Leto LXXT., št. 181 V Ljubljani, ponedeljek 10. avgusta 194*-XX Cena 50 cent. UREDNIŠTVO iN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTNUKVA OUCA. 6 ~ IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase 1* Kraljevine Italije In UNIONE PUBBL1CITA ITAUANA 8. A-, MILANO S1-S2, 11-». S1-A4, Sl-JB tat SI- prt postno cekomen Ljubljana Štev. 10-351 opoldne — M—fin a naroentea 11.— Mr, ma inozemstvo 15.30 hr CX)NCESSIONARIA ESCLUSTVA per hi pubblicita di provenienza italiana eđ estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. Piti di un milione di tonn. dl naviglio nemlco affondato Kuovi vittoriosi succestfl dei sottttnerglbili italiani in Atlantico — As&oni aeree sulTEgitto e su Malta II Quartier (ienerale delle Forze Armate romunica in data di 9 agosto il seguente boluttino di guerra n. 808: Nella griornuta di ieri si s ono svolte, sul front«* rielPEgltto, azioni di elementi esplo-ranti e delle opposte artijrlierie. Due veli-voli sono stati distrutU daile batterie con-traeree di nnstre grami i u nit a. terrestrL L'aviazinne dell'Asse ha rinnovato attac-chi su concentramentl nemicl di truppe e me/./i ed ha abbuttuto, in tombattimeiito, dne >:C'urtiss:<. Anche su Malta sono contimmte le ope-nudoni di reparti aerei italiani e tedrschi che hanno bombardato a pili riprese le at-trezzaturt* beUicbe di La Valleita, Ta Vc-nezia e Micahha ed hanno inflitto alla 1JAF la perdita di due »Spitfire«. Nostri soniiiiergihtli in Atlantico hanno affondato due piroscafi ed tina petroliera per enmplessive 24.875 tonnellate. I som-mergihili ehe hanno affondato queste tre navi sono al comando rispettivamente del Capitano di Corvetta Car'o Faoia di Cos-sato e del tenente di vascelJo Dalessandro. II totale delle navi da guerra e mercan-tili il eni affondamento da parte di nostri sommergibfli in Atlantieo, in Meditenraneo, in Mar Kosso e in Mar Nero č stato sicu-ramente controllato nominativamcnte nave per nave, supera eosi il milione di tonnellate, avendo rajrgiunto la cifra di 1,018.971. * I>e operazioni ehe sni campi di hattaglia deirOriente europeo si svnlgono e«n aeee-lerato ritmo, in aneste settimane cosi dense di eventi, eontinuano a vedere In primirimo piano le tmppe italiane; la terza divi-sione eelere, in una serie di as pri oombat-timenti svoltisi nella jjrande ansa del Don ha rajrjriunto tutti gli oblettlvl ad essa a**-segnati tanto per la bravura dimostrata dai suoi reparti, ammirazione ed entusias-mo pienamente meritati. Fna importante testa di ponte, tenace-mente ed a hingo contesa, e stat a infatti cspiifrnata od altre ben munite posizioni conquistate d'assalto dai nostri combatten-ti ehe, aneh«* in que<*ta ciroostanza, hanno let tato in stretta fraternita d'armi con i camerati tedesehi. In tale eorniee di audacia e di gloria spic se najbolj izkazali v bojnih akcijah z nemškimi tovariši. Visoko odlikovanje, s katerim je nagrajeno dolgo delovanje v te/.ki zimski dobi. je bilo podeljeno generalu pilotu Eniicu Poz/, u, poveljniku letalstva na vzhodni fronti, majorju D'Agostinisu. poveljniku skupine lovcev, kapitanoma Boviou in CerveP.iniju, poveljnikoma eskadre lovcev ter pUotOm-pO" ročnikom Omiciniju, Passariniju, Bondu, Bonetu, Torresiju. Signoiiniju in Motagna-niju. nadalje podporočnikoma pilotoma BU ronu in Bendottiiu ter podoficirjema For-naciju in Šansonu. Z istim odlikovanjem je bil nagrajen tudi oficir-opazovalec, kapitan bersaljerjev Romano. Posveti v Moskvi Tokio, 9. avg. s. List >Ciugai« trdi v uvodniku, da kažejo prihod sira Archibalda Clarka Kerra. angleškega veleposlanika, ▼ Moskvo ter potovanje generala Brad leva, Rooseveltovega emisarja v Kremlju, v Moskvo kakor tudi glaso/i o Chuivh llovem potovanju v Moskvo na nadaljnje makinacije v zvezi z ustanovitvijo druge fronte v svrho rešitve Sovjetske zveze pred propadom. List podčrtava, da ustanovitev druge fronte ni nujno omejena na Evropo, na Vzhodno Azijo ali na Afriko. List nadaljuje z opominom, da mora Japonska to stvar dobro razumeti in da mora biti Japonska v približevanju odločdne bitke med Nemčijo in Sovjetsko zvezo čedalje bolj pripravljena za dosego zmage. Velika pomorska bitka pri Salomonskih otokih Japonski bombniki in vojno brodovje so se pri Salomonskih otokih spopadli z močnim anglo-ameriskim brodovjem in mu zadale hude izgube — Sestreljenih je bilo 41 sovražnih letal — Bitka šr taaja Tokio, 9. avg. s. Glede pomorske bitke pri Salomonskih otokih se doznavajo naslednje podrobnosti: Dne 7. avgusta ob 11.30 so japonska iz-vidniška letala opazila v Koralskem morju mešano angleško-ameriško mornarico, ki je bila na poti proti severu. Po radijskem obvestilu izvidnikov so bombniki in torpedna letala Japoncev napadla v zaporednih valovih sovražno skupino. Kljub silni nevihti, ki je divjala med napadom, so se japonska letala izredno nizko spustila in metala bombe ter torpede. Sovražna eskadra je odgovarjala s svojim protiletalskim