavega Šusteršiča napadi najboljši odgovor. S tem odgovorom pa se naša javnost docela strinja. Gosp. apelnemu svetniku pa iz srca čestitamo !
— Gospodarsko delo stranke ljudskih Sleparjev. Včeraj objavljena izjava g. Karla Seliškar j a je vzbudila največjo senzacijo. Vsaka beseda v tej izjavi je udarec s kolom po glavi klerikalnih prvakov in razkriva vso korupcijo, vse koristolov-stvo in vse sleparstvo. s katerim dela ta stranka. Obdolžitve, ki jih je izrekel g. Seliškar v tej izjavi, so take, da je mogoč samo en odgovor — to je tožba. Stvar je bila že v rokah sodnije, ali različne okolnosti kažejo, da se sploh ni resno preiskovala. Za sedaj konstatiramo samo naslednje : Gospod B u 1 o v e c že od 1. januarja 1905 ni več preiskovalni sodnik in so vsa mesta preiskovalnih sodnikov zasedena; g. Bulovec je bil specijalno za ta slučaj delegiran za preiskovalnega sodnika. Zaslišal je pač nekaj oseb, a to je bilo vse. Sleparstva, ki so jih uprizorili klerikalci pri trnovskem gospodarskem društvu, pri Gosp o darsk zvezi in pri Zadružni zvezi, se dajo konstatirati iz knjig teh zadrug in iz revizijskih aktov, če je preiskovalni sodnik te knjige in te akte pregledal, potem je nemogoče, da bi se bila preiskava ustavila. Zakaj hudodelstva, ki so bila ovadena, so dejansko storjena; če pa je drž. pravdništvo ustavilo vsako postopanje, ne da bi bilo pregledalo knjige in revizijske akte, potem je čisto gotovo, da ni hotelo najti resnice in da je bila preiskava samo formalnost, uprizorjena z namenom, da se ničesar ne n a j d e. In če se knjige in revizijski akti niso pregledali, potem se tudi ni moglo ničesar najti, kajti potem so le ostale trditve ova-diteljeve in proti trditve ovadencev. Seveda ne bo stvar pri tem ostala, kajti za tako justico bi se vsa javnost lepo zahvalila. Najlepše se bo stvar pojasnila sedaj, ko je g. Seliškar j a vn o n as t o p i 1 in razkril klerikalna sleparstva. Zdaj morajo klerikalci nastopiti s tožbo, zakaj če ne tožijo, bo to dokaz, da so vse S e 1 i š k a r j e v e obdolžitve resnične do piči c e. Na dan torej s tožbo.
— „Ljubljanski Zvon" in „Slovenec". „ Slovenec" se je obregnil za izpremembo zopet enkrat ob urednika ^Ljubljanskega Zvona". Pri tem pravi, da je „Zvon" silno slabo urejevan list. Ako se pomisli, da je natisnil od „Slovenca" toli hvalisani in vsiljevani rDom in Svet" že marsikaj takega, kar je odklonil „Zvon", ker mu je bilo prenezrelo, pomisli nadalje, da se nahajajo že v prvi letošnji Številki „Zvonovi" med sotrud-niki Zupančič, dr. Tavčar, Meško, dr. Derganc oziroma Trdina. Cankar, Gradnik, dr Dolenec, Nataša, dr. Prijatelj, dr. Šorli, dr. Ilešič, dr. Tomin-šek, L. Pintar poleg drugih priznanih pesnikov in pisateljev, vpo-števa tudi, kaj pomenijo navedena imena v slovenski literaturi in da pride v prihodnji številki nova serija odličnih imen na vrsto, potem je že nekako tako, kakor trdi „Slovenec", potem je že gola istina, kar pravi on! Nemara da ga pa baš gorenja imena tako jeze! — Kako neki odlaša „Zvono v" urednik z akti deželnemu odboru, pozveduje dalje v svoji ple-menitosti „Slovenec". Ce še ne ve, mu povemo, da je bil pred par dnevi njegov odgovorni urednik v pisarni „Zvonovega" urednika, ki je pri tej priliki lahko opazil, koliko je obložena njegova pisarniška miza. Kakih 8, 12, semtertja tudi nekoliko več dokaj tehtovitih aktov se bo tačas zmeraj dobilo na njej, to pa. poglavitno iz tega enostavnega vzroka, ker šteje vsakdanji uradni odmerek „Zvono vemu" uredniku približno toliko aktov. Ako se vpošteva še, da mu pripada baš v tem času razen tega rednega še drug izreden uradniški posel — sestavljanje letnega poročila — o katerega čudoviti pri-
jetnosti se „Slovencu* niti ne sanja ne, potem se bo morda celo komu naravno zdelo, da ne preostaja „Zvo-novemu" uredniku za izredna dela niti toliko časa niti toliko moči. kakor enemu ali drugemu izmed obeh „Dom in Svetovih" urednikov, ki lahko Boga hvalita, da nista deželna uradnika. Da nadkriljuje „Ljubljanski Zvonu navzlic temu tako zelo „Dom in Svet", je naravnost čudežno ! Kar se tiče bolj ali manj očitih groženj, ki jih obsega n Slo vence va* denuncijacija, samo to: če misli „Slovenec", da se „ Zvon o vK urednik koga boji, se zelo, zelo moti! V tem pogledu se čuti precej sorodnega —■ Bis-marcku, ki je poznal ubogo malo strahu, kakor vemo.
— Aškerčevega   jubileja se
spominjajo zagrebški „Pokret", reški „Novi List"", „Novi Srbobran" in „Agramer Zeitung". Vsi slave v vznesenih besedah pesnika, naglašajo njegov veliki pomen in njegove zasluge za slovensko književnost, poudarjajo njegovo delovanje v prilog slovanski vzajemnosti in čestitajo slovenskemu narodu, da je iz njegove sredine izšel tako velik pesnik in znamenit mož.
Kdo bo nadškof goriški?
Vest, da postane nadškof kanonik Se de j, je bila brezdvomno hudobno seme rimskih spletkarjev. Ta vest je seveda napravila umetno razburjenje med goriškimi Lahoni. In baš to so hoteli imeti v Rimu. Sedaj se poroča listu „Voce catolica", da zasede goriško nadškofisko stolico neki nemški prelat iz Tridenta, češ, tako se ne bodo razburjali ne Italijani ne Slovenci, liimski brezdomovinci med Slovenci vse hvaležno sprejmo, kar jim pošlje Rim. Ako bi papež poslal za nadškofa v Gorico samega viteza Schonererja, „Slovenec^ in druga pod-repna glasila bi ga pozdravila z velikimi hvalospevi.
— Zopet polom na klerikalni
podlagi. V Volčjem gradu na Krasu je vzel vrag konsumno in bralno društvo, pri katerih je imel glavno besedo kaplan Oblak iz Komna. Člani polomljenega konsuma se otepajo po vasi kakor tepeni psi. Oblak se že proč spravlja in misli iti na Gorjansko, ker je dosegel v Volčjem gradu že dovolj uspehov. Ko bi se naše ljudstvo držalo reka : Kadar se ti duhovnik vsede na suknjo, jo od-reži! ne bi bilo takih plačevanj, kot bodo zdaj v Volčjem gradu.
— Poštna vest. Poštni upravitelj v Opatiji je postal ondotni postni kontrolor g. Ignacij Heršič.
— Šolska VGSt. Suplentinja Marija Remžgar je imenovana za provizorično učiteljico v Spodnjem Logatcu.
