34. številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. februvarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij'Bk o-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za eetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već. kolikor poštnina znaia. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po B kr., oe se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolbau. U pravni it v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Delavska kriza v Parizu. X. Skoraj v istem času, ko sta se na Dunaji dogodila umora policajev in drzoviti ropi in ko je vsled teh zločinov anarhističnih elementov mej delavci vlada za Dunaj in okolici izdala znane izjemne naredbe, vršila se je v francoskem parlamentu živahna debata o delavskem vprašanji, katera se je končala z nekako nezaupnico proti sedanjemu francoskemu ministerstvu. Kajti vzlic ugovoru mini-Bterskega predsednika Julesa Ferry-a bil je z 254 proti 246 glasovom vzprejet predlog znanega radikalnega poslanca Glemenceau-a, ki je nasvetoval, da se izbere komisija 44 poslancev, ki ima preiskati uzroke delavske krize v Parizu in propada kmetskoga stanu na deželi. Po nemSko-francoskej vojski se je ves svet in po pravici čudil, da Francoska ni samo v kratkem času doma popravila Škode po vojsk:, ampak da je pred določenim rokom plačala Nemčiji neizmerno vojskino odškodnino pet tisoč milijonov frankov. K temu vspehu pripomogla* je se ve da v prvej vrsti delavnost, štedljivost in obrtnijska spretnost francoskega naroda, pa ravno toliko rodovitna zemlja in dobre letine. Milijarde. Nemcem plačane, so spet nazaj na Francosko romale za umetne in fabriške francoske izdelke. Francoskemu blagu so tudi v druge države pot gladile trgovinske pogodbe, skle-nene na podlagi proste trgovine. 1 No, tako zvani mancbesterski sistem, ki je toli na korist Francozom in Angležem, je zapustila Ru-sija, zapirajoč z visoko carino svoje meje proti tujemu blagu; njej je sledila Nemčija in konečno še tudi Avstrija, pa ne s tako izdatnimi carinskimi tarifi na obrtnijske pridelke, kakor Rusija in Severna Amerika. Francoska je kmalu Čutila hude nasledke nove carinske politike druzih držav. Francoski fabrikati vsled finega okusa izdelovalcav in mode, katera se vsemu svetu iz Pariza narekuje, vzlic viso-kej carini najdejo res še povsod kupcev, pa ne v tako obilnej meri in pri navadniših izdelkih francoski proizvodi ne morejo več konkurirati z domačimi. In še druga nesreča je zadela Francosko — filoxera va8tatrix, ki je že za več milijard narodnega premoženja uničila. V dobi cvetoče trgovine in vsled rastočega števila tujcev, ki vsako leto obiskujejo francosko glavno mesto, širil se je Pariz na vse strani in icot gobe so rastle nove hiše, hoteli in palače iz zemlje. Kakor na Duuaji pred krahom ustanovila so se v Parizu mnoga stavbena društva ia v poslednjih letih našlo je ob času zidanja 120 000 zidarjev delo v Parizu. A število stanovalcev in tujcev ni se v jed-nakej meri množilo in zdaj stoji več tisoč zlasti dražjih stanovanj praznih. Stavbena društva morajo tedaj odnehati z delom in 100.000 delavcev ne bo imelo zaslužka in kruha. Pa tudi mnoge fabrike bo prisiljene zmanjšati Število svojih delavcev, ker za izdelke ne najdejo dovolj kupcev. Ker se ob jednem s kmetov vedno pogosteje oglašajo pritožbe o rastočih na kmetskih posestvih uknjiženih doigih in o materijelneni propadu kmetskega stanu, začne tudi na Francoskem socijalno vprašanje trkati na vr.it i vlade in parlamenta, če prav se ne tako silno, kakor na Nemškem in v nekaterih fabriških okrajih na Avstrijskem. Z ozirom na te prikazni ie poslanec Langlois vprašal ministerskega predsednika, ali mu je kaj znanega o delavsk' kriti v Parizu in kaj misli vlada storiti, da pomaga delavcem Vsled te interpel.ic je vnela se je obširna debata v narodn; skupščini in se ni samo poudarjalo delavsko, ampak od znanega katoliškega poslanca grofa de Mun tudi agrarno vprašanje. Minister8ki predsednik, podoben svojim kolegom, recimo v Beroiinu ali na Dunaji, nič ni vesel bil interpelacije in je radovednemu interpelantu do pičice dokazal, da je delavska kriza le v njegovi fantaziji, da o njej noben človek v Parizu ničesar ne ve in da g. interpelant le namerava s svojim neopravičenim vprašanjem delavce