topništvom, kar ni preprečilo, da ne bi bile številne ediniee, kakor javlja včerajšnje poročilo japonskega glavnega stana, ki so bile zadete, potopljene druga za drugo. Medtem so se dvignili sovražni lovci. V letalskih borbah, ki so nastale, je japonskim letalom uspelo sestreliti v razmeroma kratkem času 41 sovražnih letaL Proti večeru so dospele na kraj borbe japonske pomorske ediniee, ki so pričele borbo z živahnim ognjem, ki je trajal vso noč. Bitka se je nadaljevala z enako jakost j o ves dan 8. t. m. in po dosedanjih vesteh še vedno traja. Buenos Aires, 9. avg. s. Uradno poročilo iz Washingtona javlja, da imajo ameriške pomorske sile, ki napadajo Salomonske otoke, opravka z znatnim sovražnim odporom. Isto rx3ročilo navaja dalje, da še ni mogoče navesti izgub zaveznikov. pri Salomonskih otokih Rim, 10. avg. a Značilnosti sovnržnTh bojnih Ufcditj. ki so jih Japonci potopili ali poskodo\-ali v bitki pri Sakjmonskih otokih, bo naslednje: Ameriike križarke tipa »Asto-rie« in »Minncapolis« izpodrivajo okrog 9950 ton in so oborožene z 9 topovi po 203 ima, 8 topovi po 127 mm. 2 topovoma po 47 mm m 8 pTOttfletalskufli topovi po 40 mm. Opremljene so z dvema katapultoma za štiri letala. Njih hitrost je 32.7 vozlov. Njih posadka je štela 620 ljudi. Angleške križarke tipa »Ausrralia« izpodrivajo 10.000 ton in so oborožene z 8 topovi po 203 mm, 8 no 102 mm, 4 po 47 mm ter z 20 protiletalskih" strojnicami. Imajo razen tega tri letalske katapulte. Njih brzina je 32 vodov na uro. Posadka pa je štela 6S0 Odmev v Nemčiji Berlin, 9. avg. s. Vest o novem velikem uspehu letalstva pomorskih japonskih sil v vodah Salomonskih otokov, ko je bila potopljena večina sovražne mornarice, so sprejeli w Nemčiji z največjim zadovoljstvom. Čustva nemškega naroda tolmači tisk, ki opozarja in pojasnjuje važnost zmage. To je zmaga, piše list »Montag«, ki je bila dosežena v enem izmed glavnih odsekov južnozapadnega Pacifika prav v trenutku, ko dozorevajo vojaški in politični dogodki. Ti dogodki se bodo v nekaterih odsekih verjetno še naprej odločilno in odločno razvijali. Medtem ko sile osi in zavezniki zadajajo sovražniku čedalje bolj smrtonosne udarce na kopnem, na morju in v zraku in medtem ko divja v Indiji angleška reakcija, ki si domišlja, da bo zaustavila neobhoden proces, ki se bo končal z osvoboditvijo 350 milijonov Indijcev izpod tujega gospodstva, so prešle oborožene sile tena zopet v napad pri avstralski obali in zadajajo tudi smrtonosne udarce, zasedajo strateško zelo važne otoke, razširjajo zasedbo Nove Gvineje in uničujejo številne močne ediniee anglosaške mornarice. Ta zmaga, ki zavzema čedalje važnejš; obseg, bo imela posledice, ki jih je težko predvideti. Gotovo je, da so bile anglos;i>ke pomorske sile, namenjene za obrambo Avstralije, znatno oslabljene. Tisk opozarja ironično tudi na propagandni trik "VVashingtona in Londona, Doslej je bila objavljena samo vest o nenadni pobudi ameriških in angleških letalsko-po morski h sil proti japonskim položajem na Salomonskih otokih. Potem je bilo objavljeno poročilo, da bitka ujroclno poteka kljub srditemu odporu sovražnika. Ta obrazec zelo sliči onim, ki jih je ista propaganda uporabljala ob drugih enakih prilikah. Gandhi aretiran V strahu pred narodnim uporom v Indiji so britanske oblasti izdale najbolj drakonske ukrepe Rim, 10. avgusta, s. Po vesteh britske poluradne agencije iz Bombava so bili Gandhi, Nehru in 17 drugih najvplivnejših članov kongresa aretirani. Trije policijski avtomobili so se ustavili zjutraj pred Gandhijevim domom. Angleški funkcionarji so stopili v Mahatmovo stanovanje in mu sporočili povelje za aretacijo. Gandhi je mirno opravil svoje molitve, se oblekel in sledil funkcionarjem v avtomobil, s katerim so ga odpeljali na železniško postajo. Tja so dospeli tudi vozovi z drugimi aretiranimi indijskimi voditelji. Posebni vlak jih je odpeljal bržkone v Poono ali Kalkuto. V pokrajinah so bili aretirani baje še drugi indijski vodje. Bangkok, 9. avg. s. Glede aretacije Ma-hatme Gandhija se doznavajo še naslednje podrobnosti: Ko se je Maha trna pripravljal za vstop v avtomobil policije, da bi se podal na stražnico, ga je njegov gost Birla svaril, naj se ne posti v ječi. Gandhi je odgovoril, da ni storil nič nepremišljenega in da se nikakor ne namerava postiti. Mahatmo in druge aretirane osebnosti so moški in ženske, ki so se zbrali pred ograjo za jutranjo molitev, pozdravili, medtem ko je Mahatma in z njim aretirani voditelji odhajal iz hiše Birla, s klicem oživel Gandhi!