— O Bossijevi „Visoki pesmi"
piše praška „Politik" : Praško pevsko društvo „Hlahol" je . . . končalo koncertno sezijo z interesantnim dogodkom, z izvajanjem „Visoke pesmi" laškega skladatelja Fnrika Bossija. Dosedaj smo tu komaj slutili o njegovi eksistenci. Oskrbljen z osupno kontrapunktično umetnostjo in vešč prav tako starega cerkvenega sloga, kakor kromatične polifonije modernega simfoničnega stavka, se je Bossi lotil kompozicije „Visoke pesmiB . . ., v kateri se združuje globoka resnost stare cerkvene himne z zvočno buj-nostjo modernega izraza, ne da bi bilo v kvar dostojnosti tradicionalnega sloga duhovne glasbe, a tudi brez pro-fanne pohotnosti in posvetne zabrede. Bossi se postavlja v razumevanju teksta popolnoma na dogmatično stališče, s katerega se Čutna bujnost visoke ljubavne pesmi svetega pisma poveličuje v čisto ljubavno razmerje med Kristusom in njegovo cerkvijo. Nad toni starega cerkvenega korala („glej, tu angeljska je hrana! in med črtami starohebrejske, značilno „tritonus" obigrajoče melodije se gradi verska trdnost in velika kontrapunktična moč tega svojstvenega dela, ki je tudi v bujnozvočnih svojih poetičnih slikah prevzeto od globoke etične resnobe in ki nikjer ne prekorači meje duhovnega oratorijskega sloga. Značilen za to skladbo je nje gloriozen, slikovit tok, s katerim se razlikuje od strogosti protestantovske cerkvene glasbe in kateri napravlja delo kot pristno katoliško. V tisk se dobi, da gre tu setev Lisztovega „Kristusa" krepko v klasje . . . Nad oduhovljenim polifon-nim stavkom Bossijevim plava blagoslov lepe muzikalne iznajdljivosti, katera z velikim muzikalnim momentom goni in dviga stopnjevanje himnam podobnih zborov in vso glasbo s posebnim poetičnim časom obdaj e . . .
Prevladuje nagnenje do iziitatoričnili oblik in do kontrapunktičnega obigra-vanja „cantus finuusa", ne da bi M pot zapirala modemi stavkovi zgradbi iz motiva. Ta mnogostranost v konceptu daje globlje zreti v umetnoMm namen skladatelja, kateri za novo cerkveno skladbo most zida od starih tradicij k modernemu izrazu. Bos^j postavlja svoje delo na tradicionalno oratorijsko obliko, v kateri močno v ospredji- postavljeni zbor navadim sprejema epični del celotne naloge, đoeuD soli dramatičnemu toku skladi)-slede. V „Visoki pesmi" Bossijevi p§ skoro popolno izginja dramatični tok in tekstu primerno skoro absolutno obvladuje poetično .^likanje solopetje zbore in orkester. Plemenita in odlična iznajdljivost, ki prevladuje oe loto, menja v barvi in risbi: V zbom se večinoma klanja veličastnemu, v solopetju mehkemu čuvstvovanju, v čistem instrumentalnem stavku bujni barvenosti tom »v .... Enkrat, n i uprizoritev „Visoke pesmi-posreduje le površno spoznali j e i n o b n o v i kav bi dvignil razumevanj«-
— Javno predavanje. .Splošno slov. žensko društvo" opozarja vse-kogar, ki je prijatelj umetnosti, m velezanimivo predavanje gosp. prof Milana Pajka o staro grški umetnosti. Predavanje bo tem zanimivejša, ker ga bo pojasnjeval £<».>p predavatelj s skioptičnimi slikami. Vrši se predavanje jutri, v petek, ob polu osmih zvečer v veliki dvorani „M e s t n e g a dom a~. Vstop prost.
Shod hišnih posestnikov
ljubljanskih. I društvo hišnih po* sestnikov v Ljubljani je sklicalo snoči v malo dvorano hotela „Union* sho<l hišnih posestnikov ljubljanskih. Sh<» i je otvorih društveni podpredsednik g dr. Vinko Gregor i č, ki je naznanil, da je od osrednje zveze dunajskih hišnih posestnikov prišel odposlana g. Edgar pl. Pelijenberg, da razloži stremljenje in delovanje društv.t dunajskih hišnih posestnikov, katero društvo ima namen združiti vse avstrijske posestnike, (t. Felsenberg je potem obširno govoril o preosnov. hišnega davka v Avstriji in osnovi osrednje zveze hišnih posestnikov v Avstriji. Skupni interesi morajo voditi vse avstrijske hiš. posesti in čim kasnejše se združijo, toliko preje se bodo dale doseči vse zahteve. Ako delamo posamezno, vsak zase. se našo aahtei nič ne respektiraj o. Hišni posestniki moramo predvsem gledati ni to, da se nam hišni davek zmanjša. V ta namen je predlagal govornik tri projekte: kontingentiranje davka, davek na vred kataster in odpravo doklad, ki so najhujše breme za gospodarja. Kako naj se eno ali drugo izvrši, zato je treba dolgega in vstrajnega studiranja in ko stvar dozori, se je treba obrniti na poslance, da bo parlament na našj strani, tovornik je potem ljubljanski* hišne posestnike vabil k pristopu v osrednjo zvezo hišnih posestnikov v Avstriji in našteval razne udobnosti, ki jih bodo deležni od ondi. Stroški, ki jih ima trpeti vsak član zveze. bo minimalni; pristopnina znaša za 100 članov skupaj o K, kar se pri ver članih stopnjuje; letni prispevek pa je za vsakogar le H) vin. Nato je obe svetnik g. T ur k z ogorčenostjo poudarjal, da se od hišnega gospodarja vse zahteva, pravic pa nima nič. M imamo večje žulje nego vsak delavec \ lada nas ne vpraša, kje jemljemo davke, ampak stoji vedno za nami i u vpije: Daj, daj! Olajšave zahtevamo in da jih dobimo, treba je krepke organizacije. (Govornik je že v občinskem svetu ljubljanskem stavil predlog, naj se odpiše hišnim posestnikom 90' „ za popravljauje hiš. V Ljubljani se trdi pogosto, da delajo hišni gospodarji draginjo. To ni res. Ako m zviša najemnina, storiti se mora to le vsled pritiska odzgoraj. Treba je fcro toar napraviti, treba vednih poprav, a o izdatkih za to noče nihče nič ve deti. Nikjer se denar tako slabo n«* obrestuje, nego Če je zazidan v hišo Dr. ( t r e g o r i č prebere nato slovensko peticijo na finančno ministrstvo, da se zviša vzdrževalna kvota pošlo pij od 15% na 90%, kar se je v drugih mestih že vpeljalo. Kanonik S urnik v nemškem jeziku pripomni, naj se v peticiji dostavi, da se z\ li vzdrževalna kvota poslopij 'od 15() $ na najmanj 40" 0 z ozirom na velike higijenične naprave. Občinski svetnik Turk je pozval Sušnika, naj svojo željo izrazi slovensko, Česar pa ta ni hotel storiti! Peticija je bila z odobravanjem z dodatkom soglasno sprejeta, nakaz se je g. dr. Gregorie zahvalil za mnogobrojno udeležbo in pozival, naj se dela na to, da se društvo preporodi in postane močno, ker stan hišnih posestnikov je najbolj mogočen stan. Obisk je bil prav dober , udtležnikov je bilo okrog 100.