bujskati. Pa zdaj so se vtikali drugi poslane;: Ceineuceau, de Mun, Perin Itd. in nasprotno dokazali ne samo, da je velika beda mej delavci v Parizu, temveč tudi na deželi in da kriza preti celo kmetskemu stanu. Mini-sterski predsednik sicer še jedenkrat odgovarja, pa veČina zbora, doslej njemu udana, ni se upala preko predloga o napravi enkete preiti na dnevni red in na veliko začudenje skupščine same dobil je Cle-menceau-jev nasvet večino. Vlada ni odstopila, ker ni stavila vprašanja zaupanja, vsakako pa je ostala v jednem najimenitnejših vprašanj v manjšini in to je za vsako vlado hud udarec. Nas pa ne zanima toliko izid debate in glasovanja, kakor uzori in nasveti k rešenju socijal-nega vprašanja iz ust vlade in raznih govornikov, zlasti, kar je rekel sedanji načelnik francoske vlade Jules Ferry. Mtnisterski predsednik meni, da ojkonomiške krize pridejo vsled prevelike špekulacije in da se ne dado zabraniti. V Parizu se je preveč zidalo in tu bo res ostalo več tisoč delavcev brez dela; tedaj bi se smelo k večjemu od krize v Parizu govoriti. (Grof de Mun kliče: In kmetijska kriza?) Minister nadaljuje: Mi kmetijske krize tako malo tajimo, kakor nezgodo, katera je zadela nekatere industrije. (Iz početka g. minister nikjer ni videl krize, zdaj pa najedenkrat pozna nezgode za mnoge industrije in za kmetijstvo.) Pa stvar ni tako huda, ker niti zaBtavnice ne kažejo večjega prometa, niti imajo uradi za javno dobrodelnost več opraviti. Trpi le potratna (luxus) industrija, izdelovanje pohištva in ponarejenega lišpa vsled nemške in avstrijske konkurence in zidarstvo. Bilanca o uvažanji in izvažanji pa kaže 1200 milijonov frankov Francoskej na dobro. Zida se zdaj privatno res manj, zato pa država in mesto Pariz pri iavnih stavbah dajeta dela 24.000 delavcem in sploh se bo 1. 1884 za 172 milijonov frankov nov b stavb zidalo. Na vprašanje, kako zabraniti krizo, odgovarja Jules Feiry: Vse, kar se more zahtevati, je, da se iz zakouodajstva odpravi, kar bi utegnilo zabraniti osobno svobodo in inicijativo; zahtevali, da vlada socijalno vprašanje rešuje, je utopija. Vsa Evropa se bavi s tem vprašanjem, a nagla rešitev je nemogoča; resnična rešitev pa je v osobni inicijativi, katero mora vlada podpirati. Vlada mora dovoliti svobodo, pa ne le svobodo dela, ampak vse dopolnilne svobode, da se delavci smejo shajati, združevati, zadruge ustanovljati itd. V dvajsetih letih bodemo videli, kaj se je s temi Bvobodami doseglo. Država druzega ne more storiti, ponavlja konečno Jules Ferry, nego, da daje svobodo, da razvija pouk in da osobno inicijativo nadzoruje in ojači. LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) Uvod. Povest, katero podajemo tukaj čitateljem, nema namena toliko popisovati kake dogodke, kakor predstavljati občni značaj cele dobe, in pokazati mišljenje, verovanje, nrav in stopinjo izobraženosti ruskega občinstva v drugej polovici XVI. veka. Pisatelj se je strogo držal zgodovine v njenih občnih potezah, ne pa tako v raznih podrobnostih, katere nemajo toliko zgodovinske važnosti. Tako je mej drugim premestil v 15G5. leto, da se povest bolje veže, smrtno kazen Vjazemskega in obeh Bas-manovib, ki se je v istini zvršila še le v 1570. letu. Ta izmišljeni anakronizem se jedva očitati more, ako se pomisli, da mnogobrojne smrtne kazni, sledeče za padom Silvestra in Adaševa, nemajo nikakega upliva na splošni tok dogodkov, če tudi označujejo osobni značaj Ivana. Opisujoč grožnje tega časa, ostajal je pisatelj nižje zgodovine. Iz spoštovanja do umetnosti in nrav- stveuega čuvstva čitateljev pokril jih je s senco, in pokazal jih, kolikor mogoče v daljavi. Vender mora priznavati, da mu je pri čitanji virov večkrat pala knjiga iz rok, in je večkrat vrgel proč pero nejevoljen, ne toliko zaradi misli, da je mogel biti Ivan IV., kolikor zato, da je moglo biti tako občinstvo, ki ga je mirno gledalo. To težko Čuvstvo oviralo je neogibno potrebno objektivnost v vsakem epičnem delu, in to je bilo uzrok, da je roman, začet pred desetimi leti, še le letos dovršen. H konci mora povedati pisatelj, da se je toliko bolj strogo držal istine in natančnosti pri opi-sanji značajev in vsega, kar se tiče narodnega življenja in starinoslovja, kolikor manj je na to gledal pri manj važnih zgodovinskih dogodkih. 