« Gandhi, ki je bil odlično razpoložen, je poslušal pozdrave smeje in se je pošalil s tistimi, ki so stali okrojr njeg-a. Preden je stopil v avtomobil, je bil obdan z vencem cvetlic in njegova gostinja mu je položila na glavo >saflon«, ki ga smatrajo Hindujci kot znak, ki prinese srečo. Gandhija so peljali ob oboroženem spremstvu v zasebno vilo. imenovano »Palača Aga Kana«, v Pooni. Nekaj članov izvršilnega odbora je kakor Gandhi aretirandh v wtem poslopju. Izvršilni odbrr kongresa, vse indijski kongres in vsd pokrajinski odbori so bili razpuščeni. Policijske mere so se poostrile. Močni oddelki agentov in po-jakov so preprečili v Bombaju manifestacije »kongresnih proston-oljcev«, Vič je star kakor Ljubljana Spotriiajmovci so bili v IZ. stoletju skega gradu, na Viču pa so imeli i Qnbl]an-utrdbo Ljubljana, 10. avgusta Danes je Vič ljubljansko predmestje. Ni pa preteklo še niti 10 let, kar je naselbina na južnem vzhodu mesta tvorila skupno z Glincami in Rožno dolino samostojno upravno enoto. Tega se še vsi Ljubljančani dobro spominjamo. Saj so na Viču takrat izvrstno gospodarili in na vseh koncih skrbeli, da je imela vas na pragu Ljubljane moderno lice, da so prebivalci uživali čim več sodobnega udobja. Meščani so zato rad? hodili k njim v vas. Mnogo prijetnih zavetišč, kjer »bog roko ven moli«, jih je vabilo v svoje gostoljubno okrilje. Danes so Vičan i že meščani. Preko novega predmestja je legel centralistični valjar, ki počasi pa vendar gotovo drobi nekdanjo enotno naselbino v drobne celice* okraje, ulice in posamezne hiše. Ne bo dolgo, ko meščani ne bodo več rekli' gremo na Vič, temveč gremo v to in to ulico, v ta in ta okraj, ki je bil nekoč sestavni del v;ške občine. Ne bo dolgo, ko načrti mesta Ljubljane Viča ne bodo več posebej označevali, kakor so se iz njih, žal mnogo prehitro, izgubila stara, lepa in pristno demača imena drugih okrajev in naselij, k; so danes del Ljubljane, nekoč pa so tvorila vsaj v presoji prebivalstva, če že ne upravno, samostojno, zaključeno enoto. Mnogi morda ne vedo. da so začetki Viča potisnjeni v daljno preteklost. Ne mislimo na prastare nmljanske naselbine na naših tleh. Mogoče je, da je Emona imela tudi na ozemlju Viča. koder je vodila cesta v Italijo, kakšno svojo vojaško utrjeno postojanko. To je celo verjetno, če pomislimo, da je bilo trčba nadzorovati pot, ki je mimo današnjega Polhovega Gradca vodila proti Emoni. Vendar o tem nimamo nobenih podatkov. Viharna in dolga doba preseljevanja narodov je na naših tleh temeljito porušila vse, kar ?o ustvarili Rimljani. Novi narodi, naši pradedje so si postavili nova, svojim potrebam primerna bivališča. Prav v to dobo, kakor se nam zdi zelo verjetno, spadajo prvi začetki Viča. Zgodovinarji nam o teh začetkih ne vedo mnogo povedati. Vemo na primer za trdno le, da ni prva naselbina na današnjem ozemlju Ljubljane nastala tik pod Gradom, pač pa okoli cerkve Sv. Petra. Ta naselbina je bila tako imenitna, da jo je katoliška cerkvena uprava izvolila za središče veliki cerkveno upravni enoti. Vemo tudi, da se Sv. Peter in St. Vid prepirata o tem, čigava cerkev je bila prej sezidana. Iz tega sklepamo, da je morala biti tudi na ozemlju današnjega St. Vida v takratnih časih večja naselbina. Podobno bo veljalo za Vič, pri katerem pa se ne moremo opirati na kakšne podatke iz cerkveno upravne zgodovine, saj je znano, da je Vič postal samostojna župnija šele pred dobrimi 33 leti (1: 1908). Nekaj drugega je, kar nas sili k temu mišljenju. Ko se je začel razvijati zametek današnje Ljubljane pod gradom v Šentjakobskem okraju, so na gradu gospodovali mogočni vojvodi Spohajmski, nekoč koroški grofje. Ljubljansko gospostvo so dobili v 12. stoletju, le posest je bila znatna in je spadala k njej obsežna okolica. Poleg gradu na Bokalcih sta bila njihova posest v ljubljanski okolici tudi gradova Cepi je (pod Toškim čelom) in Jetrbenk blizu Sv. Katarine. Bilj so tudi lastniki številnih gradov od Save do Logatca in od Sore do Turjaka. Zanimivo je, da so imeli Sponhaimovci svojo utrjeno naselbino tudi na današnjem Viču. Ante Beg, ki je pisal črtice o bivši občini Vič v VH. letniku »Kronike slovenskih mest«, je mnenja, da je bila to vodna utrdba ob Gradaščici, in sicer nekie tam. kjer stoji danes novi gasilski dom ali Poklukarjev dvorec, ki ga ljudstvo še vedno imenuje grad. Morda je to res. morda tudi ne. Za nas je važno, da vemo. da je taka utrdba obstojala. Od tega dejstva ni daleč do upravičene misli, da so bile na današnjem ozemlju viškega predmestja še druge hiše, da je Vič tvoril že takrat posebno naselje, seveda popolnoma kmetskoga značaja. V listinah so zgodovinarji našli omenjen Vič sicer precej kasneje (leta 1339, 1414 in 1431 kot Weyze in Weycz). to pa še vedno ni dokaz, da naselje na Viču ni obstojalo že davno prej. Vič je omenil kasneje tudi zgodovinar stare Kranjske Valvazor v svojem znanem delu Ugotavlja, da je bil tam dober mlin in lep dvorec. V zadevi nekega mlina na Viču je leta 1443 razsojal v sporni zadevi že cesar Ferdinand. ,To so poleg nekaterih drugih drobtin najstarejši podatki o Viču. Zadostujejo nam. da lahko upravičeno trdimo, da je Vic prav toliko star kakor Ljubljana. Ce pa pri tem mislimo samo na mestno naselje, ki se je razvijalo pod gradom, pa je morda še starejši. O kasnejšem razvoju Viča pa še prihodnjič kaj več. NEDELJSKI