— »Gospodinjska šala". Kakor smo že poročali, namerava društvo ^Gospodinjska Šola" otvoriti zopet oeldnevni pouk in sprejem« zato od 1. februarja t. 1. abonente na opoldansko hrano. Menda ni treba posebej poudarjati,  da SS bo odbor
T. ?
■jjno  in  Testno   trudil,   da   bo ta hrana zares dobra  in tečna.   (Cena: uha, meso. dve prikuhi 6*0 h na dan, jor aeh" namesto mesa pečenko ozi-oma močnato jed,  plača i H) h na jan.)  Kuhinja bo  pod veščim ter pretnbn nadzorstvom, in vodstvom, : 00 zlasti pazdo,  da bo hrana čim litjraznovrstnejša. Saj le tako se mo-pjo  dekleta  res   izuriti v kuhanju. Češke se  lahko   uče   zjutraj likati 4lj šivati  in   opoldan kuhati ter plaza to brez  hrane  14 K na me-2 opoldansko hrano 28 K. Tudi ttveraa   šola obstoji   še   nadalje in lačajo   dekleta  za  hrano,   ki   si jo same skuhajo, po 30 h na dan. Ako ge oglasi katera  učenka  z dežele, se event.   preskrbi  tudi stanovanje. Oglasila  sprejema  in pojasnila daje lo 20., z a d nji ras do 2 5, t. m. (j o s p o d i n j s k a šola1* n a R i m-k i cesti V. pritličje, d e s n o, fcer. kakor rečeno, se začne pouk dne 1 - februarja.
Velikodušno darilo. Gospod 'ran K a d i 1 n i k , blagajnik trgovske ivrdke Seuvan, v pokoju, je daroval a mestne reveže znatni znesek 300 kron.
Delničarji združenih pivo-
aren Žalec in Laški trg se opo-arjajo. d* bode občni zbor, ki je klican za 14. t. m. ob 10. dopoldne • dvoriščni dvorani družbenega ho-e\a _Ilirije".
Ruski emigrant v LJubljani.
Ljubljano je prispel veletržee iz »grada, g. Kos z rodbino in namerava tukaj ostati, dokler na nastane na Ruskem mir in red. Gosp. Kos je svak g. dr. Karla viteza Bleiweisa in pokojnt-gt: dr. Zarnika.
Odbor „Vojaškega veteranskega kora V Lju&ljSni" naznanja, da so predpriprave za plesno veselico, atera se vrši dne 3. februarja t.
na Starem strelišču, v najetjem tiru in odbor se trudi, da bode a veselica ena najlepših v letošnjem >redpustu. Z razpošiljanjem vabil se rične še ta teden. Zanimanje med občinstvom je že sedaj veliko in na-ejati se je prav obilne udeležbe, po-ebno še. ker društvo že čez dvajset ?t ni priredilo nobene enake plesne ^selice.
Mednarodna panorama v 0venskih rokah.   Obiskovalce tu-?jsnje mednarodne panorame bo gotovo razveselilo  zvedeti,  da je prežel ta umeuiiski zavod domačin, ljubljanski Trgovec g. J. Keber.
ifSla^isshes Sesindel", to
ne zdaj najljubša psovka, ki jo imajo |y ustih v^i nemški listi, kolikorkrat (pišejo o Slovanih. Kar ni nemškega, Re vse „Gesindel" in že n. pr. zato, Iče ne stanujejo Nenemci v trinad-stropnih hišah, če delajo v nemških tovarnah in pri nemških tvrdkah, katere s svojimi žulji in znojem podpirajo, da s** more nemški gospod potem šopiriti in širiti svojo vsenem-ško propagando. Največji slovanski RGesmdel<l so seveda Čehi, ker se najbolj upirajo nemškemu nasilju. Nam se zdi. da ravne to zmerjanje kaže, dt. se v Avstriji kruši nemško gospodstvo in da Nemce navdaja precejšen strah pred slovansko premočjo, ki se od dne do dne krepi in zmago-nosno vstaja poplačevat tisočletne krivice, ki jih ima na vesti slavno nemštvo.
Talijo za rešitev življenja
v znesku 52 K 50 vin. je priznala deželna vlada Antonu Koširju iz ^marčne pri Boštanju, ker je s smrtno nevarnostjo rešil Franca Simončiča iz kmarcne iz vode.
— Umrla je v Novem mestu po dolgi bolezni c. kr. uradnika vdova gospa Fani Binter. Naj v miru počiva!
— Poučno predavanje. V* soboto, dne 13. t. m., bo v gostilni „Na vratih" v Novem mestu predavanje »0 preiskovanju mleka". Predaval bo g. pristav V. Rohrman. Začetek točno ob 8. zvečer.
— France Susteršič t. Iz Belo k r a j i n e se nam piše: Dvajset let bo, kar smo v dolenjskih mestih začeli živahnejše politično življenje. Slov. živelj je v tem času premagal nemškega v občinskih zastopih, pri sodiščih in v javnem življenju. V teh letih smo si dali dol. slov. meščani organizacijo za politične boje, katere dozdaj nasprotna stranka ni m°gla razdreti, dasi se je trudila z Vsakovrstnimi sredstvi. Bojevali smo s<? proti klerikalizmu naših pol. nastopih. Y naših mestih si je vedno okrvave! glavo klerikalizem, ako se Je spustil v boj z meščani. Posrečilo tte mu je doslej pridobiti le par pristašev, katere pa je pridobil po večjem z motnimi sredstvi; silno malo S» j«-, ki so se oklenili duhovnikov 12 prepričanja. Naše meščanstvo se r,aveda svojega stališča, bodisi v gospodarstvu, bodisi v politiki. V tem £vajsetletneia delu je deloval rajnki France Šusteršič. Stial je v bojih Be-.°kranjcev v prvih vrstah. Žrtvoval Je čas, delo in včasih tudi gmotna sredstva. Nanj se je bilo zanesti, ker
je delal, dokler ni bilo vse zgo-yvlJeno. Rojen je bil Fr. Šusteršič v °plicah. Dol. meščani zgubimo s
ŠusterŠičem uglednega soboritslja, zgubimo mirnega, ljubega prijatelja, ki ni nikogar žalil, bil vsakemu dober rojak. Naj mu bo ljub spomin in srčna zahvala za njegovo pošteno delo v korist dol. mest!
— Il Dobračeve se nam piše: Dne b*. t. m. je priredilo vrlo dobra-Čevsko gasilno društvo veselico z govorom, igro p Pri Puščavniku*, petjem domaČega pevskega zbora itd., katera je vsestransko povoljno uspela. Občinstva je bilo tolilo, da so vsi prostori prenapolnjeni, zato je veselica tudi v gmotnem oziru dobro izpala. Tem potom izrekamo javno zahvalo vsem bratom gasilcem, kakor tudi drugim navdušenim gospodom iz Idrija, Ledin, Žir o v, Gorenje vasi itd., ki so nam dokazali s svojim obiskom svoje simpatije do nas, ter navdušenje za naš napredek. NaČelništvo in odbor se je tudi to pot, kakor vselej potrudilo, da je veselice dobro uspela, za kar mu gre vsa Čast! — V nedeljo dne 14. januarja se priredi v Žireh veselica z igro „Županova Micika", koje Čisti dohodek je namenjen v korist potujoči knjižnici akademičnega „Presvete", katero je vpeljal že pred enim letom domači vseučilišČnik g. Ivan Kavčiči in ki raztega svoj delokrog sedaj že po vsej žirovski dolini; ljudje jako radi in z veseljem čitaj o, kar je tudi to jako lep napredek, da prihaja našemu ljudstvu v roko ceno in koristno čtivo. Zato vabimo naše občinstvo, naj se veselice kar mogoče v naj obilnejšem številu udeleži. Imenovani gospod dijak je tudi drugače jako agilen delavec na polju ljudske prosvete; priredil je dosedaj že tri javna ljudska predavanja, o položaju slovenskega naroda v prošlosti izza Časa temnega srednjega veka ter „o verski reforma-
društva
pri nas
s>nov je po-
in
ciji v šestnajstem stoletji", obdelal jako nepristransko ljudno. Za ta izredni užitek snao mu vsi jako hvaležni. Vsa čast mlademu možu, ki dela navdušeno za duševno povzdigo ter osvobojenje našega ljudstva ! Želimo, da bi na tem potu vztrajal.