18G3 I. Poglavje. Opr i Čn i k i. Sedem tisoč tri in sedemdesetega leta od stvarjenja sveta ali 1565. leta po današnjej štetvi, dne 23. junija potoval je proti vasi Medvedovki, le-žečej kakih trideset vrst od Moskve, mlad bojar Nikita Romanovič Seberjani. Za njim jezdila je tolpa borcev in hlapcev. Knez je bival celih pet let v Litvi. Poslal ga je bil car Ivan Vasiljevič h kralju Žigimontu pod- 1 pisat mir za mnogo let po bivšej vojni. Pa tedaj ni car pravega izbral. V istini je Nikita Romanovič tako potegoval se za koristi svoje domovine, da bi bil kdo mislil, da ni treba želeti boljšega posrednika, pa Serebrjani ni bil rojen za taka dogovarjanja. Zametujoč prekanjenosti diplomatične znanosti, hotel je naravnost dognati stvar, in ni dopuščal ni-kakih zavijač v veliko jezo tajnikov, ki so bili ž njim. Kraljevi svetniki so že bili voljui odjenjati, pa hitro so porabili kneževo priproščino in zaupnost, zvedeli od njega naše slabe strani, ter povekšali svoja zahtevanja. Tega on ni mogel strpeti, v polnem zboru udaril je s pestjo po mizi, raztrgal gotovo pismo, pripravljeno za podpis. „Vi z vašim kraljem ste vsi sleparji in hinavci! Jaz govorim z vami odkritosrčno, vi pa vedno premišljujete, kako bi me prekanili! kako bi me preslepili!" Ta goreč in nagel postopek razrušil je na jeden hip ves uspeh prejšnjih dogovorov, in Serebrjani ne bil bi odšel carjevi jezi, ko ne bi bilo prišlo k njegovej sreči še isti dan povelje, ne sklepati miru, a e nova objaviti vojno. Z veseljem odpotoval je Serebrjani iz Vilne, zamenivši beržuuasto obleko z bleščečim oklepom, in pripravljen je bil biti Litovce, kjer si bodi. On je že prej pokazal, da je spretnejSi na vojnem, ka In s tacim programom se upa Jules Ferry rešiti socijalno vpnjfcan$4? Neomejena osjbua svoboda, ali ne pomeni boj vseh zoper vse? Darvinova teorija ad absurdum, peliana? Povratek v prvotne predkul-turne čase človeštva, ko je pravica bila — jačja Bila? Po tej teoriji sme si posamičnik vse blago svetu nakopičiti, ako je t« dovolj premeten, da ne pride z zakonom v konflikt, in dovolj kamnenega srca, da ga ne ganejo solze m obup od njega uničenega človeka. Tak razvoj človeštvu si mi ne moremo misliti. Cti prav so socijali.>tičue teorije od skupnega imetka itd. glede ua sedanje človeško mišljenje utopična iu neizpeljive — izjema je le ruski Bmir,u — vendar se bo moralo na to delati, da se slabeji ne izreče na milost iti nnmilost jačjim, in da Osobna svoboda v boji za obstanek bi neomejena v pridobi j..'tii i i a osvoje uji, imetka iu sredstev, s katerimi bi se a* tisoče stradajočih preživelo. Doktrinarni liberalizem, plod židovske premetenosti, ki murni človeka z lepimi frazami o osobni svobodi, odgaja le surovo sebičuost in nikdar ne bode rešil socjaluega vprašanja. Vzplatmil pač bode strasti delujoče mase proti posedujoćim iii zakrivil z nova take j>ojave krvuvega upora, kakeršen je Pariz že večkrat videl v svojem obz-dji. Politični razgled. Y«»i i uitjc dežele. V Ljubljani 11. februvarja „Nar. Listom" se poroča, da vlada ne misli razpustiti drža* n«'«a zbora, ker zato nema nikakeršnega povoda. Vhdi Ugaja onemoglost sedanjega parlamentu, ker se da voditi od nje kakor onu hoče. — Ali je pa to konstuo za avstrijsko narode je drago vprašan ie. V seji, ki jo je imel olsek /a ptettesovanje izjeimiili Marceli* v soboto, obravnal je prvi del teb naredb, ktteri se tiče sistirauja ustave, v včerajsnjej seji se je pa rešil se diugi del teh naredb, ki se tiče sistirauja porotnih sodišč. Obeli sej so »e tudi udeležili ministra grof T.ooinoči, k^r je tamošnja posadka v vehkej stiski. Morala bode glada poginiti, ako od katere strani ne pride pomoč. Prodreti iz mesta pa tudi ui mogoče, ker bi mnogoštevilni sovražniki potem gotovo vse poklali. I/, Suakima pa tja mi moč poslati pomoči, ker se vojaki odpovedujejo pokorščini. — Egiptovka vlada je sklenila v Suakim odposlati nekatere angleške častnike, da 12 tamošnjih zamorskih vojakov sestavijo batalijon, kakih 600 mož broječ, ki bode vzajemno z angleškimi pomorskimi vojaki imel braniti to mesto kar je naloga angleškega generala Hevvetta, kate remu je dana tam vrhovna vojaška in civilna oblast. Kakor se poroča iz Kajire je Gordon Se živ in ie na potu po suhem mej Koroško in Abu-ilam medom. Kakor se sodi priti