SPORT Pro Gorizia cstane v diviziji C Odi:i. ino tekmo s Cremon esejem je izgubila 1:0 — V divizijo C pojdejo Mater, Cremon ese, Juventina in Anconitana Včerajšnjo nedeljo so se pomembnejši športni dogodki na evropskih športnih terenih odigrali večinoma v vodi. V Italiji so se v Leccu sestali veslači Italije, Madžarske. Švice in Hrvatske, v Budimpešti je bila meddržavna plavalna tekma ženskih ekip Madžarske in Italije, v Zagrebu pa meddržavna plavalna tekma med hrvatskimi in slovaškimi plavalci. Drugih večjih^prireditev mednarodnega pomena ni bilo. V Nemčiji so odigrali vrsto nogometnih tekem za Tschammerjev pokal, amaterski boksarji so izvedli svoje državno prvenstvo razen tega pa so nastopili še nekateri drugi športniki. V Italiji so včeraj odigrali odločilne tekme v kvalifikacijskem tekmovanju klubov divizije C za vstop v divizijo B, kolesarji in lahkoatle-ti so startali v Bologni. plavalci pa med drugim tudi v Viareggiu. Tri tesne zmage so odločile Včeraj je končno padla odločitev v kvalifikacijskem tekmovanju okrožnih prvakov divizije C za vstop v divizijo B. Do včerajšnje nedelje se je za prestop kvalificiral edino rimski klub Mater, za vse druge je bil položaj nejasen, ker so bile moči klubov precej izenačene. Včerajšnje tekme so se končale takole: Cremonese - Pro Gorizia 1:0, Juventina Pal. - Cuneo 1:0, Anconitana - Varese 1:0. Ker imajo vsi trije klubi okrožja A Mater, Cremonese in Pro Gorizia po 4 točke, odloči količnik v korist klubov Mater in Cremonese. V okrožju B je najboljša Juventina iz Palerma s 7 točkami. Po šest točk imata Anconitana in Varese. Količnik Anconitane je za 1 gol boljši in tako pojde v divizijo B. Značilno je, da sta izpadla oba kluba, ki sta bila do včeraj v vodstvu. Nova Žižkova zmaga Pokrajinski odbor CONIja v Viareggiu je včeraj priredil 19. plavanje skozi Via-reggio. Prvič je bilo tekmovanje izvedeno 1. 1920. V imeniku zmagovalcev na teh plavalnih prireditvah so najbolj znani italijanski plavalci na dolge proge. Plavalna proga je bila dolga 1500 m in je vodila po kanalu Burlamacca od železniškega mostu do pred pristana. Start je bil ob 10.30. Poleg drugih je startal za Do-polavoro Fiat iz Torina tudi Branko Žižek, ki je bil favorit. Res je zmagal v rekordnem času 19:53.7. 2ižkov čas je novi rekord na tej progi. Za zmagovalce so bile razpisane številne lepe in vredne denarne in druge nagrade. Tekmovanje v haji na 20 km V Napoliju so včeraj po nalogu zveze priredili tekmovanje v hoji na 20 km. Tekmovalci so morali prehoditi 5 krat krožno progo dolgo 4 km in vodečo po asfaltiranih ulicah mesta. Začetek je bil ob 17. Kakor so pričakovali, je zmagal Triesti-nec Cressevich, ki je od starta do cilja rabil 1 uro, 39 minut. 5 8 sekunde. Drugi je bil Malaspina, tretji Crola. Plavalni dvoboj Hrvatska — Slovaška V sredo in četrtek je Hrvatska plavalna zveza izvedla v Zagrebu svoje letošnje plavalno prvenstvo, na katerem so nastopili plavalci iz Dubrovnika, Karlovca in Bjelovara poleg Zagrebčanov. Prvenstvo, katerega rezultate bomo se zabeležili, je služilo zveznemu vodstvu kot izbirno merilo pri določitvi moštva, ki je potem v soboto in nedeljo nastopilo kot hrvatska reprezentanca proti reprezentanci slovaških plavačev. Hrvati so šli v boj proti Slovakom kot favoriti. Njihova premoč se je izkazala že v soboto. Zaključna sobotna ocena je bila 40:19 v korist Hrvatov. Ob znatnem zanimanju gledalcev se je dvoboj včeraj nadaljeval. Čeprav nam končni izid še ni znan. je gotovo, da so zmagali Hrvati. Slovaki niso bili tnko slabi, kakor bi morda sodili po razmerju točk. Zlasti se je izkazal včeraj njihov predstavnik v plavanju na 200 metrov prsno. V tej točki sta Hrvatsko zastopala Laška nn in Stigler, Slovaško pa Manderla in Gerhadt. Po startu so vsi plavalci nekaj časa plavali v v metuljčkovem slogu. Naj-delj je vztrajal Laškarin. kar mu je prineslo znatno prednost. Računali so že, da bo zmagal. Slovak Manderla pa je izvedel sijajen finish. Uspelo mu je doseči in prehiteti Laskarina in zmagati za razliko pol metra. Manderla je bil prvi v 3:04, Laškarin drugi v 3:04.1. tretji Stiegler, četrti Gerhardt. Na berlinski športni konferenci, ki je razpravljala o ustanovitvi evropske športne zveze, je Hrvate zastopal športni vodja Miško Zebič. Uspelo mu je skleniti z Nemci plavalni dvoboj. Nemci bodo nastopili v Zagrebu 29. in 30. t. m. Hrvatska plavalna zveza je sklenila tudi z Madžari plavalno tekmovanje. 5. in 6. septembra bo nastopil?, hrvatska mladinska plavalna reprezentanca na Madžarskem proti enaki madžarski reprezentanci. Hašk je hrvatski lahkoatletski prvak Letošnje klubsko lahkoatletsko prvenstvo Hrvatske je potekalo razdeljeno v dve skupini po sistemu turnirja na tečke. Skapinska zmagovalca sta postala zagrebška kluba ConcorcLa in Hašk. Favorit pa je bila Concorsia. Prvič sta se Hašk In Concordia pomerila v soboto in nedeljo 25. in 26. julija. Tekmovanje je bilo na Concordijinem igrišču. Zmagala je Concordia s 26.966 točkami pred Haškom, ki je nabral 26.611 točk. Zanimivo je, da so se kot tekmovalci pojavili na igriščih tudi dr. Buratcvič, Gojič in drugi, ki so svoječasno zapustil; lihko-atletske terene. Rezultati prvega srečanja so bili naslednji: 100 m: Vanič 11.8, 110 m zapreke: dr. Buratovič 15.9. krogla: Ivekovič 13.49. 