99. štev. Pavlami franke v dviavl SHS. V UufeSlani, v petek 30. aprila tm Posanmus Stav. f krono. Lete IV. tihaja razen poiMfelJka In dneva po prazniku vaak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 270, osmrtnice in zahvale po K 3'20, razglasi »n poslano vrstica po K 3 60; večkrat, objave pO dogovora primeren popust Glasilo iui&sSov. soclialno • oemokratitne stranka. Telefonska it 312. Naročnina: Fo poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 108, za pol let« Iv 84 za četrt zmagalo to. kar le v nas človeškega in dobrega. Zato smo na strani trpečih, za-sužnienih in pohojenih. Zakaj končna bosta dan in svetloba na niem njihova. Ti. slovensko delovno ljudstvo, pa beri in poslušal baš v teh dneh zelo pazno hi to kar si slišalo in bralo tudi dobro premisli. Petem tvoja razsodba ne bo tefka! Pokrajinska strokovna komisija za Slovenijo. Mlinar m. p. predsednik. Tokan m. p. tajnik. Krpanova kobila. Železničarji so šli v stavko. Zakai9 Zaradi komunistov ali par političnih otročajev, ki so v svoji veliki naivnosti mislili, da le sedaj prišla ura njihovih sanj? He! Železničarji so šil v stavko, ker živeti ne moreto več. Zato. ker le draginia izpodko- pala eksistenčne pogole nlih družinam. In ostalo delavstvo je. stalo z navdu*enlem na njihovi strani. Zakaj? Zaradi nespametnih besedi, k; lih ie govoril kakšen Perdan ali Zorna? Ne! Zato. ker živeti ne more več od dohodkov svojeaa dela. In LISTEK. Ant. P. Cehov: Rotschildove gosli. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Konec) Jakob ie krenil preko pašnika, šel ob kralu mesta, kamor ga le korak nesel m dečki so kričali: »Bronza prihaja. Bronza prihaja.« Tu je bila tudi reka, kier so piskajoč poleta vali kljunači in gagale,race. Solnee je silno pripekalo in voda se je tako bleščala, da so te oči bolele, ako si vati jo pogledal. Jakob ie šel dalje po stezici ob breeu in zagledal, kako ie stopila iz kopalnice krepka, rdečelična dama ter si mislil. »Glej lo. vidro!* Nedaleč od kopališča so dečki lovili na meso rake: ko so ga zapazili, so začeli zlobno kričati: »Bronza' Bronza!« A tu je stala široka stara vrba z ogromnim duplom, na njej pa vranja gnezda... Hipoma se je pojavil v Jakobovem spominu dečko z belokodrimi la-sci hi vrba. o kateri je govorila Marta. Da. to le ista vrba. zelena, liha. tožna... Kako se je Dostarala, ubožica!« Sedel le podnio in začel premišljevati. Na bregu, kjer se širi sedaj preplavljeni log. je tedaj stalo gosto brezovie. a tam na onem golem hribu, ki se dviga na obzorju ie tedaj sinielo prastaro smrečevle in borovje. Po reki so vozili čolni Sedai oa je vse gladko In ravno, in na onem bregu stoli le ena breza, mlada in brdka kakor gospodična, a na reki same race m gosi; ni bilo podobno, da so tu kdaj vozili čolni. Zdelo se mu ie. da ie bilo tudi gosi mani od preje. Jakob le zaprl oči :r> v njegovi domišljiji so se srečavale ogromne črede belili gosi. Ni razumel kako te prišlo, da aadnjih 40 a'i SO let niti enkrat ni bil na reki. a če je morda bil, ie ni opazil? Reka ie vendar znatna; na njej bi bilo možno loviti ribe in jih prodajat; trgovcem, uradnikom in krčmarju na postaj, ter potem nalagati denar v banko: možno b* bilo Dluti v čolniču od selišča do selišča in igrati na gosli, a ljudstvo vseh slojev bi mu plačevalo denarje: možno bi bilo poskusiti s prevaža njem, bolje bi bilo kakor delati krste; končno bi bilp možno rediti gosi, klati in »ih pozimi pt šiljati v Moskvo; samega puba bi se nabralo v letu pač za 10 rubljev. On ie vse to zamud*l. ničesar tega ni storil. Kaka izguba! Ah. kaka izguba! In ako bi opravljal vse skupaj, ribe lovi!. gosli Igral, prevažal in gosi klal. koliko glavnico bi si pridobil. A to se ni zgodilo niti v snu, življenje le minulo brez koristi, brez veselja, zbežalo ie. kakor da ni vredno ščepec tobaka; v bodočnosti tli ničesar več. a če se ozreš nazai. ne vidiš drugega nego izgubo, take strašno, da te strese mraz. Zakai človek ne more živeti tako. da bi ne b'.lo te škode in iz gube? Zakai neki so posekali brezovje, smre-čevje in borovje? Zakaj ne obdelajo pašnika Zakaj ljudje ne delajo vedno le tega, kar je sniotreno? Zakaj se je Jakob vse svoje življenje prepiral, godrnjal. krčil pesti, žalil svojo ženo in čemu je praykar prestrašil in razžalil žida? Zakaj sploh kale ljudje drug drugemu življenje? Kolik kvar se rodi iz tega. Kako stra-šen kvar! Ako bi ne bilo sovraštva in zlobe, bi imeli liudie drug od drugega velikansko korist. Zvečer in ponoči je sanjal o dečku. vrbi. ribah, zaklanih goseh, o Marti, podobni v profilu ptici, ki bi rada pila, o bledem, žalostnem obličju Rotschildovem in z vseh strani so se gibali rilci, mrmtaie o izgubah. Premetaval se je s strani na druge in kakih petkrat vstal s postelje. da zaigra na gosli. Zjutrai se le s težavo dvignil m se napotil v bolnico. Isti Maksim Nikulajič mu je odredi), naj si de vile na glavo hladne obkladke in mu dal praškov: po izrazu njegovega obraza in do tonu ie lakob razumel, da stvar slabo stoji in da praški več ne pomagajo. Domov grede si je v duhu predstavljal, da bi imel od smrti le korist , ne bo mu treba niti jesti, niti piti, niti plačevati davkov, alti žaliti ljudi. Ker pa človek v gomili ne leži samo leto dni. temveč na sto, ti* soČe let ie to. vse skupaj računano ogromna korist. Od življenja ima človek izRubo, od smrti korist. Td predočba ie seveda pravilna, vendar oa bolestna in bridka Zakaj je na svetu tako čuden red. da mineva življenje, ki je dano človeku Ie enkrat, brez haska? Ni mu bilo hudo umreti a komaj je doma zagledal gosli, se mu je stisnilo srce in stožilo se mu ie. Oosli ne more vzeti s seboj v grob, in ostale bodo sirota: isto se bo zgodilo z njim' kakor z brezoviem. smrečevjem bi borovjem. Vse na tern svetu poginja in bo poginjalo. Jakob je stopil iz hiše in sedel na prag, prižemajoč gosli na svoje prsi. Premšljuioč o izgubljenem kvarnem življeniu. ie zaigral ne vedč kaj, a bilo le žalostno in ginljivo in vlile so se mu solze po licih. In čim boli ie mislil, tem tožneie so pele gosli. Zaškripala je kljuka enkrat, dvakrta, in na vraticah se je pojavil Rotschild. Pol dvorišča ie prekoračil smelo, a ko je zagledal Jakoba, se ie zdaici ustavil, se ves zježil in najbrž od strahu jel delati z rokami znake, kakor da bi hotel pokazati na prste, koliko ie uia. »Pridi, nič hudega!« ga ie liubeznitvo obo-dril Jakob in mu pokimal k sebi. »Le pridi!« Nezaupljivo in plaho gledaje se ie Rotschild začel približevati in se ustavil seženj od njega. »Bodite dobri in ne tolčite me,« ga ie. zaprosil in prisedel. »Poslal me ie zopet Mojsej Iljič. Ne boi se, mi ie dejal, pojdi zopet k Jakobu in povej, da brez njega nikakor ne moremo opraviti. V sredo je svatba. Da Gospod Sapo-valov moži svoio hčerko z vriim človekom... In svatba bo bogata, u-u!