mora danes ali jutri v Abu-Hamed. Zanesljivih poročil v njem pa ni priča kovati, dokler ne pride v Berber. Kupci, ki so prišli v Koroško poročajo, da so ga srečali štiri dni hoda od Koroška. kor na diplomutićnern polji, in širila se je njegova slava mej ruskimi in litovskimi ljudmi. Kneževa vnanjost strinjala se je z njegovim nravom. Odlični potezi njegovega bolj prijetnega, kakor lepega obraza bili sti zvestoba in odkritosrčnost. V njegovih temnosivih, s črnimi trepalnicami obdanib o.vh, čitui |o opazovalec ntnavaduo, ne-razum ,i<> m nekako neprostovoljno odločnost, ki mu iii dopuštala premišljevati niti jedeu trenutek pri dtlu. Neravne, obokane obrvi in poševne gube ni »j njimi K;i/;ile ;-o 11 ko netvdnost in nedoslednost v miših. M jliiiii določno izboknena usta izraze vala so odkr.tosič o, trden m ueupogljiv značaj, njegov sinehlj-j pa — ueposiljeuo, skoraj otročje dobro-dusj« 10 nuiv.iOSt, tako d* b ^a kdo imel za orfie-jem ga, ko bi plemenitost, ki je odsevala iz vsake njegove pote«*, ne kazala, da on vselej doseže s srcem, kar Ue moro 01 ji n ti z umom. Občni utis govotli 1' z tuj ni vzbujal prepričanje, da se sme slednji brez skrbi zaiu-ati nanj v vseh slučajih, ki z htevajo odločnosti in zatajevanja samega sebe, da pa premišljevanje in pre oj rVanj« prestopkov ni njegova sUar. Serebrjuni imel je pet i ti dvajset let. Bil je srednje velikosti, širokih pleč in tenek čez pas. Njegovi gosti rudeči lasje bili so svitlejši, Kakor njegov zagoreli obraz, in bili so pravo nasprotje njegovim temnim obrvim in črnim trepalnicam. Njegova brada bila je kratka in repka in temnejša kakor lasje. Bil je jasen poleten dan, pa knezu se je po petletnem bivanji v L tvi zdel šij svitlejši. Zdelo se mu je, da iz polj iu gozdov diše Rusija. Brez hinavščine in zvijače ljubil je Nikita Romano vič mladega Ivana. Ti duo je držal svojo prisego, iu nič ni omajalo njegove udanosti do carja. D isi je njegovo srce že davno hrejientlo po domovini, pa, ko bi mu bilo prišlo povelje vrniti se v L;tvo, ne da bi videl Moskvo in soroddke, brez godrnauja bil bi obrnil konja in s prejšnjo gorečnostjo podal se v nove Idtve. Sicer pa ni samo on tako mislil. Vsi Rusi ljubili so Ivana iz celega srca. Kazalo se je, da je z njegovim pravičnim vladanjem nastopil za Rusijo uov zlati vek, iu menihi, pregledavši letopise, neso našli nobenega carja podobnega Ivanu Maljo pri h.) Dopisi. Iz Orclika 9. februvarja. [Izv. dop.] Po prizadevanji nekaterih narodno-zavednih mož, se je ustanovilo tukaj toli zaželjeno bralno društvo. Prvi občni zbor, ki je bil 3. t. m. izvolil se jednoglasno g. Ed. Do lene-a, veleposestnika predsednikom in njegovega brata g. Vil. Dolenc-a njega namestnikom. Gosp. Ed. Dolencu, znanemu narodnjaku, se imamo sploh zahvaliti, da je bilo mogoče osnovati bralno dru4tvo, kajti on nam je brezplačno prepusti dve sobi in tudi prvo potrebno opravo. Slava mu! Tukajšnje ljudstvo je zelo uneto za društvo in za branje sploh. Treba je tedaj le dobrega voditelja in ni se nam treba bati, da bi društvo zaspalo. In smelo trdim, dokler imamo takega predsednika, kakor je gosp. Ed. Dolenec, se nam za obstanek društva ni bat'! K mlademu društvu je pristopilo že precejšne število udov, kar kaže, da je bila vstanovitev društva v našej vasi prava potreba. Od vseh pa, ki še k novemu društvu neso pristopili, in jim je mar za narodni napredek in omiko, pričakujemo, da postanejo kinalu udje našega društva. Pa tudi okoličane vabimo, naj naše novorojeno društvo z obilnim ustopom podpirajo Podpirajmo drug drugega v izo-liki in omiki tiuroda ! Ort Savinje 8. februvarja. [Izv. dop.] Ce-njtni vaš list jioročal je o svojem času, kako tam nekje blizu kranjsko-Stajerske meje postopajo nekateri v okrajnem zastopu sedeči narodni a ki s tem, da protežirajo čisto nemskeua, slovenščine popolnem nezmožnega uradnika samo zato, ker je v rodbinskoj zvezi z gospodom, pred kut* rim se — sodeč po ne-oniahljivej udanosti neki-terih pseudouarodnjakov — uklaujajo brezpogojno tisti, ki proti lastuemu prepričanju in proti volji večine okrajnih zastopnikov zagovarjajo našemu narodnemu programu protivna in pogubonosna načela. Rečeno je že, da so samo nekateri iu sicer jako neznatna manjšina, ki stoji na strani mogočnega pokrovitelju, iu ako je vaš dopisnik