Narodna čitalnica v Metliki je imela dne 6. t. m. svoj redni občni zbor, kateri je volil sledeči novi odbor: Predsednik: gosp. Fran Guš tin, ml.; tajnik :g. Božidar Guštin: blagajnik: g. Fran Sajo-v e c ; odborniki: gg. Janko G 1 o-bočnik, Karel Govanec, Vilko Rozina, Anton Mucha; namestnika: gg. Josip Hrehorič, Fran L u n d e r.
— Iz Čateža ob Savi se nam
piše: Volitev novega občinskega odbora občine Čatež, katera se je vršila dne *M. oktobra 1. 1905, in pri kateri je g. župnik Rudolf s svojo mari-jino družbo tako sijajno zmagal, je c. kr. dež. vlada v Ljubljani na pritožbo nekaterih občanov v celem obsegu ovrgla in zaukazala izvršitev nove volitve. Za to novo volitev si bo moral paČ g. Rudolf izvoliti katero drugo podružno cerkev, da bo bral mašo za zmago volitve, zakaj ona maša, ki jo je bral na dan volitve 24. oktobra pri podružni cerkvi Sv. Vida, ni mnogo pomagala. Vidi se torej, kakih sredstev se poslužuje g. Rudolf, da doseže svoje namene: za zmago pri volitvah bere maše, ak« i pa hoče kako žensko omamiti, v katero se hipoma strastno zaljubi, ji pa porine svoj blagoslovljeni jezik v usta. Kako srečne so pač duše, katere Rudolf pase.
— Pazite na otroke! Ko je 4
t. m. delavčeva žena Uršula Steno ve o v Senožetih pri Javorniku postavila lonec vrele vode na kraj štedilnika in se nekoliko oddaljila, prišel je njen 16" mesečni sin k štedilniku in zvrnil lonec z vrelo vodo na se, da se je opekel po obrazu in vratu tako, da je čez dva dni umrl.
— Prostovoljno gasilno društvo na Planini je izvolilo na občnem zboru dne 6. t. m. kneza Hugo Wi di s ch gr a tz a svojim častnim Članom kot velikega podpornika društva.
— V Košani so ustanovili pevsko društvo z imenom „Košansko pevsko društvo". Pravila so že potrjena. Na prvem občnem zboru dne 7. januarja izvoljen je bil sledeči odbor: Janko Grad, predsednik in pevovodja; Dragotin Ambroži č, podpredsednik; Franc Kovač, tajnik ; Franc BišČak, njega namestnik ; Ivan Kaluža, denarničar; Ivan Hladnik, Jan. Medved, Stefan Hreščak, Franc Kapelj, J o s. M a gaj na, J o s. Kaluža, odborniki; Janez Rotar, Franc Kaluža in J o s. Samsa, namestniki. Novoustanovljeno društvo je priredilo takoj po obenem zboru svojim članom zabavni večer. Društvo trna 2 ustanovnika, 32 podpornikov ier 48 pevcev.
— Spet love slovenski denar.
Iz Slovenje Gradca se nam piše: Tukajšnji vsenemci nameravajo prirediti letošnji predpust takozvani Internationaler Unterofficiers - Bali". pa nimajo v svojem taboru toliko podčastnikov v rezervi, da bi napolnili  svoje lačne žepe, p riza de-
ri
Ker
vajo si tukajšnje Slovence v mestu in okolici pridobiti za to zabavo. Bal se bo vršil pri najzagrizenejsem nem-škutarju Gollu. Da bi Slovence preslepili, postavili so v odbor dva moža, ki sta bila svoj čas Slovenca, zdaj sta pa premenila svojo barvo in postala poslušna nemška hlapca. Silno agitirata povsod za gori omenjeni bal, češ da je to nemško-slovenska prireditev. Mi pa, ki poznamo slovenje-graške nemškutarje, vemo, da je to vsenemška veselica in poživljamo vse zavedne Slovence, naj se ne udeleže tega bala. Bodimo značajni in ne podpirajmo svojih sovražnikov, ki so si zapisali na svoj prapor uničiti naš rod. Ako se noben Slovenec ne udeleži te prireditve, bo do skrajnosti klavrna, kar je edino prav. Mi obračaj mo svoj denar v naše narodne namene, ne pa v dosego vsenemških ciljev!
— Smrt vsled korzeta. V Celju
je umrla blagajni čarka Amalija Smolnikar na zastrupljenju krvi, ker jo je ranil moderc v ledja. Sicer je takoj iskala pomoči pri zdravnikih, toda vse je bilo zastonj. Resen opomin damam, ki nosijo moderce!
— Oropati Je hotel neki cigan vjosestnika Rozmana v Kranjčici pri St. Jurju ob juž. železnici. Ker mu Rozmanov sin ni hotel povedati, kje ima oče denar, je ustrelil cšgau vanj in ga zadel v nogo. Roparja zasledujejo orožniki.
Samomor pisarja, v Konjicah se je v registraturi okrajnega sodišča obesil ti 1 letni pisar Anton Mar-guč vsled domačih prepirov.
— Smrten padec na ledu. Na
Dreti, potoku v Gornjem gradu, so se drsali otroci. 131etna Uza Mehtik je padla in si pretresla tako možgane, da je čez nekaj časa umrla. Starši, čuvajte svoje otroke in povejte jim, naj bodo oprezni!
— Istrski deželni glavar dr. Rizzt je opustil izvrševanje advokature v P ulju.
Nemiri med kaznjenci v
Kopru. Med kaznjenci v Kopru so nastali predvčerajšnjem nemiri, ker je kaznilničuo ravnateljstvo glede sprehoda po dvorišču odredilo neke izpremembe, ki kaznjencem niso bile všeč. Vsled tega sta odšli dve stotniji vojakov iz Trsta. Ko so zaprli kakih 50 vojakov v disciplinarne celice, je nastal mir.
— CveteČe Vijolice nam je poslala prijazna gdč. Zofija Wajšel v Hrušici pri Podgradu kot prve cvetke, ki jih je našla v tužni istrski Cičali:
— Nepoštena služkinja. Mestna
policija je predvčerajšnjim aretovala lHletno služkinjo Marijo Jesenkovo iz Zminca pri Škofji Loki, ki je nekaj časa služila pri Pavlini Končinovi na Cesti v mestni log in ji pri odhodu iz službe ukradla 6 K vredno krilo, 1 K 20 vin. vreden robec in 1 K 20 vin. denarja. Takoj potem je šla stanovat k Heleni Vavpotičevi na Zaloško cesto št, 7 in tudi tam ukradla par črevljev in nekaj denarja ter pobegnila,, a kmalu potem je prišla v roko pravice. Navedenko je že orož-ništvo iskalo, ker je pri odhodu od doma ukradla svoji materi lb' K denarja, Mariji Hafnerjevi pa dve ruti. Jesenkova je bila že dvakrat kazno-vaua zaradi prestopka, enkrat zaradi hudodelstva tatvine, dvakrat pa zaradi prestopka goljufije. Oddali so jo sodišču.