« le dodal išd in pomežiknil na eno oko. »Ne morem....« je odvrnM Jakob težko di-haje. »Zbolel sem, bratec!« Zopet le zasviraJ in solze so mu lile na gosli. Rotschild ie stofeč ob strani pazllivo poslušal in prekrižal roki na prsih. Preplašen, negotov izraz niegovega obličja le polagoma postal tožen in bolesten, zavilal ie oči. kakor bi užival mučno sladkost in JeknU Je. Ahhh...» Solze so mu počasi lile in kapale na zeleno suknjo. Jakob je nato ves dan ležal in togoval. Ko ga Je zvečer duhovnik izpovedal in vprašal, al’ se ne spominja kakega posebnega greha, le napel svoie onemogle možgane, se spomnil zopet nesiečnega Martinega obraza in obupnega krika žida. ki ga ie ugriznil pes. in je dejal iedva slišno: »Dajte gosli RotschilduU »Dobro,« je odvrnil svečenik. Sedai vprašuje vse mesto, odkod ima Rot-scliikl tako imenitne gosli? Ali jih je kupil, ali ukradel, ali pa so mu morebiti zapadle? Davno je že popustil flavto in igra sedal le gosli Izpod loka mu liiejo isti žalobni zvoki, kakor preje iz flavte' kadar pa se trudi, ponoviti to, kar ie svital lakob. seJeč na pragu. tedai se mu no-raiaio tako tožni in bolestni glasovi, da poslušalci plukaio in da h koncu on sam zavile oči in vzdihne: Ahhh...!« Ta nova pesem meščanom tako ugaja, da vabijo Rotschilda k sebi po vrsti trgovci in uradniki in ga prosijo, da io igra po desetkrat. Krjavelj. Brez »epiloga bi prologa«. Odkar so magistratnega svetnika in povzročitelja Krpanove kobile. Frana Govekarja, odslovili od jubljanskega teatra, kjer Je vsem oresedal s svoflm glumaštvom. zatekel se Je zopet v »Slovenski Narod«, da tam preobrača komolce in igra vlogo cirkuškega klovna... V št. % od 28. aprila se Je g. magistratni svetnik in literat predstavil občinstvu v pozi, ne Hamleta, celo ne Rajtguzna iz Rokovnjačev, ampak v pozi Kriavlia iz Desetega brata. *F,J duš — pa smo ga. Kar napol presekali smo ga. Reklo Je, štrbunk, štrbunk... Pa ga ni bilo več. Kdor ne verjame, pa naj pride les ... EJ, duš.. .<■ Pa šalo na stran! — Gosp. Fran Govekar se Je postavil na branik — meščanstva. Vzklika na konec članka. kier udriha po »komunistih« in pripoveduje grozne štorije polne strahot: »Kal zmoremo složni, smo videli. A kal bi doživeli razklani? —« Magistratni svetnik, ki ima menda ubožni referat v svojih rokah, vidi v dejstvu, da ie bilo na Zaloški cesti 13 mrtvih in nad 40 pa ranjenih — uspeh združenih »meščanov, uradnikov in kmetov...« l.epo priznanje sicer! Orožniki predstavljajo po mnenju magistrat-nega svetnika »složnost meščanov, uradnikov In kmetov«. Gosp. Gove-kar želi, da se med »našimi meščanskimi strankami traino vzdrži zavest, da so v boju proti brezdomovinskim prevratnim elementom navezane druga na drugo«. Konstatira. da so v minulih dneh »bile meščanske stranke složne in enodušne, zato smo zmagali«... Štrbunk ... Štrbunk .., Kai na se le zgodilo? Slovensko strok, organizirano delavstvo je minuli teden proglasilo tridnevni generalni štrajk v podporo težko preiskušanim železničarjem, katere je klerikalni minister, katoliški duhovnik, dr. A. Korošec pognal y stavko. Hotelo Je v soboto manifestirati po ljubljanskih ulicah. Oblasi Je postavila nasproti orožnike in — 13 mrtvih ter 40 ranjenih Je obležalo na cesti. Gospod Govekar imenuje to »zmago meščanskih strank«... ' Človek se mora zgroziti ali pa — zasmejati. Zgroziti, če misli, da Je Fran Govekar magistratni referent za ubožce in poleg tega tudi oče večje družine, ki se mora za bore solde vdinjati danes Pesku, jutri Tavčarju včeraj Dragotin Hribarju, drugače bi mu trda predla. Zasmejati pa, če vidi v Govekarju — Krpanovo kobilo in Kriavlia. Govekar seve na dolgo, bombastično in modrijansko razlaga svoje nnnenie o slovenskih komunistih ... Hoče seve brati levite tudi »Napre-}u«. Pravi, tipični Jaka Vseznall Kaj tudi ne bi bil?! Od novelista in urednika, preko magistratnega uradnika in teater-direktorja je srečno dospe! Peter Starin. Razgovor. Brez epiloga ali prologa. —* Bilo je v pondeljek zvečer. Na Rimski cesti so ugasnili skoro vsi stanovalci luči, le v nekdanji Zupančičevi hiši je brlela še luč. V večjem stanovanju 11. nadstropja na levi strani je sedel pri mizi gospod srednje starosti in pisal. Zraven je sedela žena in krpala nogavice. Sempatja je pogledala na moža. ki le zavihanih rokavov letal s peresom po papirju. Pravkar ie energično zasadil pero v papir. »Pika!« se je oddahnil in se zmagoslavno ozrl na ženo. — No, kai si zadovoljen? »Bo! Senzacijonelen članek«. — Preberi! — zaprosila Je žena. in mož ie začel čitati. Lepo so zvenele njegove besede. Končal je »vivos voco, mortuos plango«. Zena ga ie občudujoč gledala. — Koliko pa ti plačajo zanj? » »Petdeset kron bo že!« odgovorit je mož. do konzumarja - šefa »Samopomoči« In zagovornika združenega »meščanstva. uradnikov in kmetov»l! Tudi njemu, Govekarju — ne smejte se, prijatelji! — njemu ne ugaja »Naprejeva dvoličnost.« »Janov obraz njemu ni simpatičen.« Bog ve, ali se boji gosp. bivši teaterdi-rektor — konkurence?! Seve, gosp. Govekar, ki je tipični Jaka Vseznal kritizira tudi dobo »socijalno demokratskih ministrov in poverjenikov«, češ: bila Je za nas pravi užitek.« Gosp. bivši teaterdi-tektor govore o sebi že v pluralu ma-jestatiku. »Za njih« ie bila ta doba užitek. Prav! Z veseljem kopiramo te veliko priznanje! Na tihem pa moramo reči. da le za nas. to se pravi: za žuinailste in politike, za literate in znanstvenike ter za poštene ljudi sploh — bila vsaka Govekarieva do ba vse kaj drugega nego užitek... Cankar je vedel, komu je stopal na rep...-------- Na kratko bodi oa to-le povedano: v »Slov. Narodu« laže g. Fran Govekar z namenom, da se prikupi svojemu večkratnemu šefu dr. Iv. Tavčarju, laže grdo o zadnjih deli. Pripoveduje, da se je v Sloveniji pripravljal prevrat, da so hoteli dr. Le mež, Golouh. Petrič in Žorga napraviti v Slovenili sovjetsko republiko In da te naš »Naprej« težnje za takim ptevratom podpiral Temu pa se Je napravilo konec na Zaloški cesti... Gosp. Govekar seve tudi zmerja prav po Krjaveljsko delavske množice češ zgodilo se ie celo, da so »komunisti«, na čelu lim pobesnele megčre, planile s palicami na zdravnike. usmiljenke ta na duhovnik, jih opljuvale ter nekatere pobile na tla«. Gospod Govekar bi se ne čudil, »če bi se to zgodilo med divjaki«, ali med Slovenci?! Vzklika zato. da ie vojska poživinila Slovence, najkultur-nejše pleme... — Razume se, da sl io večinoma vse gospod Govekar Izmislil. Mož se hoče pokazati! NI res. da bi slovensko delavstvo nameravalo kak »prevrat*. Ako je kak dr. Lemež »brenčal«, ako ie kak inžener Gustinčič kdaj kai »fantaziral« — to seve nima z gibanjem slovenskih železničarjev ali splošno stavko nič skupnega! Ka-kor ie zašel tfosp* Govekar med lite-rate in med »meščane, uradnil^e in kmete«, tako ie zašel kak doktor Lemež ali inžener Gustinčič med poštene delavce. Kakor intrigira Govekar tam, sta ta dva intrigirala tu... Ako se je zgodilo, da Je vsled strelov ogorčena množica padla po duhovniku Kalanu, le to obžalovati. Razsoden človek oa ne bo zmerjal na Govekarjev način! Duhovni svetnik Kalan stoji kot Triglav visoko nad Govekarjem, v presojevanju celo nad njim samim storjenega de- — Petdeset kton — kakor bi zase govorila žena -- petdeset kron; to bo za tri kile moke ali za eno kilo masti pri Samopomoči; — v mirnem času bi to veljalo 1 krono 20 vin. oziroma 1 krono 40 vin. Prestrašen jo je pogledal mož. »Kaj - samo 1 K 20 vin. sem zaslužil sedai?