o svojem času izrazil upanje, da se bodo našli možje, ki bodo imeli pogum tudi proti volji g. načelnika zagovarjati pravice slovenskega ljudstva, se ni motil, kajti kakor se čuje, je nekoliko njih predložilo pismeni predlog, tikajoč se sloveu-skega uradovanja, uačelništvu, kjer sedaj lezi in čaka svoje osode. Vsak odkritosrčen rodoljub, kateremu narodnost ni prazna frazi, ali Biedstvo — da upotrebim najmilejši izraz — do separatističnih nakan, mora odobravati postopanje za dejansko ravnopravnost vnetih mož, samo pri gospodu, od katerega bi se kaj tacega najmenj nudejali, ne najdejo milosti; kajti bil je baje jako zlovoijen, ko je predlog prejel. Jaz, ki poznam g. načelnika že dolgo vrsto let, ubijal sem se m mučil, da bi rešil to čudno uganko, in to tem bolj, ker spadam mej njegove osebne čestilce, ali zaman, celo njegovo postopanje je ali nagajivost ali pa--— Tudi tega ne uinejeiu, kako more on protiviti se opravičen m zahtevam gg. okrajnih zastopnikov s tem, da kljubuje in neće razpisati redne plenarne skupščine, ki bi imela bti že v teku preteklega meseca, držeč se menda prislovice: nZeit gevvonuen, Alles gevvonuen". No, v tem slučaji se menda to pravilo ne bode obneslo. Pa pustimo to, upajoč, da se s časom pojmi zjasnijo, naj se njegov nemški ljubljenec v osenčji njegovega pokroviteljstva prav dobro počuti do snidenja pri Filipih, ter govorimo rajši resno besedo z gg. okrajnimi zastopniki. — Ne dajte se torej slepiti in motiti, da bi od svojega prepričanja tudi samo za las odjeujali, terjajte to, kar nam po božjej in človeškej postavi gre, z vso eueiv.no iu pokažite, da ueste samo mrtvo orodje v rokah nekaterih gospodov. Učite se od uaših nasprotnikov, kateri povsod, kjer se jim posreči pridobiti še tuko neznatno pozicijo, izbacnejo pri prvej priložnosti naš materni jezik iz urada, ue glede na to, kuj poreče ljudstvo. Pri tem pa ue pozabite, da s tem, ako Bauacijoni-rate postopanje pokrovitelja, vzgojili si boste na lastnih prsih kačo, kutera bo pri prvej količkaj za nasprotno stranko ugodnej priliki obrnila svoje žrelo proti vaui! Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (.Unije.) Vodja g. Rihard Dolenec z veseljem pozdi avlja po g. deželnem glavarji grofu Thurnu naznanjeno enketo, želi pa, da bi se sklicali razen zastopnikov 1 deželne vlade, deželnega odbora in glavnega odbora kmetijske družbe, tudi še drugi veččaki z dežele. Ni dvomiti, da bodo vsi pozvani faktorji izbrali prave može strokovnjake, a vender morebiti nobeden njih ne bode dobro poznal raznovrstnih lokalu h razmer. Mnogo se je Že nasvetovaio in odobrilo po takih enketah ter odkrilo nedostatkov, posebno kar se tiče plemenske živine. Poslali so na Notranjsko le dvojno pleme, ki ni bilo za rabo, pleme, za katero nemajo Notr»njci piče, zaradi tega ni bilo niti za kupca, niti za mleko. Ziradi tega mj se nokličejo v enketo iz vseh krajev le kmetijski strokovnjaki, potem bodo imela posvetovanja kaj vspeha, drugače pa bodo iklepi jednostranski kakor so bili doslej. Podružnice naj se pozovejo, da volijo jeduega ali več strokovnjakov v enketo, gotovo bodo prave može odposlale. Gospod Zelen želi da se pokličejo le živinorejci v eukfto, čemur pa ugovarja vodja g. Do lene c, v enketo sme priti vsak v kmetijstvu izobru-žen mož. Prvi predlog g. Zelena se vzprejme. Kj se prične razgovor v drugem predlogu g. Zelena, opomni dr. Po kl u k ar, da ako se tako nadaljuje, postal bode zbor nesklepčen in ven-der je še obravnavati nekaj predlogov podružnic. Vsi predlogi g. Zelena naj se izroče centralnemu odboru, kateri jih bodo razmotri val in potem o nj h poročni deželnej enketi. Predlog dr. Poklukaria obvelja. Odbornik g. Rob i i', poroči nadalje o predlog h kmetijskih podružnic. Mokro noska jiodi užnica nasvKuje: Naj se v povzdigo živinoreje vpelje za Kranjsko jednak*! postava, kakor velja že za Štajersko iU Moravsko. Gospod Robič opomni, da po izjavah goap. deželnega glavarja grofa T hum a, razgovor v tem nasvetu pač lehko odpade, kar se zgodi. Meti ška podružnica nasvetuje: 1. Naj centralni odbor kmetijske družbe per-skrbi družbenikom dobrih, zanesljivih semen po nizkej ceni. Poročevalec g. Robič opomm, da kmetijska družba ne more imeti zaloge za semena, pač |>a bode priporočala podružn.cam v ta nameu zanesljive firme, kad.o- jo ta ali ona podružuica zato vpraša. 