— Tatvina. Pretečeni mesec je ukradel dosedaj še neznan premogar-ski hlapec na Turjaškem trgu št. <J nove škornje, vredne 28 K.
— Izgubljene reči- Gdč. Ljudmila Krajškova je izgubila denarnico S'tremi predali, v kateri je imela dva zlata po 20 K in za 10 K drobiža.
— Izgubil SO je bankovec za 100 K z nekim računom vred na potu od Zormana v Spodnji Šiški do Špi-talskih ulic. Pošteni najditelj naj bankovec odda v upravništvu našega lista. — Neka gospodična je izgubila na potu iz Šolskega drevoreda v Špi-talske ulice denarnico, v kateri sta bila dva zlata po 20 K, drobiža okoli 10 K in dve znamki po 10 in 5 vinarjev. Najdena denarnica naj se odda na policiji.
„Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v mali dvorani hotela „Union" društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Razpisana Služba. Razpisano je mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu v Šent Jurju pri Kranju.
— Jugoslovanske vesti. Vse-
slovanski koncert v Osieku. Hrvatsko pevsko društvo „Lipa" v Osieku je priredilo v nedeljo vseslo-* vanski koncert, na katerem so se proizvajale pevske točke iz glasbene literature vseh slovanskih narodov. Najbolj so občinstvu ugajale, kakor piše „Narodna Obrana", slovenske narodne pesmi, ki jih je harmonizoval Matej Hubad. Koncerta so se udeležili tudi Srbi in v Osieku bivajoči čehi. Na komerzu po koncertu je došlo do sijajne manifestacije hrvat-
sko-srbske sloge. — Pojavi v hrvatski in srbski javnosti v zadnjem času kažejo, da se sloga, med bratskima narodoma srbskim in hrvatskim vedno bolj ukoreninjuje in poglablja, kar je gotovo znak boljše bodočnosti obeh teh jugoslovanskih plemen, ki sta se po tuji krivdi toliko časa brez vzroka v svojo lastno škodo ljuto borile drug proti drugemu.
— „Hrvatski klub* se je osnoval v Sarajevu. Klubu je pristopilo že 100 članov. Društvo si je najelo svoje prostore in naročilo za vsoto 1000 kron 22 listov in 15 revij. Društvena čitalnica se otvori tekom tega meseca.
— Novi hrvatski listi. V Križevcih je jel z novim letom izhajati tednik za gospodarstvo, zabavo, pouko, obrt in trgovino; list se imenuje „Križevčanin". V Zadru j»* pa te dni izšel nov list „Pučki g 1 a s", ki ga je baje osnoval nadškof Dvornik, čemur pa uredništvo oporeka.
— Svobodna učiteljska r e-v i j a. Kakor poroča „Narodna Obrana", so hrvatski in srbski učitelji na Hrvatskem započeli skupno akcijo, ki meri na to, da bi se izdajala svobodna in navdušena učiteljska revija, ki bi služila pedagoškim vprašanjem in v prvi vrsti zastopala korist učiteljskega stanu.
— S r b s k o-b olgarska carinska zveza se je baje, kakor poročajo listi, razbila, dasi je bila dotična zakonska predloga že sprejeta v bolgarskem sobranju. Znano je, da je bila tej zvezi huda nasprotnica avstrijska vlada, ki ni hotela nadaljevati pogajanj s Srbijo glede trgovinske pogodbe, ako ostane v veljavi srbsko-bolgarska carinska zveza. Nasprotstvo Avstro-Ogrske proti zvezi je jasen dokaz, da je konvencija med Bolgarijo in Srbijo za obe državi in za slovansko stvar velikanske važnosti. To bi morala uvideti tudi sedaj na krmilu se nahajajoča srbska vlada. Zato se nam zdi tudi čudno, da se je dala srbska vlada ustrahovati Dunaju in je snedla svojo Bolgarski dano besedo s tem, da zakonske predloge o carinski zvezi niti ni predložila skupščini Mi smo doslej smatrali samostalce prav tako za odločne rodoljube, kakor stare radikalce, a kakor se nam sedaj zdi, smo se v tem oziru motili in skoro bi rekli, da je opozicija pri zadnji volitvi poslanca v Belgradu trdila prav, ko je vladno stranko dolžila, da je „avstri-janska." Vsekakor je Srbiji v sramoto, da se vlada kratkim potom vda avstrijskemu pritisku in razbije z Bolgarsko sklenjeno carinsko zvezo, dočim jo vzdržuje bolgarska vlada, obstoječa večinoma iz Stambulovcev, ki so bili doslej na slabem glasu, da nimajo smisla za zadeve, ki bi bile koristne za vse slovanske balkanske narode.
— Kulturne pridobitve na Bolgarskem. Sedanja bolgarska vlada ima za nauČnega ministra zelo nadarjenega in energičnega moža. Minister S i š m a n o v je na Bolgarskem . znan kot marljiv delavec na kulturnem polju. Karkoli mu je mogoče storiti za presveto, vse stori, ne da bi se strašil gmotnih žrtev. Njegova zasluga je, da se je zgradil Narodni Muzej, da se je ustanovila narodna knjižnica in da se zida impozantna zgradba narodnega gledišča. Sišmanov se trudi, da z državnimi sredstvi ustvari pogoje za razvoj prosvete, književnosti in umetnosti. Vse mlade književnike, pesnike in umetnike pošilja na zapad, da bi jih Čim najbolj usposobil za uspešno delovanje. Po njegovi iniciativi se sedaj snuje v Sofiji cerkveni muzej.
Slovenci   v  Ameriki. V
kotel vrelih kemikalij je padel v Barbertonu Anton Koren ter se tako opekel, da je kmalu umrl. Doma je bil iz Nadleska na Notranjskem. — V rudniku se je ubil v Ročk Springsu Ivan B e r č i č. — V Diamondvilu pa je razstrelba ubila štiri Slovence. Dosedaj je znano ime le enega, Lovrenca Jenka. — Zgorela je v Cleve-landu Marija Koprive. Mešala je neko zmes, da polika peč. Pri tem je potrebovala tudi gazolin, ki se je vnel ter planil po njeni obleki.
• Najnovejše novice. Bivši
pruski minister Thielenje umrl v Berolinu.
— Iz dunajskega konzervatorija je izključenih šest učencev, ker so v posebni vlogi na ravnateljstvo zahtevali, naj se odstrani prof. Thomas, češ, da je nesposoben.
— Kolera je izbruhnila v Kal-kuti, vsled Česar imajo vse iz Indije prihajajoče ladje kvaranteno.
— Zadnji potres je bil posebno močan v Karpatih. V Neutri se je zrušilo 15 hiš in cerkev.
— Pri dunajski pošni hranilnici se je začelo včeraj zopet redno poslovanje.
— Primanjkljaj pri dunajski dvorni operi znaša 280.000 kron.
— Velike tatvine vojaških pušk   in   patron   so zasledili na
Poznanjskem. Tatinska družba je razpredena po raznih gamizijah in orožarnah, tudi v Berolinu. Prodajala je orožje na Rusko in Francosko.