« —- Ne, ali za 50 kron se sedaj dobi koindi toliko kot pred vojno za l K 20 vin. — odvrnila je žena. — Veš, — je nadaljevala - meni se zdi, da si v članku pretrd in preoster s sodbami; ženske, ki moramo obračati krajcarje, hujše občutimo draginjo kot vi moški, ki hočete opoldne obed. zvečer večerio. in ni vam posebno mar. kje in kako me to dobimo. Veš — včasih bi tudi Jaz šla na ulico in kričala kar socijalistka bi postala, ali spomnim se Še ob pravem času, da sem žena-magistratnega svetnika in literata ... — Hudo ie živeti sedaj, ljubi moj mož. -• »Seve, res ie. kar govoriš — pritrdil ji je neodločno mož — zato pa delam cole noči. da malo lažje, dihamo«. Hvaležno ga je žena pogledala in rekla: MONOPOLIZIRANJE ZUNANJE TRGOVINE Z ŽITOM. LDU. Belgrad, 27. Ministrski svet je podpisal naredbo. s katero se monopolizira zunanja trgovina z žitom, zelenjavo, moko. živino itd. Cisti dobiček se razdeli tako, da se porabi ena četrtina za organiziranje poljedelskih kreditov, ena četrtina ca invalide. ena četrtina za ustanovitev skladišč, ostanek pa dobi država. Na ta način bo prenehala izvozna politi • ka, ker izvoz poslej ne bo več stvar zasebnega Interesa, ampak javnega. STAVKA V GORENJI ITALI.fi. LDU. Madrid. 27. (DuaKU. — »Havas.) Uradno poročajo, da le več strokovnih zvez v protest proti aretaciji rdečega odbora stopilo v stav- < ko. Gibanje se ie razširilo tudi na cestno železnico in na tiskarne časopisov. Oblasti so odredile vse potrebno, da se preprečilo nemiri. IZGREDI NA DUNAJSKI UNIVERZI. LDU. Dunaj. 27. (CTU.) Protlju dovske demonstracije so se ponovile na vseučilišču, kjer so nemško-na-ctjonaini dijaki svoje Judovske tovariše pregnali iz vseučiliških dvoran. Na klančini pred poslopjem so se dijaki spopadli. Razvil se je pravcati tepež. Poiicifa je posredovala in razdvojila sovražni taborišči. Komunist Melcher te prišel v spremstvu majhne čete Hudske brambe in ie pretil izprazniti klančino. Interveniral je pri načelniku državne policije, vsled česar so ob trinajstih dijaki moral« zapustiti prostor Pied vseučiliščem. Nato so nemško-nacijonalci odšli, pe-vaioč nemško-nacilonalne pesmi in vzklikajoč: »Živio Kapp živio Liitt-witz, živio Horthv!« Nemško-naciio-nalni dijaki pretijo zapreti dohod k vseučilišču tudi nenemškim diiakom. Ako se izgredi ponovijo, se bo univerza zatvorila. PRORAČUN NEMČIJE. LDU. Berlin. 27. (DunKU.) Državni finančni minister ie stavil v proračun za leto 1920, vsoto 5 milijard za obveznosti proti ententi. Za isto svrho Je bila v proračunu za leto 1919. vsota 17 milijard mark. Nemika narodna skuoščina. DLU. Berlin, 27. (RunKU. — Wo!ff ) Na današnji seji narodne skupščine sta bila odbita predlog poslanca Agnesa, da se 1. maja ne dela ter predlog poslanca Auerja, da se določi 1. rnal kot zakoniti praznik. KOLIKO BO PLAČALA NEMČIJA VOJNE ODŠOKDNINE? LDU. Berlin, 27. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« Javlja iz Ženeve* Vsota, ki se bo zahtevala od Nemčije, bo znašala 90 milijard zlatih mark in se bo plačala v tridesetih obrokih po 3 milijarde na leto. Vendar Da se more ta vsota izpremenitt po gospodarskem položaju Nemčije. Anglija je predlagala samo 50 milijard, toda Mili er and ni hotel popustiti. KDAJ ZAPUSTE FRANCOZI MENSKO OKROŽ JE. LDU. Pariz, 27. (DunKU.) Kakor poroča »Journal«, bodo francoske in belgijske čete zapustile mensko okrožje, ko bo štela državna bramba na ruhrskem ozemlju 20 bataljonov. 6 švadronov in dve bitnice. Do 10. lulija se bodo zmanjšale te čete na polovico in bo prišlo na njeno mesto 5000 policijskih čet. Ostale čete bodo nato 10. julija zapustile ruhrsko — Samo, iaz bi kaj drugega pisala. Kaj bi udrihala po revežih, ko smo pravzaprav tudi mi uradniki siromaki?! — Zasmejal se je nato s samodopa-daienjem gospod magistratni svetnik in literat; »Kakor kdo more m zna. Veš, danes ie med meščani štimunga proti komunistom. Moj Šef dr. I. Tavčar tolče po niih. V Zagrebu so ustanovil, sindikat proti niim. Mogoče bo tudi kai takega v Ljubljani«. Ko ga ie žena začudeno gledala — Je nadaljeval: »Hm — človek mora biti vedno oprezen, če se napravi tak sindikat, potrebovali bodo — tajnika. Ce sem bil že teaterdirektor, in sem sedai šef »Samopomoči« in konzumar, zakaj bi ne bil tudi tajnik sindikata? Prakso že imam. Samo da nese' Sai sama praviš, da ie težko živeti. . . Treba se Je pravočasno oferirati«. Žena se Je obrnila proti oknu hi pritekla JJ je debela solza po malem licu .. . —------ V torek pa ie izšel v Slovenskem Narodu« članek: Epilog ali prolog — od Frana Govčkarja ... ozemlje in se bodo tudi nadomestile s 5000 mož policijskih čet. ZBORNIČNE VOLITVE NA DANSKEM. LDU. Kodani. 27, (DunKU.) Kon-čnovellavnl izid volitev v folkething (poslanska zbornica) je nastopen: 11- — Državna zaščita dece In mladine snuie v Sarajevu dom za vajence, da se na ta način lažje nadzorujejo. Uvedli se bodo tudi posebni tečaji. Nadalje se Je sklenilo, še letos ustanoviti letovišča za šolsko mladi no čez počitnice. Občinski odbor je sklenil ;ustanoviti urad za zaščito dece. — Belgrajska občina začne v kratkem graditi hiše na Topčider-skem brdu. — Kadilci veselite se! Po poročilih iz Grške bo letošnja žetev tobaka v Grški Macedotiiji veliko večja od lanske. — 250 milijard bankovcev ie po poročilu belgrajske »Pravde« natiskala že sovietska Rusija. Nam bi se zdelo neverjetno, ako bi ne imeli pred očmi dejstva, da hoče ravno Sovdepija uničiti denar z denarjem. — Nov osebni železniški tarif v Čehoslovaški, Dne 1. mala stopi na čehoslovaških železnicah v veljavo nov osebni tarif. Do 250 km se za osebo in kilometer zaračuna 16 vin,, do 350 km 12 vin. in nad 350 km 6 v. Voznina v drugem razredu znaša še enkrat toliko kot v tretjem, kdor se pa vozi v prvem razredu, plača dvojno ceno drugega razreda. Za brzo-vlak Je treba plačati dodatek, in sicer do 100 km 8 K, do 250 km 12 K, do 500 km 16 K in nad 500 km 20 K. — Dva nevarna dunajska kvartopirca — zastrupljevalca prijeta. Na Dunaju sta bila aretirana neki bivši vitez pl. Huymann in Spitz. V kvartopirskih beznicah sta igrala za velike svote. Sklenila sta svoie dobičke še povečati s tem. da kadar izgubita, zastrupita