4-krat 100 m: Concordia 54.6. skok ob palici: Dolenec 3.30, kopje: Mrkušič 55.10. 10.000 m: Mihakč *33.36, 1500 m: Kotnik 4:03, troskok: Braune 13.08. 400 m: Ker-hin 59.8, skok v višino: Abramovič l.M), 20o m: Vanič 2S.6. kladivo: Gojič 44 20. 5000 m: Kotnik 15 36, skok v daljino: Buratovič 6.30, 4krat 40O m: 3:35.4. Preteklo nedeljo je bilo revanžno tekmovanje na Haškovem igrišču. Hašk ovci so se tokrat odrezali znatno boljše. LTspelo jim je Concordio v zaključni oceni prehiteti in zmagati. Hašk je postal hrvatski mo-štvenl prvak s 27.799 točkami. Concordia je zbrala 27.718 točk. Rezultati pretekle nedeljske prireditve so bili naslednji: 800 m: Giunč 1:5S 8 , 5000 m: Kotnik 15:(>4, 4krat 100 m: Hašk. 4krat 400 m: Hašk 3:34.2. 100 m zapreke: dr. Buratovič 16.5, 10o m: Turkalj 11 5, krogla: Mieš č 13.38. 400 m: Botka 54.0. skok ob palici: dr. Buratcvič 3.30. kopje: Mrkušič, kladivo: Gojič 44.32. skok v daljino: dr. Buratovič 6.41, 20© m: Vanič 23.4, disk: Marjan 38.83, skok v vršino: Abramovič 1.70. Ob tej pr'liki je bilo zrušenih več hrvatskih lahkoatletskih rekordov. ŠAH — Meddržavna Šahovska tekma Hrvatska - Bolgarija. Na skupščini Evropske šahovske zveze v Solnogradu so se hrvatski delegati dogovorili z bolgarskimi za meddržavno šahovsko tekmo na 8 deskah. Kasneje so Bolgari sporočili, da želijo odigrati ta dvoboj 8. in 9. avgusta. Hrvati so poslali v Solijo naslednje moštvo: dr. Dumič, dr. Licul. inž. Jerman, Horvat, Milan Filipčič. Petek. Rabar, inž. Tekav-čič in Subarič. O izidu tega dvoboja ni v naprej mogoče reči ničesar, ker sposob- Gentleman Hotelska sobarica je vstopila v sobo gospe Diane Dupont. — Milostiva gospa. — je dejala — neki gospod bi rad govoril z vami. — Ali je vam dal vizitko? — je vprašala Diana. ki si je baš pred psiho česala bujne lase — platinaste harve. — Ne. — je odgovorila sobarica, — rekel je samo. da t?re za zelo nujno in važno zadevo. Diana je odložila ščerko. se brž napudrala in vzdUinila, rekoč: — Ah. človek nikoli nima miru. Sicer pa. naj vstopi. Sobarica je odš'a in čez nekaj časa je vstopil gospod elegantne zunanjosti s kozjo bradico in monoklom na desnem očesu. Molče se je priklonil in začel z zanimanjem ogledovati lepo gospo v čipkastem negi: že ju. — S kom mi je čast .. je prekinila ona molk. Gospod je stisnil pete. obstal mimo kakor prostak pred generalom in odgovoril: — Sem grof Sergije Ivancvič Neciporen-ko. Diana mu je ponudila roko. ki jo ie poljubil z galantnostjo. dos/tojno trubadurja. — Zelo me veseli, da sem se seznanila z vami. — je dejala Diana. — Toda povejte mi. dragi grof, komu ali čemu se moram zahvaliti za vaš cenjeni obisk? Sergije Ivanovič je pogledal dami srepo v OČi. — Jaz sem v prvi vrsti gentleman in kot tak bi ne mogel dovoliti, da bi trpela tako divna žena kakor ste vi — Toda, grof! — je vzkliknila Diana, — o kakSnem trpljenju pa govorite? — Takoj vam pojasnim: čeprav sem grof. čeprar se pretaka po mojih žilah modra kri in čeprav imam v maruški Rusiji basnoslovna posestva. — je govoril Sergij« brez oddiha — vendar, draga gospa, moram služiti, če hočem zadostiti svojim življenjskim potrebam. Žal mi ni preostaialo nič drugega, nego prijeti za delo Tosta! sem privatni detektiv in kot takega me je nsjel industrijalec Dupont. vaš cenjeni soprog. Diana je planila pokonci kakor da je sedla na kaktejo. — Moj mož? — je vzkliknila. — Drznil si je vohuniti za menoj?... Svinja! .. — Ne razburjajte se. gospa — jo ie miril detektiv, — še nič ni izgubljeno. Ne pozabite, da sem gentleman. — Dobro, kaj hočete od mene? — je vprašala Diana že nekoliko pomirjena. — Ne zamerite mi, toda moja obrt je taka, — je odgovoril Sergije in si obrisal monokel s svilenim robcem. — že pet dni vas spremljam in vse mi je znano o vas... to so stvari, ki bi nedvomno pomagale vašemu soprogu doseči ločitev zakona po vaši krivdi. Neprestano ste bili v družbi markiza Oktavijana de Segurola in še več — zadnji dve noči je spal v vaši sobi... Bleda kakor smrt je Diana poslušala strašnega človeka, ki je tako mirno odkrivaj sladke tajne njenega zaljubljenega srca. — Govorite, v vaših rokah sem, — je zajec!'ala. — Ta dozdevni de Segurola, — je nadaljeval, — ni noben markiz, temveč nevaren mednarodni sJepaT, znan v podzemlju vseh velikih mest pod imenom »Nick Z4atoper«. — To ni mogoče! — je vzkliknila, si zakrila obraz z rokami m za i h te la. Grof Ivanovič je stopil k nji. — Ne jokajte, draga gospa, — jo je tolažil, — srce mi trgate... Ne pozabite, da sem gentleman ... Diana ga je pogledala z očmi polnimi tuge. • — Koliko zahtevate, da moj mož ne bo ničesar