— Velika tatvina orožja se je zgodila v srbski državni orožarni v K r a g u j e v c u. Orožje M I baje kratilo v sporazumljenju z ravnateljstvom ter se prodajalo za visoke cene Albancem. Ravnatelja in glavnega puškarja so zaprli.
* Sveti Bimbarco. V Boliviji živi
na nerodovitni planjavi v visočini 3700 m indijansko pleme Halapatov. Že davno so sprejeli krščansko vero tej imajo tudi svojo cerkev. Ko je pred leti bila huda suša. hodih so VSS svetnike, kar jih imajo v cerkvi, prosit za dež. Toda niso bili uslišani, T»-daj se je nasla v hiši neke vdove slika Iiismareka iz njegove mladostne dobe. Takoj so prenese sliko ▼ hrupnem spremstvu v cerkev ter jo pritrdili na altar. Molili so k novemu svetniki] in res je prišel dež. Od takrat zelo častijo novega svetnika, ki mu pravijo sv. Bimbarco.
* Iz predmarcnih časov, [s beležk bivšega ministra dr. Bergerja je posneti beležko: „K o 1 n i s c h e Z e i t u n gu je hotela prinesti navaden oglas, da je izišla ^Nebeška komedija", ki jo je prevedel v nemščino saksonski princ J o h a nn e s. Cenzura pa je oglas črtala, češ, da se z nebeškimi rečmi ne sme uganjati komedija.
* Potujoča pojedina. Američanke bo ri izmislile novo zabava, ki jim dela veliko veselje. Prirejajo namreč potujoče obede na ta način, da se priredi velika pojedina, a vsaka jed se je v drugi hiši. Pri prvi to-varišici jedo juho, potem se odpeljejo v kočijah v drugo, kjer použijejo meso. v tretji pečenko, v četrti pecivo itd., a v zadnji popijejo Črno kavo. Na ta način traja obed po šest ur.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. januarja. Ogrski ministrski predsednik Fejervary je še vedno tu. Bil je danes pri cesarju in prjde jutri zopet k njemu — kar kaže, da so morala glede uveljavljenja trgovskih p godb nastati jako resna na-spretia.
Budimpešta 11 jan Š kofa v Košići, Kub csa, namerava vlada odstaviti zaradi njegovih dclgov. Včeraj je prišel p seben vladni kemisar v Kosico in je 901etn-mu škofu naznanil, da ga postavi vlada pod knratelo in ga pozval, naj odstopi. Skof je zatrjeval, da ima le 96 000 K dclga. Podpisal je listino, vsled katera se ta dolg vkcjižt na njegovo posestvo ter obljubil, da cdstopi do 1. februrrja. Danes se je škof skrivaj odpeljal na Dunaj, najb-ž prosit, naj ostane na svojem mestu.
Budimpešta 11. januarja. V koalicijskih krogih se zatrjuje, da je bil te dni grof An drassy na Dunaju in se je z vojnim ministrom Pittreichom dogovarjal zaradi spravnih pogojev. To pogajanje je pripravil in omogočil Lukacs, ko se je zadnjič mudil na Dunaju.
Petrograd 11. januarja. C*r je odred?), da se gosudarstvenaja duma skliče čimprej mogoče
Pariz 11. januarja. Tudi zmerni republikanci iu unijonisti so sklenili, da se udeleže zaupnega shoda republikancev, na katerem se določi kandidat za mesto prezidenta republike. V tem slučaju je Fallieresu zagotovljena znatna veČina. Poslanska zbornica se razide najbrž danes in se snide Šele potem, ko bo izvoljen novi prezident republike.
Bero h n 11 januarja. V So-snovicah je bila med premogarji in med kozaki prava bitka. Delavci so se polastili premogovih jam.
Berolin 11. januarja Poroka princa K tel Fritza s princezinjo Zofijo Oldeoburško bo na dan ce sarjeve srebrne poroke 27. febr.
Berolin Xt* januarja vĐerl TageblattM poroča, da so kmetje v Estlandiji izropali in požgali 29 graščin. .Prezidenta estlandske republike*, krojača Schulza so vojaki te dni ujeli in ga na mestu ustrelili
Borzna poročila.
„Kreditna banka v Ljubljani''.
Uradni kum dun. borze 10. januarja 1906.
Naložbeni pftpirjt.
4*2\'t majska renta. . . 4*2*/, srebrna renta   . . 4% avstr. kronska renta . 4°/#    „    zlata        „ . 4% ogrska kronska renta 4*/#     „ zlata 4*/# posojilo dež. Kranjske 4l/*% posojilo mesta Spljet
Pojasnilo.
Na Čudno izjavo v „Slovenskem
Tik tovarne  /* testenine v Sp. Šiški
ae odda lepo, pripravno
o
mm2.
4V.% bos.-herc. železniško
posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. 4% n n » ž. o. 4l ,•/, zast. pisma gal. dež.
htpotečne banke . . 4   ' j (iešt. kom.   k. o. z
10* pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . £ z. pis. ogr. hip. ban. :f obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . 0 obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Porec ......
prior, dolenjskih žel. . prior, jnž, tel. kup. ' t» ■. avstr. pos. za žel. p. o.
4t e/
41 *
4' . .
j *§ o
4o
4'
Narodu" št. 7. dne 10. t. m. sem prisiljen v varstvo svoje časti, poštenja in ugleda izjaviti, da sem se naveličal plačevati za svojo ženo Ano Bole, in ker zdaj zahtevam sodnim potom svoje posojilo, me hoče ona javno oblatiti, ter jo z ozirom na žensko slabost, bolezen itd. ne obsojam, ampak le obžalujem, da je tako nizko padla, morda vsled svo-10055J 101*55 I jih svetovalcev.
To je moj edini odgovor, ker bi bilo pod mojo Častjo, posnemati ljudi, kateri v svojo skledo pljujejo.
Jakob Bole.
.  Denar j Blago
I 10005 10025
99 90J 100 10
100 05 100-25
117 90| 11S 10 i
95 95 96-15 •
114 45! 114*66 i
99-50' 101* - *
lOOlSOi 10160 :
novanje ]
* 3 sohami in Dritiklinami ei
Narisov in Qnaov
'H« : Hiša
v pritličju * 3 sohami in pritiklinami /u febrnar ah potneje po ugodni eenL
113—2
BRdT/I EBCRL
a. a. _l»
Zadar    100.--j 100-
9975! 100 99 80 100 10
100*40! 10140 10« 30 107-30
'•tate« m 134.
Je jn» proda
flfiKe ft. 58 "prruulJUoni.
Era * ?
Srečke od 1. 1860 ,   .   . . „    od i. .   .   . .
9 tizske......
„    zen;. kred. I. emisije
.       , ii. ..
„    Ogrske inp. banke .
m     srbske ;'i trs. ICO-—
turške......
Basilika srečke . . . Kreditne „    .  . .
frto, moške            M ...
Kni':c sfce         „ ...
ljubljanske       „ . . .
Avstr. rdeč. križa „ ...
Rttdolrove „ ...
Sakburške „ ...
Dunajske kom.   „ ...
I • 3 ( ICC.
Joine železnice.....
Državne železnice . . . . Avstr.-o ta bančne deln. . k\ ':. kreditne L>a;:»;e . . Ogi^I« „       . .
Ziv:i-..\-v\-:-:c r - .