na skiiyal onega, ki bi dobil, s strupom v črni kavi. Ali že prvi poizkus se iima ie ponesrečil. Ko sta se v drugi sobi na ski ivai pornenlco-vala, kako izvesti plan, iima ie pri-;luškoval nekdo, ki ie ž njima igra! Vmešaval se je v njun pogovor in si izdajal za njunega zaveznika, nakar sta mu ona dva izročila strup, s katerim naj bi izvršil zastrupljenje. lega pa ni storil, temveč Je oba zastrupljevalca, večkratna tatova, ovadil. Po divji gonji po ulicah so oba zločinca, ki sta v begu streljala na svoie zasledovalce, uieli in zaprli. -■ UJedinJenJe socljalno - demokratičnih strank v Šlezlii. Pogajanja med obema frakcijama sociialno-de-mokratične stranke v Sleziji so dovedla do popolnega ujedinjenja. Neodvisni so odklonili vstopati v koali-ciske vlade, izjavili pa so se pripravljenim sodelovati v čisto socijalistič-ni vladi. — Ustanovitev mestne občine Ve-leberlina. Pruski deželni zbor ie v torek, 27. t. m. sprejel v poimenskem glasovanju s 169 proti 148 glasovom zakon o ustanovitvi mestne občine Veleberltna. — Sultan ie začel vsled neprestanih denarnih kriz svoje vlade proda- J jati umetnine, dragocenosti in druge j raznim narodom uropane predmete, j ki se nahajajo v njegovih palačah. Poizkušen komunistični pre. vrat na Bavarskem. Na Bavarskem so odkrili 18. i. in., da ie obstojala v Nieder-Sch&nfeld komunistična organizirana zarota, ki bi bila morala beralcl 48 mandatov, pridobili 4 man,-* date. socljalisti 47 mandatov, prido« bili 4 mandate, konservativci 28 mandatov. pridobil 7, radikalci 17, izgubili 5, pridobitvena stranka 4, prido« bila 3, svobodno-socljalnl demokrati. neodvisna desnica in neodviMif radikalci so izgubili do en mandat, j najprej razorožiti vojaške posadke, nato pa inscenirati splošen komunističen prevrat. Preiskave so v teku. — Grška kraljevska dvojica X pregnanstvu. Bivši grški krali Konstantin biva s soprogo v okolici Luzerna v Švici. »Le Cci de Pariš« piše. da ie sedal Konštatinovo financ!-fehio stanje boljše nego lani. Največ-ie dolgove Je poplačal. V Grčiji ie še mnogo bogatih trgovcev, ki verujejo v Konštatftiovo zvezdo in mu da-JeJo denar. Zlasti ga podpira grški bogataš Petralias Iz Patrasa, ki Je lastnik nekega velikega hotela v Cu-rihu. Govori se, da neka bogata Amerikanka dale znatno podporo tudi Zofiji Hohenzollern, bivši kraljici, ki se še vedno strašno huduje na zavezniške vladarle hi državnike. M ^ razgovoru se izraža o VVilsonui »amerikanska svinja«, o Llovd Geor-geiu« . angleški malopridnež«, o Clemenceau, da le lopov in apaš; privošči sl pa tudi člane berlinske vlade. — Nekdo ii te poslal nekoč Kautske-ga knjigo, id razkrinkuje povzročitelje svetovne vojne. Razkraliica ie strašno besnela, ko Je čitala stvari, ki se tičeio nie in nienih sorodnikov. Knjigo ii ie poslal baje sam Konstantin, ko ie bil nekoč v Curihu. iz radovednosti, kaj bo neki rekla o njej. — Rešilna obleka. Nedavno se je iznašlo obleko, v kateri se je človeku nemogoče utopiti. Obleka ie nepremočljiva in ker ie tudi nepredušna, drži človeka na vodi kolikor časa hoče K obleki spadajo tudi nepremočljivi čevlji, kateri so obloženi S svincem, da drže človeka stoječega v vodi. Obleko se Je pred nekoliko časa pokazalo interesiranim liudem, ko Je človek noseč omenjeno obleko zabredel v globoko ledeno-mrzlo vodo in se prosto gibal, ne da bi mu segala več kot do prsi. Dnevne vesti. Kapitalistična aesramuostl Meščansko časopisje, liberalci iu klerikalci, duhovniki in profesorji* ianja... Pa -- od Kriavlia ni pričakovati trezne presoje in verodostojnosti. Bog 7 njimi me Novice. Stev. 99. Zraven še kakšen faliran literat — vse kriči, da le Hudstvo podivjano in 'da le tega kriva sociialna demokracija. Veste kdo ie nositell te ljudske [»Surovosti«? Volna, petletna, stra-Sna vojna! Kdo pa ie bil povzročitelj te vojne? Kapitalizem in njegovi služabniki. Gospod Janez Kalan, niprav. da ste pristranski! Spomnite se, ka ko se ie vse takozvano klerikalno časopisje navduševalo za vojno kla-nie in vse surovosti, ki so zvezane 3 tem. Spomnite se vaših navodil, da ie treba za dom. vero in cesarja pobiti in postreliti »sovražnika«. Pet 'dolgih let je meščansko časopisje ta ■ ko »vzgolevalo« ljudstvo in sedaj se zgraža, da ie »postirovljeno« Sram Vas bodi. hinavci! Članek »Pametna beseda« Stgovor s. Kovača iz Hrastnika), ki Smo ga včeraj priobčili, nekateri so-drugi napačno razumejo. S. Kovač je fasno naglašal gonjo proti zaupnikom in organizacijam. V tem je videl pogubo. O »pučih« in drugih takih stvareh pa v tej debati ni bilo govora več, kakor toliko, da ni pametno, če se množice razburja, ker so razburjene vsled razmer. Golouh pa sam ni zagovarjal »pučevske« taktike. Najbrže velja isto za dr. Lemeža; z njim pa osebno nismo toliko govorili. Le datte Jih! V torek ie objavil »Slov. Narod« Članek »Epilog ali prolog«, ki ga je napisal magistralni komisar Fran Govekar. Ne bavili bi se s tem malo-Domembnim človečkom, če bi njegov Članek ne bil zrcalo misli naših liberalcev. ki lih ie že prav malo pod solncem. Mož je bil svojedobno pri Hublianskem teatru, kjer si je prido ■ bil neminljivo slavo s svojo »Krpanovo kobilo«. Pozneje je tudi kot literat faliral in piše Ie še za solde, kler ga potrebujejo. Zadnie čase ie začel nolitikariti in misli delati konkurenco g. Lileku, davčnemu upravi telju, pri snubitvi uradniških glasov. Ta človek torei proglaša stavkujoče in z obstoječimi razmerami nezadovoljno delavstvo za poživinieno ošabno, smešno, bahaško, fanatično kanibalsko liudstvo. skratka: »za zijala in nevedno sodrgo!« To je torej možakar širokih ust. od katerih je Ribničan za svoje žlice mero vzel — ki so Ea poslali v boi oče dr. Tavčar m slovensko liberalno meščanstvo, da dviga lopar nad revnimi ljudmi, ki si služiio kruh s trdim delom. Vse kar leze ino gre je danes na Slovenskem v taboru reakcije in v najtesnejšem oblemu s klerikalci. Preliubi klerikalci, le dajte lih po riti te naše »demokrate«. Nič se ne bomo jezili, l>rav vam bomo dali! * Amerikanska podpora pri »Splošnem kreditnem društvu«. Vloženih le bilo doslei toliko prošenj, da bo mogoče dodeliti podpore le najbolj potrebnim. Vsled tega novih prošeni ni treba več vlagati, ker se vsled omejenosti razpoložljivega zneska na nja ne more več ozirati. Brezvestnost? Prejeli smo: Zadnje čase tožijo gospodinje, da ni mogoče napraviti iz moke lepega kruha. Tudi v moiem gospodinjstvu se Je pripetil ta slučaj. Po zavživanju tega kruha sem občutil težkoče v želodcu in dobil hud glavobol. Površna preizkušnja te bele moke (17 K kg> ie pokazala, da vsebuie moka zmleti divji kostanj! Dognal sem. da dobavlja to moko milijonarska žitna tvrdka Knez. Kai pa poklicane oblasti, ali Hm ni nič za zdravie delavstva? Svoi čas se ie take primerke kaznovalo^ Ali ie danes tudi že ta brezvestnost dovoljena? J. K Likvidacija moratorija. Podpisana ie naredba o likvidaciji moratorija v državi. Najvažnejše točke te na-redbe so: 1. oprostitev plačevanja obresti za vse vrste dolgov iz vseh Šestih vojnih let 1914—1920. 