zvedel? — Gospa! — je vzkliknil. — Za koga me pa smatrate? Sem gentleman m ne zahtevam od vas nobenega denarja. Hočem ves samo rešiti tega nevarnega tipa. Vaš mož ne bo zvedel niti besedice pod pogojem, da takoj od potujete v Pariz .. poglejte dobro, če imate še svoj nakit, kajti znano mi je, da je lažni markiz malo prej z letakom odpotoval v Barcelono. Vsa iz sebe od bolesti in razočaranja je Diana pogledala v šatuljo. kjer je imela spravljen nakit. Z drhtečim glasom je za-šepetala: — Prav pravite... ta lopov mi je odnesel biserno ogrlico ... — Kaj vam ni*em rekol. gospa? — je vzkliknil detektiv ponosno. Drugič pa bolj pazite, s kom občujete in bodite veseli, da sem vsaj jaz aristokrat in gentleman. Dve uri pozneje je sedela lepa Diana Dupont v kupeju ekspresnega vlaka, drvečega proti Parizu. — Ta lopov je bil pa precej drag, — je razmišljala. — Se sreča, da sem pustila pravi nakit v Parizu in prinesla v Monte Carlo samo pc«rečene imitacije. Moj dragi lopov bo razočaran. Ta čas je pa sedel v nekem zakotnem lokalu Mcnte Carla detektiv-gentleman v družb: svoje prijateljice Biribi. — Aid si dobri denar od tiste burrujke? — ga je vprašala Biribi. Sergije, ki je bil odložil monokel, umetno-brado in brke ter postal zopet Nick Zla-toper je odgovoril: — Nisem, toda poglej toie. In iz žepa je potegnil biserno ogrlico. Na obrazu male Biribi so se pokazali sledovi vzhičenja. — Ah, — je vzdihnila. — Kako si p« ukradel to dragocenost? — Kaj enostavno: ta čas. ko je Diana plakala, sem 9e približal psihi in vzel iz ša-tulje najlepši komad. — Istočasno se je pa izprehajail pred kazino eleganten mladenič in pogledoval vsakih pet minut na uro. Bil je markiz de Segurola, ki je že pol ure čakal, da bi priMa Diana Dupont na dogovorjeni sestanek;. nos ti bolgarskih šahistov niso poznane. Kasneje bo gostoval v Sofiji tudi hrvatski šahovski naraščaj in nastopil proti mla_ dim igralcem »Branika«. Točke sukanca, prejice za vezenje, spenjanje in podpletanje S pozivom na okrožnico Vili. No. 30/205-1942 z dne 29. julija t. 1. se daie na znanje, da mora imeti prejica za vezanje lstotolikš-no število točk kakor sukanec in da mora b:fi prejica za spenjanje v pogledu števila točk izenačena s prejico za pod pleten je. Zato se tabela gori navedene okrožnice popravlja takole: Odrezki v abecednih črkah. Sukanec in prejica za vezenje za I 100 tekočih metrov 1. Prejica za spenjanje in prejica za podpletcnje za vsakih 5g I. (Se/ ntca Iz Hrvatske — Hrvatski se obeta dobra vinska letina. Stanje vinogradov na Hrvatskem je zadovoljivo, čeprav je prmanjkovalo modre galice, peronospora ni napadla trte. Tudi toče letos ni bilo toliko, da bi napravila občutnejšo škodo po vinogradih. — Hrvatska kupuje rezervne dele ur. Hrvatsko ravnateljstvo za zunanjo trgovino je dovolilo obrtniški centrali nakup rezervnih delov in orodja za popravilo ur v izjemnem kontigentu 1,500.000 kun. Rezervni deli in orodje jx> kupljeno v Nemčiji. — Hrvatski poštni promet. Za tehnično izpopolnitev hrvatskih pošt je bil izdelan poseben načrt, ki bo uresničen v 10 letih Hrvatska je imela ob ustanovitvi 964 postnih uradov, v prvem letu neodvisnosti je bilo pa ustanovljenih še 20. Hrvatska je sklenila več na poštni promet nanašajočih se pogodb z drugimi državami Pristopila je pa tudi k svetovni postni zvezi, ki ima :~voj sedež v Bernu. Poštne pogodbe je sklenila z Nemčijo. Italijo m Madžarsko. Tudi poštnim znamkam ie bila po.-večena velika pozornost. Hrvatska ima 97 različnih poštnih znamk, ki i;h je izdala njena poštna uprava v enem letu. — Ustanovitev ljudskih kuhinj na Hrvatskem. V Zagrebu se pogajajo zastopniki delavske zbornice. Korporacijskega ministrstva ter delavskih in uradniških organizacij glede ustanovitve ljudskih kuhinj za delavce in uradnike. V njih bi dobivali delavci in uradniki po zmernih cenah izdat-no hrano. Zaenkrat bi bile ustanovljene tri take kuhinja v Zagrebu in sicer prva še ta me=ee. — Novi rlanl sagrebSkega pl©d*tHc». Zagrebška drama in opeva sta dobila za novo Suzano več nevih članov. Drama je d:bila 10 mladih meči in sic?r Marijo Cr-nobori. Mio Oremovič, Jelko Sokčevic, Marijo Merilc. Smiljko Bogdanovič. Mladena š?rmenta. Srgjana Flnga. Iva Kraljevića, Branka Mešega in Pera Budaka. Med novimi opern mi močmi je tudi dosedanji član ljubljanske opere Ivan Franzl. — Hrvatski slikarji razstavljajo na T>u-naju. Po velikih uspehih vojnih slik nemških slk-rjev v Rimu. Madridu, Helsinkih in zadn e dni v Zagrebu prireja tako ras-stavo tudi Duncj. Tam bodo razstavili svoja dela tudi nekateri hrvatski slikarji, ki so razstavili v Zagrebu 30 slik. Dunajska razstava bo prirejena pod naslovom »Vojna :n umetnost«. Otvorjena b> v soboto dne 15. t. m. in trajala bo do 30. t. m. Z zagrebške razstave bodo prenesene slike nemškh slikarjev v Budimpešto. Te razstave obsegajo izključno slike z bojite. — Svečane igre v Zagrebu. Poročali smo že. da priredi Hrvatska od 10. dO 