2. Ln blago srce za našo deco. Tisk ie prav ličen, papir dober, jezik lep in gladek, le par izrazov n. pr. „konj firkueu naj bi »e premenilo. Mladini in prijateljem mladine bodi prav srčno priporočena ta nežna knjižica, ki stane samo 20 kr. in se dobiva pri bukvovezi Bouači na Poljanski cesti št. 10. Po pošti prejemana stane 2 kr. več. Kdor si naroči 10 iztisov, mu ni treba plačati poštnine, za 20 izvodov dasta se dva za vihovuja. — (Vabilo) k veselici, katero priredi „Na-brežinska Čitalnica" v prostorih g. Grudna due 17. februvarja t I.— Spored: 1. Prvosednikov pozdrav. 2. And. Hajdrin: „Jadransko morje", moški zbor. 3. „Knezov siu/ deklamacija. 4 Kam. Mašek: „Pri zibeli," Čveterospev. 5. „Mutec,a veseloigra v 1 di janji. 6. Gj. Esenhut: „Na straži," moški zbor. 7. Ples. — Pričetek ob 7. uri zvečer. — Uatopniua k besedi 20 novčičev; k plesu 1 gld. — Pri plesu, kakor mej besedo svira izvrsten češki kvintet pod osobnim vodstvom g. Peinelta. — K obilnej udeležbi uljudno vabi veseličui odbor. — (Popravek.) V 32. številki (od petka) na šega lista bi moral zadnji stavek v polemiki proti Šuklje-ju stati tako-le: „Da se to v smislu slovenskega programa in državne ravnopravuost* odobravati ne more, je jasno!" Beseda „odobravati" jo pa stavcu in korektorju ušla, kar zelo moti. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 11. februvarja. Odsek o izjemnih naredbah končal je posvetovanje. Večina od-sekova predlaga, da se prva naredba vlade z ozirom na to, da je v zakonu utemeljena in in ker je vlada dala izjavo, da se bode ta naredba upotrebljala le za udušenje anarhističnih izgredov, ter po doseženem smotru takoj deda ob veljavo, pripozna kot opravičena. Naredba, da se ustavijo porotna sodišča, vzame se na znanje. London 11. februvarja. „Daily Nevvs" poročajo: Na Kandiji bruhnila je ustaja. Porta odposlala je tjakiij 5000 mož. Kajira 11. februvarja. Gordon dospel je 8. t. m. v Abuhamed brez ovire. Prihoda v Berber pred 12. februvarjetn ni pričakovati. Govori se, da se je posrečilo Sinkat preskrbeti z živežem. Razne vesti. * (Tisočletnica) ustanovljenja ogerske države obhajala se bode po predlogu v ta namen izvoljene komisije 1. 1894. * (V Rusiji) pripravlja «e nova ekspedicija v polarne kraje. Na čelu je dr. medicine Bumje. Vlada nakazala je v ta namen za i. 1884 10.000 za 1. 1885 pa 5000 rubljev. * (Huski Kurjer) poroča, da so inženirji pri zadniem raziskavanji v Altajskem gorovji našli velikanske sklade litija (Lithium), da ga bode dovolj na stotino let. Ta dragocena kovina se ne nahaja nikjer drugej na svetu. * (Srečen natakar.) Neka oseindvajset-letna angleška iniss, katera ima 7 miljonov mark premožeuja in stanuje v jednem največjih hotelov v Milanu se je, kakor poročajo laški listi, zaljubila v jednoindvajsetletnega natakarja, čegar oče je ubog-rokodelec in živi blizu Turina. Gospica se hoče poročiti ž njim. Mati ujeua z začetka ni hotela nič vedeti o tem; ker je pa gos|iica polnoletna, se je pa udala, ko ni mogla zavirati, in podala se je v Milan, da spozna svojega bodočega zeta Narodno-gospodarske stvari. Koliko nekatere krave raznih plemen molzejo. Naši kmetje redjo govejo živino posebno krave ali zaradi mleka za domače potrebe, ali zaradi mesa, ali zaradi vj>rege in slednjič tudi in sicer ne najmanj zaradi gnoja v vinograde, na njive in seno-žeti. Vender pa je dobavljanje mleka in vseli mlečnih izdelkov kakor putra, masla in raznih sirskih aort ona strau reje goveje živine,, na katero se pri naših kmetih še vse premalo porajta, ona je sturie-j nee, iz katerega bi po naših krajih se še dalo marsikateri dohodek za naše kmete dobiti, ko bi se gledalo, da se mleko, mlečni izdelki v bližnja mesta speta vaj o. Res je, da marsikaterega kmeta odstraši od reje goveje živine ni/ka ceua volov, krav in te et. Ali mleko ima vedno svojo ceno in umno mlekarstvo ima svojo dobiček obetajočo prihodu jost. Zato mora pameten kmetovalec ravno na to betvo gospodarstva vso svojo pozornost obračati. Da se pa iz mlekarstva tudi toliko dobička in zaslužka, pridobi I kobkor ga je pri danih razmerah največ mogoče, J mora kmet pa tudi gledati, da si priskrbi krave, ! katere so dobre mlekarice. Seveda se morajo pa jiotem take živali tudi primerno krmiti