2. Vsi denarni zavodi se oproste svojih meničnih portfeljev, ki ogrožajo s svojo dubioznostjo bančna aktiva, in se vse te tirjatve preneso na državno likvidacijsko banko. 3. Vsi Žiranti na vseh menicah se oproste svoijih obveznosti proti državi, ki se Preneso na likvidacijsko banko. Obveznosti ostanejo samo za akcep-tante, katerim se dovoM rok šestih ^t, da uredijo svoje obveznosti. LDU Vrnitev nežigosanlh kronskih ?ovčanic. Finančno ministrstvo je •zdaio naredbo, po kateri se bodo vmili lastnikom vsi zadržani neži-Sosani kronski bankovci, da jih po-abijo zunaj mej naše države. T • inšpektorat državnih železnic v nibljani objavlja: Na progah inspe-Kjorata državnih železnic v Ljublja- ^ od danes 28. t. m. ob 12. opol-»ne vzpostavljen ves osebni in to- vorni promet, kakor fe btl pred stavko. Obratno ravnateljstvo lužne Železnice naznanja: PričenSI Jutri, četrtek, 29. aprila vozijo do nadaljnjega nastopni osebni vlaki: Na progi Logatec-Zidani most-Zagreb Sisek-Belgrad ekspresna vlaka št. '14 in 15. na progi Maribor-Ljubljana vlaka št. 35 a in 36 a. na progi Zidani most-Ljubljana vlaka št. 37 a in 42, na progi Llubljana-Logatec vlaka štev. 87 a in 84 a, na progi Ljubijana-Bo-rovnica vlaka št. 35 c in 60 a. na progi Zidani most Zagreb-Sisek vlaka št. 502 in 509, na progi Maribor-Spi-lle-Qradec-Dunai vlaka št. 35 in 858, na progi Mar.bor-Špilje-Ljutomer vlaka št. 50^1801 in 1826 a/1821 a, na progi Maribor-Grabštajn vlaka štev. 474/415 in 414/480, na progi Mari-bor-Pragersko-Kotoriba vlaka štev. 356/205 in 228 b. Razen tega prevažata osebe do preklica še vlaka na progi Ljubljana-Maribor št. 85S in 831. »Narodna tiskarna« v Uoricl le izdala za leto 1920. »Goriški kole-dar* v 17.000 izvodih. Razpečal se je skoro ves. Pripravlja se tudi izdaja posebne večje spominske kniige pad lih vojakov, ki bi vsebovala tudi slike iz porušene Goriške in slike padlih slovenskih voiakov med vojno. Zaprte gostilne. Policija Je uradoma zaprla dve »okrepčevalnici«. Gostilna »Zlatorog« ‘e točila v steklenicah mesto malinovca — vino. v okrepčevalnici v severovzhodnem delu mesta pa je zalotila razne gospe na kegljišču. Ta okrepčevalnica Je gostilna »Drašček« v Bohoričevi ulici. Pomanjkanje zdravnikov na deželi Od preobrata sem je bilo v Uradnem listu In v dnevnikih razpisano veliko število okrajnihi m okrožnih zdravniških služb v naši ožji domovini na Kranjskem, Štajerskem m Koroškem, a le prav majhno število teh služb je bilo mogoče zasesti. Poznavalcem razmer je znano, da najdejo praktični zdravniki na deželi večinoma dosti ugodnejše eksistenčne razmere, kakor v mestu, saj niso redki slučaji, da so si zdravniki na deželi vstvarili prav dobro mate-rijelno stanje, toda vkljub temu silijo vsi mladi zdravniki v mesta; posebno v Ljubljani in v Mariboru je že zdravnikov dosti preveč. Ta beg v mesta je tudi ena težko razumljivih posledic vojske. Kakor čujemo, provzročajo te razmere našim oblastim resne skrbi. Na deželi raste ne-zadovoltstvo: iz raznih krajev in občin prihajajo obupni klici, naj se jim vendar da zdravnika, okrajna glavarstva pa se pritožujejo, da ni moč uspešno nastopati proti epidemijam. Če že ne skrb za splošno blagostanje domovine, bi morali lastni interesi siliti zdravnike, da se potegujejo tudi za službe na deželi. Če se sedanje razmere v kratkem ne Izpremene, ne bo preostalo druze-ga, kakor da se v deželo pokličejo inozemski zdravniki, seveda v provizorični lastnosti, kakor se to dogaja že v Srbiji in na Hrvaškem. Kajti v skrbi za obolele svojce, pri odvračanju epidemij, ki ogrožajo prebivalstvo, se nehajo narodni oziri. Občinam na deželi Je ljubše, da imajo tujega zdravnika, kakor da bi ne imeli nobenega. Če bo na ta način v deželo prišla ne všečna konkurenca, ne bo to krivda naših oblasti, ki imajo predvsem skrbeti za interese prebivalstva in za zdravstveno blagostanje celokupnega naroda. Mladi slovenski zdravniki naj bi resno prevdariji te razmere. — Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro. Filip Uratnik: Moj dostavek k članku »Pametne besede*. Sporočilo se mi Je. da si ie poli-cila »Naprejev« članek »Pametne besede« zelo pozorno ogledala in da dela na podlagi njega vse mogoče zakliučke. Zato lo prosim, da si prečita vsai tako pozorno tudi moje pripombe k temu članku. Sodrug Kovač Je omenil samo gotova delstva. laz pa bom ta dejstva razložil in beli teror in njegova policija nai bosta uverjena, da ni stvar niti za las drugačna, kot jo slikam. Ko sem bil pred letom v uradni misili na Jesenicah, nam ie dr. Pav-liček z vso resnostlo trdil, da le ta-mošnje delavstvo zato tako razburjeno. ker hodi na Jesenice — sodrug Kristan in ga hujska. Politiki dr. Pavličkove in Govekarjeve sorte si namreč ne morelo misliti sveta brez stvarnika in razburjenja brez hujskača. V resnici pa ie stvar popolnoma drugačna. Delavska politika le našla med delavstvo:« po vojski dve psi- hični prvini, s kolima Je morala računati kot z gotoyim delstvom. Na eni strani nepopisno razburjenje, ki je pritaieno že dolgo klilo in je bilo posledica grozot vojne. Na drugi strani neomajno vero, da stojimo tik pred velikanskim socijalnim preobratom, ki naj vse težave trenotka na mah reši, vero, ki so Jo vstvarili veliki revolucijonajmi dogodki naše dobe. Kakor nobena vera, tako tudi ta vera ni bila vajena računati in je bila slepa in gluha za vse ovire, s koiimi mora vsaka praktična, četudi najre-volucijonarneia politika računati. Ona je bila vsikdar in povsod pripravljena iti z golimi rokami v oaenl strojnih pušk. Pripravljena ie bila z naivečio naivnostjo za vsako storijo in ni dvomila niti za trenotek o vspe-hu. Vse. kar policija s tako vnemo išče. so izrazi te vere. naivne štorije iz ulice in načrti ljudi, ki so vajeni igrati vsled svoje starosti — Indijance. Jaz sem videl v tem vedno eno najresnejših nevarnosti za delavski pokret. Prijatelj Golouh pa ie to nevarnost nekoliko omalovaževal. V tem pa tiči vsekakor že vsa njegova krivda. Če je po razkolu vsa ta nevarnost silno narasla, ie to čisto naravno. Razkol je bil v praksi bol proti starim voditeljem in zaupnikom. to ie proti onim silam, ki so do tedaj zabranjevale, da ni vodilo re-volucilonarno razpoloženje delavstva na samomorilna pota. To te moralo imeti v praksi samo to posledico, ki io omenja v svojem govoru sodrug Kovač. In drugega on tudi ne trdi. On pravi: prišli so. govorili so proti osebam. — posledica pa ie. da gre politika na pota, ki lih ne morem zagovarjati. Zakaj le moralo biti tako? Ne zato, ker bi bil delal Golouh krvoločne in naivne načrte, kakor nam jih servira Večerni