15. t. m. praznik žetve, združen s svečanimi igrami na Kntarininem trgu v Zagrebu. Sodelovali bodo Državno gledališče. Zagrebška filharmonija in Matica hrvatskih gledaliških dobrovoljcev. Namen proslave praznika žetve je izkazati kmetovalcu priznanje In hvaležnost za njegovo trdo delo ter približati vse panoge hrvatske umetnoati narodu, njegovemu življenju tn delu. — Stalni val sarajevske radijske p»staje Od 30. julija cddaja sarajevska radijska postaja na srednjem valu 222.6 m. ker oddaja na njenem dosedanjem valu oddajna postaja v Banjaluki. S tem je dobila sarajevska radijska prstaja svoj stalni val, ki ji je bil določen ob organizaciji radijske službe na Hrvatskem. — pomožni d«Vji d°m v Zagrebu. Da bi se uspešno pob:jn.la umrljivost dojenčkov in povzdignilo zdravstvo med siromašnimi sloji Hrvatske, skrbi ministrstvo narodnega zdravja za pravilno delovanje dečjh zdravstvenih ustanov in za ustanavljanje novih, da bi bilo mogoče rešiti čim več otrok In jih chran'ti narodu. V soboto teden je otvorilo min'strsvo narodnega zdravja v Zagrebu v državnem poslopju na vogalu Zvonimirove in Bogišieeve ulice pomožni dečji dom, kjer ima zaenkrat prostora 15 novorojenčkov z materami. — Nove uniforme poštnih poduradnikov in služiteljev. Dokler ne bo določena nova uniforma, morajo nositi hrvatski poštni poduradnlkl in služitelji erunke uniforme kakor hrvatski domobranski vojaki, namreč dvojni ovratnik na en g\imb in listič (parolo) višnjeve barve. Na5lti žepi so v sredini razšrjeni. Na gumbih je poštni rog z dvema vzporednima puščicama. Podurad-niki imajo ovratnike cbrobljene z zlatom, služitelji pa s sivim bragom. Po uradniških razredih se ravna število gumbov. Kapa ima obliko krožnika z znakom v sredini in z gumbom v narodnih barvah za znakom. — Prijava vojne škode. Hrvatski finančni minister je pezval vse oškodovance, naj prijavijo vojno škodo. Poziv se tiče tudi odškodnine za konje, vozove in opremo, ki so y> dali kmetje bivši jug"oclovanski vojski, pa jim ni bila vrnjena niti plačana. Kmetje morajo vložiti z dokazili podprte prijave pri pristojnih davčnih upravah. — TTreditev cest prt Banjaluki. Z odlokom oddellca za javna dela v hrvatskem prometnem ministrstvu je bilo razlaščeno v kerist države potrebno zemljišče v katastrski občini Vrbanji za regulacijo potoka, ki je izpod jed al državno cesto. Z drugim odlokom je razlaščeno potrebno zem.'jrSče na Laušu pri Banjaluki za regulacijo potoka, ki tudi izpodjeda cesto. — Hrvatska u Maska mladina v Italiji. Sto pripadnikov ustaške mladine je odpotovalo danes teden pod vodstvom dveh ustaških vod:j in dveh voditeljic ter odposlanca GILLr-a v Italijo, kjer ostanejo v mestu Forli mesec dni v skupnem taborišču z italijansko liktorsko mladino. KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 10. avgusta: Lavren- cij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zaljubljena dekleta Kino Slojra: Skandaiček Kino ITnion: Boccaccio Kino Moste: 2ivahna žena In Zimska noresti Razstava slik Eda Deržaja v galeriji Obcrsnel na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do 12.30 in od 15. do 16.30 DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Bahovee. Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Iz pokraflne Trieste — Na p<:lju slave je padel bersaljerski poročnik Bruto Ughi. Služboval je pri 12. bersaljerskem polku, ki se hrabro bori na esiptskem bojišču. Pokojni Bruto Ughj je bil v Triestu zelo znan, prav tako v Istrii. Promoviral je za doktorja in*enjerstva na pado\-anski univerzi. Hrabro se je bojeval na albanskem ;n afriškem bojišču. — Razstava ilustrirane knjige. Pod o-kriljem Zveze umetnikov ter profesionlstov v Triestu ter snndikata avtorjev in pisateljev pripravlja znani triestfnski kulturni delavec Rihard Rigo, odlični bibliofil ter strokovnjak v stvareh knjižne umetnosti, novo manifestacijo takšne vrste, ki bo izpodbudila kulturno občinstvo k živahnemu zanimanju. Rihard Rigo Ima za seboj že lep uspeh, ki ga ie bil dosegel z organizacijo razstave »Od Gutenberga do Bodonl* ja*. ki je bila pozneje ponovljena v Rimu, kj°r j° Je poselil tudi Eksc. Riccardo Del Giudice. Njegova sedanja druga razstava bo zbrala bogat izbor izvirnih del iz najrazličnejših dob od prvotiska pa do današnjeg« dne. V svrho boljšega ponazorila zbranega dragocenega gradiva bo poskrbljeno za serijo primerjalnih grafikonov. Na razstavi bodo zbrana ona tiskarska dela. ki so opremljena s slikami najrazličnejše vrste ter značnja In Iz vseh razvojnih dr>n ilustriranega tiska. Razstava bo v dvoranah Zveze profesionistov ter umetnikov v ulici Imbriani 5 v Triestu, Otvoritev ho prve dni septembra. — 250 avangatuNtov v Ro]frarij°. Skozi Trcste je odpotovala v Bolgarijo skupina 250 avantgardistov, ki bodo tam prouč-ill organizacijo bolgarsko mladine. Na kolodvoru jih je pozdravil Zvezni podpovelinik G. I. L -a kot zastopnik Zveznega tajnika dr. Pive ter drugih predstavnikov G. I. L.