Prem ogo kop v Mostu (Brux) Afpicoke raontan . . . . I'-iške žel  ind dr.    .   . .
kima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe Avstr  orožne tovr. družbe Cc&ke sladkorne družbe
100 50, 101-50
lOO—i 100-40 100—   100 90
99-50' 10050 100 —i 101-
99 90,
99*50 100-318-1 320 -100 75 101-75
190 25 19225
290—! 291 —
i H>0S5 162 85 \
; 292 — 301 50
1 295 - 305.—
260— 269 —
102—; 111 —
148 50 149 50
24 50 2b\">0
473— 483
78- 82-—
91-501 99 50
62— 68 —
51 75| r>3 75
32- 34 —
59 —1 62 —
72 — 76 —
525 - 535*—
12050 121,">0 670 25 67125 1630 — 1640 — 677'50; 678 50
Trgovski pomočnik
vešč slovenščine, brvaScine, nemščine iu nekoliko laačme, ki se je izučil v večji trgovini mešanega blaga, teli do   1. februarja t. 1. premen iti slnžbo.
Naslov   pove   upravnistvo   „ Slov. Naroda-. 145—2
Izurjenega
strojepisca
sprejnic 109-3
notar Hudovernik u LJubljani
s 15. januarjem t L
788-75 246 —
662 -
78975 247 —
665 —
52825 529-25 2584'—12594 — 524-50 525-25 276— 280 — 562 — 565 — 156-   , 160*—
117-65 117-85 95 65   95 85
C  kr. cekin......                              1135; 1139
2 I Iranki....... i   1917! 19 20
.   marke....... !   2352 2359
S vereigns....... I    2394 24 —
Marke.......
!. iški bankovci ....
kaMji........ ji 250 501 25150
Dolarji........4-84^ 5*—
Žitne cene-v Budimpešti.
Dne 11. januarja 1906. Termin.
Pšenica za april   .  ♦  .   za 100 kg K 17-22
jf oktober ...    .  100 „   „ 16 82
Rž         „ april   ...    „  100 „  „ 14 10
Koruza   , maj.....\ 100 „  n 13 64
Oves     „ april  ...   n\ 100 „  „ 1446 r:r«»i4tiv. 5^vin."ceneje.
Meteorolo$itno poročilo.
Višina nad morjem 806*2.   Srednji zračni tlak 736 0 mm.
t— aa s a es	Čaa opazo-	Stanje barometra ▼ mm	1 S	Vetrovi	Nebo
10.	9. zv.	734-2	— 2 2	r! jng	megla
11.	7. Ej.	736 6	- 17	el. jzah	sk. obla/!.
	2. pop., i	738 9	27	al. s vzhod	oblaCno
Srednja včerajšnja temperatura: — 1 9C normale : —2 7«. — Padavina v mm 0-0.
En
▼ LJubljani se pod ugodnimi pogoji proda. — Naslov pove upravuištvo .Slov. Naroda14. 140-1 Na anonimna vpraSaoja se ne odgovarja.
S L februarjem t L se odda
stanovanje
obstoječe iz 1 sobe iu kuhinje; dalje
delavnica l
za vsako obrt  — Takoj pa se odda
rodajalna
za mesarijo ali prekajevalstvo
naiTržoikl cesti 13 v Ljubljani.
I J
, strojevodja
j    v Dornbergu   pri Gorici
j je preizkusil, da izvrstno učinkuje
i
I B. Piccolija
t lekarnarja
I v Ljubljani, na Dunajski cesti.
1 Poli i trnka stekl. velja 2 K in se
[ vuaoja naroČila izvršujejo točno.
J &            t:                         8 3730—1
X
1
i i i \
I i i l
Dvorski tr$ št. 3
pod .Narodnu kavarnu"
Od  7   j., n u »rja do 13 januarja 1906:
Tripolis.
142
Penzijonist
s prima izpričevali, p«>o<>)uoma /^nesljiv in čvrst, ve^č slitvenske^a, nemškega in ital'janKkega je/.ika, hpreitne slnzbn kot oskrbnik, skladi^enik; potovalee ali kaj stičnega. 143—1 Blagohotne ponudbe pod nA. b. o. TOG" na uprav. „Slov. Naroda1*.
5 kron in već zaslužka na dan!!
i
lSeej«) se osebe obeh spolov, k) bi pleiir na naftib Mtrojib. — \ Preprosto iu hitro delo vse leto doma.  ~  Ni treba zDarj ni- i Česar. — Oddaljenost ne čkndi nič iu blago prodamo mi. j
Družba pletllnlh strojev za domaČe delavce 3477 32 1
THON.   M. WHITTIOK
Praga, Peirske namšsti 7 156.   Trst, Vtaa Campanile 13 156.
Jako ugodna prilika za trgovce in obrtnike:
hiša v Šmarnem pri Litiji, posebno primerna za pekovski obrt; h)ša v Trebnjem, posebno primarna ia špecerijsko ali manufakturno trgovino 124—2 se oddasta  v   najem   pod Jalto
ii^ro«lii!m 1 pojgoj!.
Pod še  ngodnejsimi  pogoji pa se
prodate. ^VNI
Ponudbe na uprav. „Slov. Nar.u
28 let star, oženjen, « 61etno prakso J % dobrimi izpričevali, ilic-e službe J Sprejme pa tudi kako <lru^o službo.
Pisma  pod   „dacar"   na upr«T ^Sl. Nar«»dau do 16. t. m. m
Agentje, provizijski po. to aici ali zastopniki!
Za nov, vedno rabljiv predmet J pa vseli krajih na Kraujskem sprejemaj',
« *3 Jtlk t
proti visoki proviziji.
Ponudbe na naslov : V« Klrcber Graz, Schdnaugasse tO.
Hm fvooerii mizi bi nm smelo m«injxa:
Stronujnjm im
1
11;
(tftnlU
pridelek    prve vrste
prirodni   pridelek    prve   vrste   »z ki« ekdccleDce pok. čkofa dr. J. J. Stres, mayerjal ki jo prodaja
D. Relchsmann sin u Dlakouei
(Nlavonlja).        :TT 1;
Poštni zavoj z 2 litri Iranko  K 6 -
Pri naroČilih naj  se navede tudi kr« kjer je pristojna finančna straža.
Gostilna
najem
Ges. kr. avstnjs**
.o.
državne 2elezn>oe
C kr. mv:i&t«i)«t*o dri. feieznlea v bej aau
V ijit/cn oč dnt, 1. oktobra '906.