list, ampak zato, ker je vodil razkol v stranki z nujnostjo do tega. da ie dolgo dušeni ogenj vzplamtel, ko so bile odstranjene ovire. Če je že to samo greh, — potem o beli teror, ne poza~ bi tudi na Večerni list in vse njegove zaščitnike gori do dr. Brejca, ker krivda ne bo samo enaka na obeh straneh, ampak bo na tej poslednji strani najbrž večja, (čc misliš cenzor tudi to cenzurirati, zapomni si vsaj sam, da je to do pičice res.) Sicer pa — nesreča ni tako velika. vsaj ako gledamo na stvar tako. kot je treba. Vera, ki ni računala, j»miorala priti prej ali slej do izraza. Ovire, na koje je Pri najnedol-žnelšem razmahu zadela. Jo bodo navadile računati. To pa ie tisto, kar se mi je zdelo od nekdaj potrebno In o čemur so sl vsi delavski politiki na jasnem, pa najsi stoje na desni, v sredi ali na levi. Izkušnja je morda v tem slučaju edina pot k ozdravljenju. Če je kaj v stanu vrednost drago kupljenih izkušeni zmanjšati, bo to zopet brezumnost belega terorja, kojega eksponenti mahajo kakor norci okrog sebe, ne da bi gledali. kani nadaio udarci. Pozaprli in pokvarili nam bodo nešteto dobrih in treznih značajev — koliko Kovačev je že danes pod ključem -- in lahko si je misliti, v kakšnem duševnem razpoloženju se bodo vrnili. Zdi se pa, da so strankarsko po. litični oziri in udarci na delavske organizacije tu zopet glavno. Dr. Brejc in njegova stranka mislijo zopet t L’etat c‘est moi' In še eno besedo ob tej priliki! Za delavstvo je v tem momentu glavno, da stopi krepko na branik in da strne vse svoje sile. Resolucije mariborskega kongresa z dogodki zadnjih dni niso ovrže-ne, saj smo tisti, ki smo pri njih zelo aktivno sodelovali, te dogodke predvidevali. Nujni razlogi, ki so za to politiko takrat govorili, ostajalo še nadalje v veljavi. Dogodki zadnjlu dni so nam samo onemogočili, da bi izrekla stranka v važnem vprašanju glede bodoče strankine politike svoj končno veljavni da ali ne. Zato bi se moral po mojem mnenju list vsega ogibati, kar duhove v teh težkih dneh razdvaja in odločitvi prejudicira. Direktiva strankinega kongresa je združevanje, pogled v bodočnost in ne pogled nazaj. Kultura. * Uredništvo slovenskem dela U-Ječnlčkog Vijesnlka« le prevzel gosp. dr. Franc Dolšak, Ljubljana. Zdravniki, ki dopisulelo v ta list, se prosijo, da pošiljajo svoie rokopise imenovanemu. Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice se bo vršil v ponedeljek, dne 10. maja. Na sporedu so Orieg. Slbellu«, £krlanc ter Čajkovskega »Pathetlpue«. Spored sledi. k. Ttirnela Splitsko? muzičnog društva »Zvonimir«. To dalmatinsko pevsko društvo priredi v kratkem turnejo po vseh večjih mestih Jugoslavije. Nastopili bodo moški zbori z več izvirnimi jugoslovenskimi pesmimi. Spominjajte se sklada za svojce padlih žrtev. Iz stranke. Krajevna organizacija. Jugoslovanska sociialna demokratična stranka v Llublianl priporoča vsem sodrueom in sodruguilam. da proslave prvi ma) s tem. da sredo ta dan na delo in da oddado zaslužek tega dne v sklad za žrtve zadnjih dni. Seja ljubljanske podružnice kovinarjev se bo vršila v petek, dne 30. t. m. tako! po delu v društvenih prostorih. DELAVSKA PREDSTAVA v dramskem gledališču bo v petek, dne 30. t. m. Uprizorila se bo »Golgota«. Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«. §elenburgova ulica 6, II. nadstropie. Nogometne vaie »Svobode« se vrše vsaki torek, četrtek in soboto oi) pol 6. uri zvečer. Prosimo, da se vsi člani zanesljivo udeležuleio vaj Vsak pondeljek ob 7. uri zvečer je telovadba za članice »Svobode« v realki. Članice naj se Se zanesljivo udeležuleio. Pošteni ljudje bi radi odpravili korupcijo. Da se boje zdravila, Ker se edino zdravilo za odpravo korupcije imenuje sodjalizem. Citati se ne sme le z očmi. Tudi možgani imajo svojo nalogo. PONOVITEV SPOPADOV NA DUNAJSKI UNIVERZI. LDU Dunaj, 28. (DunKU) Kakor poročajo večerni listi, so se proti enaistim dopoldne iznova spopadli nemško-nacionalni bi židovski dijaški. Med pretepom Je bilo več židov-sko-nacionalnih In nemško-nacional-nih dijakov ranjenih. Redarji na konjih so zasedli cesto, da bi ločili nasprotnike. MADŽARSKA ZAHRBTNOST. LDU Praga, 28. (DunKU). Os« poročajo o gibanju madžarskih čet In o vojnih pripravah madžarskega armadnega vodstva ob slovenski meji Kakor javlja slovaški časnik, bi se bil moral že 8. t. m. izvršiti napad, sedaj pa so Madžari pod vtisem volitev poparjeni. STAVKA V FRANKFURTU. | LDU Frankfurt ob Meni, 28. (Dun KU). Delavci se splošno zopet vračajo na delo. Vsi časniki so mogli zopet izit!. Železničarji stavkajo dalje. MEDZAVEZNIŠKA KOMISIJA ZA SIROVINE. LDU Berlin, 28. (DunKU). Kakor doznava zastopnik »Vossische Zel-tung« v San Remu, Je italijanski ministrski predsednik predlagal, naj se sprejmejo v medzavezniško komisijo za surovine tudi nemški in avstrijski zastopniki. Lloyd Oeorge se je s tem predlogom strinjal, dočlm ga Je Mil-Ierand odklonil. FRANCOSKA POSLANSKA ZBORNICA. LDU Pariz, 28. (DunKU.) Prt včerajšnl seji poslanske zbornice Je bil stavljen predlog, da se ukine Imuniteta socialističnega poslanca Boil-lant-Couturera, čigar izročitv se zahteva z ozirom na članek, ki je izšel dne 20. aprila v »Populairu«. Socialistične skupine v zbornici so se danes popoldne posvetovale In sklenile, da ostanejo z imenovanim poslancem solidarne. Versallleska mirovna pogodba LDU. Berlin, 27. (DunKU. - Wollf.) Versailleska mirovna pogodba le stopila v veliavo med Nemčijo z ene strani in med Grčijo In Portugalsko z druge strani. PUSTOŠENJE V SIRIJL LDU. London. 28. (DimKU- - -Brezžično.) Po poročilih iz Sirije so čete Kemal paše razdrle bagdadsko železnico severno in južno od cilicij-skega prelaza. REVOLTA V GUATEMAH LDU. Pariz, 28. (DunKU. -»Agence Havas*.) Po verodostojnijj poročilih iz San Salvadorja ie bilo pri revolti v Ouatemali ubitih vjpfi kot 800 oseb. Mnogi pristaši odstavljenega predsednika Cabrere. ki so mu ostali zvesti, so bili pobiti v svojih stanovanjih. VAZNA IZNAJDBA V BRZOJAVNI STROKI. LDU. Washlngton, 28. (DunKU Brezžično.) Iz New Yorka poročajo o važni iznaldbi v brzojavni In telefonski stroki, ki bo docela predrugačila dosedanje poročanje po kablu. Po izvestju načelnika ameriške po-ročevalne službe generalnega majorja Squlresa se bodo poslej drag! in okorni kabli nadomestili s tankimi neizoliraniml žicami. Te Žice bi po principu toka brezžično oddanih valov ravnale tok v gotovi smeri, ue da bi bile same nositeljlce toka. No- vi Izum že Izkoriščajo trgovci. Doslej le bilo sprejetih okoli 40 razločnih prekomorskih poročil. Sklad n Mb Pii Sta. Delavstvo! Sedanji klerikalni režim je zahteval v soboto na Zaloški cesti žrtve. Prvo. kar storimo zanje, je, da priskočimo njihovim otrokom in ženam z denarnimi sredstvi na pomoč Zberimo mogočen sklad, po-mozimo bednim družinam! Odzove naj se temu klicu sleherni delavec kakor Je do sedaj še vedno in rad storil. Darila sprejema uprava »N a -p r e J a«, ki Jih bo sproti objavljala. Do sedaj izkazana darila 2269 K; nadalje so darovali: Babnik Rudolf 20 K, I. A. S. 40 K, Taučar Marija 40 kron, Premk Edvard 4 K. Uhan Iv., tob. delavec 20 K, Urh Franc 100 K. Strokovna podružnica rudarjev, Kočevje 500 K; A. Kristan. I. Podlesnik. I. P., A. Rožanc, R. Čelesnik, A. Prepeluh po 100 K: skupna vsota 35«>3 kron.