in postreči. Večja ali manjša mlečnost razuih krav je deloma ali lastnostij raznih govejih plemen zavisna. Kakor je znano je veliko plemen goveje živine, iz-raej katerih nekatera zopet boljše krave mlekarice dajejo, kakor pa druga plemena. Takim plemenom bo tedaj po pravici nadeli ime „mlečna plemena." Plemenska lastnost je mlečnost še le postala, ko so se za rejo le take krave izbirati in puščati začele, katere so se po posebno obilni mlečuosti odlikovale in da so se take dobre mlekarice že od mladih nog nmnenu primerno redile in postregle. Dr;e se tega načela so živinorejci dosegli, da je obilna mlečnost tega ali ouega plemena potem postala plemenska lastnost tako rekoč glavni značaj ravno tega plemena. Gotovo bode tedaj naše čitatelje zanimalo tu izvedeti, koliko mleka krave razuih plemeti v določenem času dnjejo. Določeni čas je tu leto dnij: Holandeika krtva je dala v 1 letu 3000 litrov Oldenbui zatika........ 2800 „ Krava Švicarskega plemena .... 2600 „ Welserthalhka........ 2990 „ Montavaaska......... 2990 „ Breitenburžanka........ 2990 „ Avrstnre-krava........ 2900 „ Anglerka..........2400 „ Sim meuthalska........ 2300 „ Shortkoru (Durham)...... 2200 „ Miesbachska......... 2200 „ KravH iz Švabskega Limpurga ... 2100 „ Pongavska.......... 2000 „ Muricodotska......... 1900 „ Ansbach-Triesdorlska...... 1900 „ Ogrska sivka......... 800 „ Leta 1856 so na Saksonskem mleko od raznih krav merili in so našli te-!e mere: Poprek je da'ala 1 krava od 55 krav holandeškega plemena.....3169 litrov Od 58 Oldenburzank 1 krava . . . 3309 „ Od 300 Algajskih krav 1 krava . . 3098 „ Od 28 domačih krav 1 krava . . . 2749 „ Da si je tudi obilna mlečnost plemenska lastnost, }.u zopet iz tega ne smerno sklepati, da bi bile vse krave jednega in istega plemena jednako dobte mlekanee. Nahajajo se namreč v vsakem plemenu boljše in slube|še nileaarice. Pri tako imenovanih mlečnih plemenih se nahajajo tinvadno dobre nd'karice, mej tem Uo druga plemena le izjemoma dobre mlekarice porajajo. Po pravici so torej postavili načelo in pri-vilo, da je obilna mlečnost v prvi vrsti zavisna od pojediustva, t. j. od posebnih lastnosti) posameznega živinfeta in da je pri izbiranji dobrih mlekaric v prvej vrsti na posamezne krave pred vsem drugim gledati. Največ na leto se je namolzlo, kar je do zdaj znauo, od neke krave brez pobliže znanega plemena na grajAčini Ileinrichsberg v Devinskem okraji na Pruskem. Ta krava je dala od 15 oktobra 1844 do 14. oktobra 1845 sovsem 8476 litrov mleka ali poprek na dan 23 litrov. Podobno veliko molzla je krava, ki je svoje dni bila znana pod imenom „r.roa Jetkah. Ta krava je bila sileSkega deželskega plemena in je na rastavi leta 1863 v Hamburgu, oči vseh izvedencev na se obračala. Njeni lastnik je bil grof Pinto-Mettkau. in ta je trdil, da je krava v letu dni namolzla 8019 litrov tedaj v mlečni dobi po 27 litrov na dan. Da je to pa tudi bila resnica, o tem so se verjetni možje po skušnjah prepričali tako, da se je krava pričo njdi pomolzla. Urednik W. Janke v Vratislavi je 12. junija 1863 dnevno dojbo na 372 litrov kot resnično zaznamoval. Krava je imela takrat 27. februvarja 1863 tele, je bila toraj 104 dni že mlečna. Ko so jo 8. julija v Hamburg na razstavo pripeljali, je dnevna dojba vsled pota na 23 do 24 litrov se znižala, kmalo pa je zopet na 34 do 35 litrov poskočila. Ko so 11. maja 1866 v Reichenbachu na Šleskem razne krave skušali, katera bi imela več mleka, je bila jedna črnomarogasta krava Amsterdamskega plemena, ki je 31 dni poprej tele imela, za najboljšo mlekarico spoznana. Po trikratni molži so od nje namolzli 33 litrov na dan. Poprek bi morala dobra mlekarica na dan 6—7 litrov mleka dajati, tako da je letno mleko pet do šestkrat toliko težko, kolikor ima dotična kravu žive teže. Razun plemena in pa pojedinstva mlečnih krav je pa še mnogo drugih uplivov, ki deluiejo na večo ali manjšo mlečno obilnost pri raznih kravah. ,Slov. Gosp.u Tujci: dne 9. februvarja. Pri Hlona t Zimior z Dunaja. — Krasehl iz Gradca. — Grilluetzer z Dunaja. Pri Mulići: Regali z Dunaja. — Leban iz Trsta. — Froitag z Dunaja Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Ho-krina v mm. 9. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-92 mm. 736- 98 mm. 737- 15 mm. -f 1-2"C -f 7-23C + 5-90C nI. zah. z. j z. si. j z. obl. obl. obl. 0-00 mm. dežja. M 7. zjutraj «2 j 2. pop. o 9. zvečer * i 737-97 mm. 737-84mm. 748-84 mm. — 1-2° C -f 8 8* C -f 2-4° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. jas. ja». jas. 000 mm. dežja. Srednja temperatura obeh dni j -}- 4*8° in -f 3-3°, za za 5-2° in :W nad normalom. Tržne cene v LJubljani dne 9. februvarja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Bež, i, ... Ječmen „ . . Ove«, » ... Ajda, „ ... Proso, m ... Koruza, „ ... l3Ča „ ... Grah „ ... Fižol n ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, ki.'ogram. . MaBt, „ . . Speh frificn „ „ povojer, „ . . Surovo maslo, p . . Jaica, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, ki'i jram Telečie „ „ Svinjsko „ „ Kosttunovo „ „ Kokoft ........ Go»ob........ SeDO, 100 b'iogfr-rnov . . Slama, „ „ . , Di /a trda, 4 k v. metre . , mehka, - . , . gld. kr. 8 12 5 85 5 20 3 25 5 51 4 87 5 60 — 9 — 10 — 3 13 94 s«; 60 72 85 2 8 62 70 64 40 60 18 23 96 50 .•>•/„ Štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . 104 gld. — kr. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/«» zlati zast. listi . 120 »25 , Prior, oDlig. Elizabetiue zapad, železnice 105 „80 „ Pti-m-. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 25 . Kreditne srečke......100 gld. 173 , — „ Rtidolfove srečke .... 10 „ 20 „ — m Akcije ang-lo-avstr. banke . 120 . 115 „ 50 „ Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. 227 , 75 , Zahvala. Srčno se zahvaljujemo vsem, kateri so našemu umrlemu in nepozabtjivemu očetu Antonu Ropas-u, dne 6. t. m. zadnjo čast izkazali. Posebno hvalo pa izrekamo xg. učiteljema Franu Sorn u in Andreju Pavlič-u, ki sta umrlega z vso šolsko mladino do groba spremila. V Št J u rji po Izumil! !! Po neutrudljivih študijah se je dru. pl. Ben< /» kile od av. v. gld. 1.— (318—30) do gld. 6.—. Marijinceljske kapljice za želodec, nepreseiuo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežuo zoper neslaat do Jedi, alabl ielodeo, amrdo&o sapo, naplhno-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgrago, da ae ne nareja pesek in pieno ln ilez, zoper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), /.oper krč v želodol, preobloienje ie-lodoa k Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato illo. Glavna znloga: Lekar C. Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane .ti -mm ^rave ima s©,ira.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunujskej cesti; lekarna JoBip Svo'uođa, na Preširnovem trgu. V N o v e m mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. VPosto'ni: Anton Leban. VGi rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekaiaa Michael Guplielmo. V Celji: lekar J. Ku^fevschmied. V K ra n j: lrkar D r arj. Sav n i k. V Kamniku: lekar Josip Močni L. V Radovljici: lc':ar A Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Črno m lj i: K kar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: loka* Karol Fabiani U^F~ SVciritGV! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuie aamo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceliske kapljice za Solodec morajo imeti v Bklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapeč.itena z ncfiim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Mariiinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-iii'sko spravljeno varstveno xnamen|e in zavoj mora biLi zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—126) I H zavarovalno društvo ta livljcnjo v Londona. Filijala za Avatrijo: Filijala za Ogersko: Dnnaj, Giselastrasse št. 1, Pešta.Franz-Jo&efsplatz 5, v hiši društva. v luši druStva. frank. 79,368.882-80 „ 15,412.821-75 Društvena aktiva.........' " * * Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1881 . . . Izplačitve zavarovalnin "in rent in zakupuin itd. za obstanka društva (1848) več kot........• • • • • • ; V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo Be je pri društvu za........• * f • ti' ponudb, vsled česar znaša skupni zncBek v slednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........• • - Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Val. Zesolikotva.. (162—12) 128,300.000 — 67,185.575-— 1.077,022.110-— Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". E3V 9179 88