ODHOD IZ LJTCBLJaNR int.  «ol PROGA «A TRBIŽ  Ob l^. on «4 m p*, .ri oćob;, rlsUs f Trbiž, Beljak, Celovec Mali Glodnita,  Franzenjitsct«.  laoeaiM^  Vojakovo." Ljnbao. SeUtsal * saten, »olnograd. *es  Ki->; -R^.irliag v  8teyr, v Li^o.   »a Duaaj   »ia Amatetten — Ob ?. cxi & d  ejntr?j osobci vlak v Trbiž, Postabel  Bc'.ia-..  Cciovec,   Morao, Maoterndorf Praasensfeste, Ljubno. Dacaj, čez. Selzth&  v Solna^rad, lncmofil, 6-?  Klein-fteining v Steyer, « Line,  Bndejevice, Plaen, Marijin v»re. fleb, Franoovt Fare, Prago. L pak o. oea A&atetter na Dtmaj. — Ob 11. eri 44 na dopc'dre o*obr:  vlaa v Trbiž, Pontabel, Rfcljat, Celovec. Mali G15d-nitz, Ljuba«. Geizth&l, Solnograd, Bad Gastein, ZeU ob jezera,  •'. c-a-j-/.:,   Bregaoc  Corich, 2» not, Paria, čez An&tettao na Du^a;.  —  <)b  4 ari  68 o pepoidne  osobni vlak   * Frbi* Šmohor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, lnomost, Mocakovo, Ljaoae  de? Klein Heinirg v Srej. Line, Bndej"ice, Pisen, M&ri}me vare Heb, ?Tanrove vare, Karlovo  Vixof Pr^go (v Prago d;-relctni   ^oa I.  in  II  raer.;   Lipako,   oa Dona]  5«*« Aoisrettea.        Ob  10. uri   pojoči oaobc vl«k v   Trbiž, Beljak.   Francecafeste, Inc^rsoat,   SdoKakovo  (Tret-Monakoeo direktiii   vos?, I. jn P  razreda). — PR00>  9   NOVO mmii IN KOCF.VJK.   Oeahnj   ftati.   Ob 7. un iT ^ Clutr^j  osebni vlak v r^ovo   nc^tc/,  Stij^Lu,  Toplic«,   Kočevja,   ob i ari  6   ac pop itftotaUo
Oh ars   e   n.   «većer     Nosu   mesto.   Kočevja.   —   PKiUOU V LJUBLJANO   juJ. kcL
PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. tm :>3 m ajntraj oeobni vUk i Dr-jDaj* Wi Aina^tten, Monakovr (Monakovo-Trst direkt, vos 1., II. ras). Inomoet, Franzeosfeate doinoj^rad Lunc5 Steyr, iAl Ansaee, L)ub.no, Celovec. Mali Glodnitz, i;-:-v.k Ob 7. on ta m zjutraj ocobni vlak ii Trbiža. ~ Ob 11. uri LO m dopoldne osobo »-ai s l>t>uaja čez Auistetten Lip&ko, Prago (ii Prage direktni vos L m II. rassreda), Francove * »re, Karlove vare, Heb, Marija« vare, Plzei: Bodejevice, Lt&c. litevi^ Par?&, 2e&eva Cdzifa, b*rcf?ro*p Laoaiost, ZeJJ ob jezero, Bad Gaeteui Soinoferad, Ljubico. Oeiovec, Šrnohot Ponttfiii. - Ob A -u" m popoldae »eeboi riak s Dunaja. Ljnbna, Seizthala^ Beljaka Celovca, Malega Giodnitza, ISoaakovega, tnroioata Transenifesta, Pootabla — Ob 8 ari 06 m avecer o«<*bni via> • Duha;«, Ljuboa^ Baijača, Muranaj Malega Giodnica, Celovca, Pontabla, feat Sclzrha) od Ido^i in Solnograda, čoz Klein-Reiflji g is Stevra Linca, Badejevic, PIzjj«, Marijinih varov, Heba, Pranoovvib v._r v, Pragj, Lipukega. - PROGA SOVKGA Ul^aHA LN KOČEVJA. Oaobm vlaki: Ob s. an 44 m iPDrraj osobni vlak Is Novega mt-ta u »iocciia. ob 8. mri 3S ta po po -u ^ is Stra»v. Toplict Noveg* m»fcta, Kočevja in ob o. on 36 rr *veCer ^ t o. ako. - ODHOD iZ LJD^LJANK dri. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki; Ob V. ur ..' m tj u t raj, vb 8. ar? b m popoidne. ob ?, ari 10 as zvečer. — Ob 10. ar» 4f> m kxjnoč mmo ob nedeljah m praenikib in le v oktobra, — PRIHOD  V LJDBUANO dri.  kol. U    KJ^NIKA  tfetoti ^Ufii: Ob     ari 4f> m ajutraj, ob
uri 69 m dopoldne, ob (, on i< m scim;«* Ob h ori 66 m poi!0*^i sam . ob ledelieh r prazniki«   in le ? oktobra.   —   Srvvtialecvropaki ? «a 'i zni«   'ced Hrairvnirt?  fiMoai *
L^r l
HOTEL „UE6fl".
Otvoritev  teg*a novourejenega liotela
v Spodnji Šiški
se vrsi 14. januarja 1906 ob 3. popoldne
s sodelovanjem Ijublj. društvene sodbe.
V iyNarodneai doma11 v LJubljani je s L aprilom L L v najem oc
\ dati  društvena  gostilna s kavarno in lepim  kegljiščem.   Z gostilno je združe I lep, prostoren, senčnat vrt in pa arena,  oboje  prav  pripravno  za raznovrstn veselice, zabave, koncerte itd. Vsi prostori se dajo v najem pod jako ugodna pogoji. Pojasnila daje in ponudbe sprejema društveno predsedstvo.
114—2 lz predsedstva »Narodnega doma«:.
Dr. vit. Bleivveis-Trsteniški.
Sccieta anonima per la utilizzadone daile farra Idraullcfae della Daloidzla-TJestć
Delniška glavnica K 8,000.000. Sedei v Trstu. Tvornica v Šibeniku.
Piiissima Cali
Pri odjemu najmanj 100 kilogramov
po  26 JU  »srn lOO   hllogf/unov 40*6-
netto-teže (ne brntro za netto) t zavojih po r»0 ali 1<X> kilogramov, embalaža brezplačno, z vseh postaj avstro-ogrske monarhij**, po povzetju   ali če se naprej  po»lje  znesek. Orjunulinui
Carbid v zrnih po
in
4 K več, t j. po K 30*
Specialni rabat za cele vagone od 10.000 kilogramov dalje.
II
II
Jlv^er se mi P>* odhodu /j  Goričan  ni bilo mogoče osebno posloviti od vseh častitih gostov, zvestih prijateljev in znancev, jim fcličem tem potom gromoviti
„Na sdar!" in „J\fa veselo snidenje!"
11
i
L) Koncert od 3-—6. ure.   2.) Prosta zabava s plesom.
Vstopnina presta*
Točila ae bodo bizeljska, ljutomerska in vipavska vina ter dolenjski cvi&ek in izborno mengško dvojno marčno pivo.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje z velespoštovanjen
99-4
Anton Maver,
hotelir.
Obenem pa naznanjam slavnemu občinstvo iz mesta in i dežele, da sem s 4- Januarjem 1906 prevzel predobro znano
RESTAVR
no Sv. Petro nasipu št. 36 v Ljubljani
(prej restavracija Jtasberger) poleg novega jubilejnega mostu.
Točil bom samo zajamčeno prirodna pristna doiaajaka in različna druga vina; vedno «veže puntigamsfco pivo v sodčkih in stekle nicah ter skrbel vsak čas za iiboruo gorko i a mrzlo kuhinjo.
Sklicevaje se na svoje dolgoletno nspesno poslovanje v tej stroki se prijazno priporočata za obilen obisk
z velespoštovanjem
tla KOLENGa
138-1
lil
11
rr
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podi-a£ni€Mi v CELOVCU.
Kupuj* ln prodaji*
vae vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, defauc, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zastaja* i **iu?ta» k* aiiii|M m mdNttii aalrit
izžrebane vrednostne  papirje ln    2Za.vaura.3e srečke proti VĐovćuJe zapale kupone. kurznl lzsfaloi.
Vinkuluje in dovinkuluje  vojaške ženitninslie kavcije.
§7   bkonpt la IbIumm ■aeale.   HB2a f3T   Borni« naročila- ~KS
Podružnica w SPLJET U.
IleBam«   llo«« sprejema
v tekočem računa ali na vloftne knjižice proti □godnim obrestim.   Vloženi denar obrestaje od dne vloge do dne vadigs. S-*
Promet s čeki In nakaznicami.
Izdajatelj injodgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
UA