______________________________ Aprovizaciia. Mast za člane mestne aproviza-clje in sicer po 1 do 2 kg a K 45 se dobi v vojni prodajalni na Poljanski cesti St. 16 na nakaznice mestnega, magistrata, ki se bodo izdajale dne 29„ 30. aprjla ter 1. in 3. mala 1.1. Sladkorne Izkaznice za zamudnike. Zamudniki dobe sladkorne iz-kaznice. in sicer: Iz I. do V. okraja v petek, dne 30. aprila ta iz VI. do X. okraja v torek, dne 3. maja 1920. Pozneje pridejo na vrsto člani vojn® zveze in železniški uslužbenci, za katere se objavi vrstni red v listih, tako, da zamudniki ne bodo v tem času dobili izkaznic. v»_ KnJ linic* dnevnik« JfapreJ4. I! Izila le druga izdala II lil Spisala Marc In Engels. Cena 3 K, m po&tuino 2*40 K. Naroča se v upravnlštvn „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Priporoča ge, da se denar za brošuro pofilje naprej radi nepotrebnih poStnili »troikov. V tlaku je: „Eno leto v narodnem predstavništvu". Govori ln Interpola olje aodr. Antona Kristan«. Poslano.* Vsem železničarjem na znanje ln vednost! Med železničarji se trosijo zadnje dni o meni najnesramnejše in podle laži. katere ml žaljivo kratijo stanovski in politični ugled. Poživljam vse one, kateri so v stanu, da mi le nalmanjšo teh podlih podtikanj dokažejo, da ista takoj javno v delavskem časopisu »Napreiu« priobčijo! Posebno pa, osebno imenujem, in tem potom poživljam, nai dopri-neso dokaze resnice za njihovo trditev: gospo Mici Lach. soprogo strojevodje drž železnice, gospoda Ig. Rabič, strojevodjo, gospoda Dež« mana. strojevodjo, gospoda Mat. Schein. stroj, namest., ali prekličejo v osmih dneh. ker lih bom drustač« sodnijsko zasledoval. V Ljubljani, dne 28. aprila 1920. .Inlče Juhart. stroievodia državne železnice. * Za vsebino je uredništvo odgovora* le v smiaiu tisk. zakona. Stran 4. NAPREJ. Štev. 99. S Koroške fronte. Pliberk, 24. aprila. Kako lažeia Tako je v Jugoslaviji! Pod tem naslovom je priSel neki dopisnik z notico v »Korošcu« z dne 10. aprila t 1. o našem sodr. Hlebetzu. Kakor vsi buržuazni listi, tako tudi ta koroški huisrkač že ne ve. s čim bi za čel blatiti poštene ljudi. Ko pa ne najde nikake^a dejstva, se mora pač posluževati laži. Ta parkljež piše, da prodaja naš s. Hlebetz čevlje po 800 kron. in ko se je stranka začudila tako visoki ceni. da je odgovoril: »Tako ie v Jugoslaviji«. Konšta-tiraino in pribijemo, da je dopisnik iz same zlobnosti ter mržnje do socialistov napisal ono neresnično notico. Seveda »Korošec« oz. njegov urednik smatra vse dopise za resnične. posebno pa. če pride dopis od kakega »uniformiranega«, zato jo je pa tudi z velikim veseljem priobčil. Dokazano ie in se še lahko dokaže, kadar kdo hoče, da s. Hle-befz ni še nobenih čevljev čez 450 kron prodal, dočira so v dragih kra' jih že po 800 kron. Končno zahteva dopisnik »Korošca« od poklicanih oblasti, naj pogledajo tej bandi na prste. Prav. tudi mi zahtevamo, da pride dopisnik z dokazi na dan. dat bodo imele oblasti lažje opravilo. Dokler pa dopisnik tega ne stori, ga smatramo za najpodlejšega lažnika in obrekovalca in to s »Korošcem« vred. Brez globe. Dpe 6. aprila je bil tukaj shod vseh onih Slovencev, ki so ob času zasedanja Koroške trpeli kako škodo. Da smo primorani tu govoriti zopet o policijski uri, je vzrok to. ker na večer tega dne ni vedel no- beden teh gospodov zanjo. In to v klerikalni gostilni pod imenom »Narodni dom«. Tam se je zbrala večja Črna klika, bili so večini »blagoslovljeni«, in so krokali v posebni zadnji sobi, ki jo že imenujejo »klerikalni omnibus«, še precej časa čez polnoč, akoravno je policijska ura tu pri nas ob 9. uri zvečer. A vse to brez ulobe. Če bi se pa kdo od naših sodrusrov ob času svoieea imen-dana spozabil in bi ostal v gostilni le M ure čez 21. uro, seveda v kaki drugi gostilni, bi bil dotični gostilničar takoj v »zosu« in plačati bi moral 200 kron, ker naredba se mor;; ‘•trr.oo nvaževati Teea klerikalnega črnuba pa nlkdo ne vidi. Čeprav žrelo tam po cele noči. Pri ni’rn nima naredba moči ke* se tari! zabavajo božji namestniki. Ti smejo, zanie ni to ne politični in ne smrtni greh Socijalisti pojmujemo odredbo o policiiski uri tako. da velja za vse gostilničarje brez izjeme, in ni v ntei nobene točke no kateri hi imel a klerikalna gostilna Izjemo. Zato se opozarjalo merodajne oblasti, da se taVesra gostilničarja tudi prime za vrat, kjer blagoslovljeni gosnodje popivalo cele noči. kakor se je to zgodilo dne 6. aprila zvečer, Eden, ki mu je stvar dobro znana. Kal pa to Domeni? Tukaj na Koroško so nam v vsako večjo vas poslali po enega orožniškega častnika, kakor da b, brez tth orožniki ne mogli delati službo in da bodo nam Korošcem pomagali Dri plebiscitu, drugače, da ne poide, časih so hHi za celo Koroško do trile častniki in pri vsakem okr. glavarstvu po en okralni stražmoj-ster. oa se le služba še boli natančno vršila, kot le danes to mogoče, ko imamo vse polno častnikov. Le po- mislite, pravilo, da iih ima samo spodnja Koroška približno sedem. Seveda po večini kapetani. — Ali je to res? In kal delalo? Pliberška »oemzel« politika. Napisne table, katere nosijo izključno samo pravilno ime. ki lih pa smatrajo Pliberški pobalini kot nem-čurske. so enostavno razbili in odnesli, to se pravi, ukradli, ker jih ni nikjer več najti. Tabla klet tkalca z napisom »Johann Ovčjak« pa še danes visi nad prodajalno. Gospod urednik »Korošca«, ali še veste, da ste te dni v eni Vaši številki opozorili na napis v nemškem ieziku. ki se nahaja v oknu tukalšnieua tmovea in pri tem predbavicali zaspanost fantom v Pliberku in okolici da ne vidijo kaj takega?« AH ni to hujskanje k razbijanju vsega, kar vam ni všeč. Opozorite že vendar enkrat tudi na tablo »Johann Ovčjak«, ako že imate »čist« princip razbijanja v svoji butici. Mogoče pa kaj dosežete in duša si Vam bo ohladila. Dvomimo pa. da boste or azili napis »Johann Ovčjak«. ker je ta mož slov. klerikalec in se zato njeuova tabla ne vidi. — Pliberška kuliura' Iz Slovenile. Mežica. (Fotografija naših klerikalcev.) Naše klerikalce silno boli glava, ko vidijo, da se pri nas delavsko gibanje vedno bolj širi in utrjuje. Napihujejo- se In hujskajo proti nam z vsemi mogočimi sredstvi. Ali vse iim ne bo ničesar pomagalo. Res ie sicer, da so ujeli nekaj ljudi s svojim konsu-mom, prepričani pa smo, da se bodo dotičniki kmalu skesali, da so kdai sedli na klerikalne limanice. Priznati je treba, da znajo klerikalci res j spretno voditi svojo hinavsko r olki- < ko. Podtikajo nam stvari, na katerih 1 sami bolehajo. »Večerni list« nam očita nemčurstvo! Pomedite, poštenjaki, najprej pred pragoin svoje hiše. v kateri ie večji nered kakor v naši! Skrivate pod svojim črnim irakom najbolj zagrizene nemčurje, tisi e slovite »siidmarkovce«, ki so nam vsem v spominu. Skrivate iih. utajiti pa jih ne morete. Vaša stranka jim odpira vrata na široko, ker rabi take ljudi za podobne posle, kakor so jih tako imenitno izvrševali za časa Avstrije. Pišete v »Večernem listu«, da naj gremo v Nemško Avstrijo. Toda mi ostanemo tukaj, gredo pa naj klerikalci k svojim preljubim ogrskim bratcem Hortyjeve-ga kalibra in gotovo jih mi ne bomo pogrešali. Pravite dalje, da smo hinavski. Menda pa je ravno nasprotno. Vam se bere hinavščina že kar z obraza. Sicer pa se v »Večernem listu« očitno zbira toliko gnojnice, da smrdi po njej že po celi Jugoslaviji. V dob? klerikalizma. Cena 40 vin. Prvi mainik 19!8. Cena I K. Vun z enako volilno oravico! Proč • carino na živila Cena 40 vin. Zvišanie duhon olač. Cena 10 vin. Tajnosti španske inkvizicije. II.. III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. ____________________ Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec. Tisk »Pčif tiskarne« v l iublfani Riiii Mia jusu". Č^su primerno čtivo kupujte, čitajte, razširjajte BROŠURE: Temeljna načela sociialne demokracije (Erfurtski oroeramj. Spisal Karel Kautskv. I. Kdo unlčuie proizvajanje v malem? Cena 30 vin. IH. Kapitalistični razred. Cena 80 v. IV. Država Drihodniost). Cena 40 vin. Propagandni soisi: NarodtH) vprašanje In Slovenci. Cena 10 vin. Volna in soclialna demokracija. Cena 30 vin. Bn|ižnlea dnevniku ,Na|ire|‘. m?šia Je druga izdajat! Spisala Manc in Engels. Ceuit 2 K, s poštnino 2*1*» U Naroča se v upravnlStvu ,,Naj»reja‘\ Ljubljana, Frančiškanska ulica «I. i?.oro®* Be’ d® ae denar *a brošuro posije naprej radi nepotrebnih poštnih stroSkov. V tisku Je: ,,Kno teto v narodnem predstavniitTu“. Govori in internacije sodr Antona Kristana. B2La SEVER Tapetniški Zanesljivi, izkušeni, zelo energični dve strežnici se iščeta proti takojšnemu sprejemu za bolnišnico bratovske skladniee v Trbovljah. Prošnje je naslavljati na bratovsko skladnieo v Trbovljah. M UBUnih Mn io litiijn se spiejme pri Kranjski stavbni di-užbi v Ljubljani, Levstikova ulica 19 Ml moško koio, motiko blage Pnevmatike za obleke, nekaj obleke, 2 harmoniki, 1 skrinja i. dr. Študentovska nJica 11 ptitliČje. 486 in zracnice ¥ vuh dtmenzifoh v salofll. »Promet", IMo-ioUiite pilelje, cruiba s omelcne zaraso. Automobllno odeljenle. - ., Ljubljana, Selenburgova ulica ik 4. -ttrrsa Najcenejše žarnice. Opozarjamo, da imamo v stari zalogi 150 voltne žarnice, katere oddamo na konsemente za lastno rabo dokler traja zaloga 6e po stari ceni. Obrnite se tedaj, predno drugje dražje plačate na naSo tvrdko. 110 in 120 voltne žarnice, kakor vse ostale voltaže pridejo v najkrajšem času v prodajo. Oglasite se pravočasno pri tvrdki 474 .SVETLA*, Ljubljana, Mestni trg St* 25. Važno za krojaške delavnice. V piihodnjih dnevih po zopetni otvoritvi železniškega prometa bo dospela partija električnih krojaških likalnikov novovrstne konstrukcije, pri trm kvalitete, največje trpežnosli v Ljnbljano. Reflek-tante zaznamuje tvrdka tlSVKn.A**, Ljubljana, Mesini trg Stav. 25. Kupim vsako množino cinkahsvinca po na|vl9|lh tenalc. N. Ussar, kipi«, Maribor, Schillerjeva ulica 17. Miši, podeane, stenice, Ščurki I Izdelovanje in rizpošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miSj K 7'—; za iiurke K 8 posebna močna tinktura za stenic« K 7‘—; uničevalec moljev K #*—; pratek proti mrCesom K 6' ; ma- zilo za Človeške uSi K 5 in 10; mnzilc proti ušem pri živalih K 5 in 10; prašek za uši v obleki in perilu K 6r—; prašek proti pernim uš e rti K 6’ — ; tinktura proti mrčesu na sadju In zelenjadi (uničev. rastlin) in mravljam K 6; mazilo proti garjam K 10. Pošilja po povzetju Zavod za po-končevanje mrčesa M. Jttnker, Zagreb 40, Petrinlska ul. 3/111. 14 Muki. ziii. Hansi mizarjev v Ljubljani, r. s. s o> z. vabi vse člane na ki se vrši v nedeljo, dne 9. maja 1920, ob 0. uri dopoldne v delavnici na Vidu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo o računih za 1. 1910. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Predložitev računskega zaključka in bilance za 1.1919. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Predlogi in nasveti. Načelstvo. Nadzorstvo. Prodam in en ienskl Šivalni »troj. Ogleda se: Kračun, Poljčane. I (Maricschelaer) (Obst sUig«r) oba z strokovno in večletno praktično izobrazbo se iščeta. Prosto stanovanje, kuijava razsvetljava in mali vrt. Plača dobra. Prošnje z vsemi spričevali in natančnimi zahtevami je poslati na Št. Janžki premogokop, And. Jakil, Krmelj, Dolenjsko. LJUBLJANA. SELENBURGOVA Ul. 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskoniptno banko in srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantnefe. :: SPREJEMA: ati na tekoči vačun proti najugodnejšemu obratovanja. KUPUJE ™ PRODAJA: davite, valute, efekte itd. ESKONTIRA: Brzojavi - ESKOMPTNA. DAJE: kredite in predujme aa blago, efekte itd. II, akreditiv« na vsa tu ILUnJn . i« inozemska mest in tnozemska mestu. POSPESUJE: SKŠ* ter uvoz in lrvoz. lit telefon St. 140. Tovarna Barva “SaV: Ljubljana, Poljanski nasip 4 Podružnica: Šelenbnrgovaul.3. Kemično tisti obleke. ovratnike,zape-. ivlIUlinu stnice in srajce. Podružnice: Novomesto Glavni trg Maribor Gosposka ul. 38 ________ Kočevce Št. 39. mm Nepogrešljivo za dame. Po otvoritvi železniškega prometa bo dospela partija e cktridulh ogreval *a lasne ikarje ln novovrsinlh kuhalnik ploM railldnili voltaifc. Garantirano zanesljivi prima proizvodi. V vporebi zelo čisti in Štedljlvi •n io hitro razgreti. Ker je Število kosov te pošiljatve zelo omejeno, prevzema 472 naročila tvrdka SVETLA”, Ljubljana, Mestni tra it. 25.1 Glavnica: 266,000.060 kron. Mio Iiino olie Jtt-DBM %£? drogerijam, zdrtvljišcam itd. Unlinnii anl> (succub) pio/omo cist, n« drobno in debelo onim, IflullliUV •UR ki razpolagajo i sladkorjem. Sadne kih io kompozicije Srečko Potnik, Ljubljana, Siomikova ulica 27. SOL Ferdo Sert, sam«* P® v s sianih ^sbsivlia takoj IR I Maribor, Koroška casf-3 51. Sraoavis SERT, MARIBOR. Telefc t Etev. 265 Reserv«3 okrofp 15^860.000 kron. Prešrnova ulica 56 % livnem Piodoja in mtEtrinlli piplrt«» fcersne rc; ci.Haj sprejem iR cslafcc z tfstBO rev,silo i.rr-3:t t.-'; - cleMov? ::^ec» shrambe pod la*tr.Em zaklepom strank; krediti in pretfvlnvl vstke vrste; takaso In es8kcnf*»«r.ic; nakažita »n iz- -- plažila tisa mestu tu- In Inozemstva; potovalna kreditne, pisma; sprelem čettarnlb na fceipIJee .s? '.sfcesi raiun, Ifa. -*