-a v Triestu. Kmalu po odhodu vlaka je prispel iz Sofije vlak. v katerem so bile zastopnice bolgarske ženske organizacije »Branike, ki se bodo v Italiji seznanile z ustrojem fašističnih mladinskih ženskih organizarij. Pozdrav G. I .L. -a jim je sporočil Zvezni podpoveljn'ik, ki ga je spremljala Zvezna nadzornica, želel jim je čim prijetnejše potovanje in čim koristnejše delo v prid italijansko-bolgarskemu kulturnemu zbližanju. — ljudsko gibanje v Trientu v juniju in juliju. V juniju je bilo v Triestu 154 porok, 317 rojstev ln 242 smrtnih primerov. V juliju je bilo 170 porok, 272 rojstev in 259 smrtnih primerov. — Ponesrečenci. 491etnegn Emila Schil-lanija iz Servole je povozil neki kolosar. Schillanl ima poškodbe po vsem telesu. 19 letnemu Renatu Rig^nattiju Iz Ronchov je priletel drobec železa v levo oko m mu ga ranil. Delnico je poškodovala cirkularka SGletnemu mizarju Ivanu Gobbaniju iz Šalite Promontorio 19 v Triestu. Vsi triie ponesrečenci se zdravijo v triestinski bol-n šnici Kraljice Helene. — Ljudsko gibanje. Dne 8. avgusta je bilo v Triestu 11 rojstev, 4 smrtni primeri :n 5 porok. — VSak dan nezgode. 22 letna Josipina Carmeki iz Longerc -05 je padla s kolesa in se pobila na desnem kolenu. Levo koleno pa si je porezala lOletna Sonja Zad-nik, k: je s steklenico vred padla na ulici. 331etni zavirač Na/areno Vennnzi. ki stanuje v Triestu v ulici Mazzini 44, je pri delu dobil poškodbe na desni nogi. Pri padcu čez stopnice je počila lobanja 641etni Antoniji Živec iz ulice Fornace 5. Njeno stanie je zelo resno Levo nadlahtnico si je zlomil pri delu v nekem obratu 171etni Mavrici i Saba iz S. M. M. Inf. 408. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici Kraljice Helene v Triestu. — Dva ROletnSka sta padla. 801etni Andrej Tj^ai iz Prosecca 14 je padel po stopnišču in si poškodoval desno stegnenico. Ko je 80 letna Josipina Cocaer stopila iz veže v ulici Istra v Triestu, se ji je spodrsnilo in je padln na tla. Ima poškodbe po obrazu in nogah. Obn starčka sta bila prepeljana v triestinsko bolnišnico. Iz frakrajlne Gorizie — Ljudsko gibanje. V preteklem tednu je bilo v Gor i z: i 27 rojstev, 16 smrtnih primerov in 4 poroke. — Sestanek asplrantov KatoIRke akcije. Dne 11. avgusta bo v salezijanskem kolegiju v Gorizii v ul:ci don Bose o 24 sestanek višjih in nižjih asplrantov moške mladine Katoliške akcije za gorizijsko nad-škofljo. Uvodno mašo bo daroval nadškof C. Margotti, uvodno pridigo pa bo imel Pavel Urtov-c. župnik iz Udina, — Sanatorijski kur.it sprejet od papeža. Te dni je bil sprejet v papeževi posebni avdijencl kurat sanatortla v ulici Vittorio Veneto Ivan Aerazzi. Ob toj primci je izroči papežu darila, namenjena lllflJoasiH, ter umetniško izdelano pergamentno p;smo sanatorljsk:h bolnikov. — Ljudsko gibanje. V Goriziji je bilo 5. avgusta troje rojstev, dva smrtna prime-rn, porok nI bilo. — Zaplenjena drva. Zaradi kršitev veljavnih odredb so bile z odlokom gorizij-skega prefekta sledeče količine drv: v Rec-cl S. Giovarmi dl Cirehlna 1000 m. stotov drv: tvrdki Alojz Novak v Ledinah prt Idrii 300 m stotov, tvrdki Ivan Drole iz Piedlmelze pa 108 m. stotov drv. Zaplenjena drva bo Pokrajinska fafllstična zveza trgovcev prodala občinstvu za domačo gospodinjsko porabo. — Prodajal je vino po zvišani ceni. Gostilničar Salvator Sanfilipo iz Chiapovana je bil nasačen pri prodaji vina Bardolino, ki je zahteval zanj pretirano ceno. Sanfilipo se je moral zaradi tega zagovarjati pred sodščem in je bil obsolen na 1000 lir glo» be. Določitev časa za zatemnitev Visoki Komisar sa Ljubljansko pokrajino giede na posebne odredb« % dne 6. junija 1941-XIX št. 42 in L junija 1942-XX SL 103, spričo potrebe, da se določi nov čas zatemnitve ta da se Izpolnijo določbe za zatemnitev, odreja: CL 1. !>© novih navodil se morajo izpolnjevati določbe o zatemnitvi od 21.30 do 5. Cl. 2. Ostanejo neizpremenjene ostale določbe, ki jih vsebuje odredba z dne 6, ju-kiija 1941-XIX št. 42. Cl. 3. Ta odredba stopi takoj v veljavo in bo objavljena v Službenem lista za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 10. ave. 1942-XX. Visoki komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Grazioli DNEVNE VESTI — Na polju »lave je padel na egiptskem bojišču topniški kapitan Atilij Conti. Rodom je bil pokojni iz Milana. Na vzhodnem bojišču pa je umri junaške smrti ka-poral Fino Ceredi, tudi iz Milana. Ceredl je bil vodja oddelka fašistične skupine *Delcroix« v Milanu. — Odlikovanje. V spomin je bil odlikovan z zlato svetinjo letaLski podpolkovnik Nello Brambilla. Pokojni junaški podpolkovnik je bil rodom iz Parme. Svojo letalsko hrabrost je izpričal v Španski vojni, v vojni proti Jugoslaviji ter v zračnih borbah nad Sredozemljem. V utemeljitvi k odlikovanju se navaja, da so njegovo letalo cb nočnem poletu nad Malto napadli številni sovražni lovci. Iz junaške, hrabre borbe se ni vrnil s poleta. — Zaspala je na oknu in padla s prvega nadstropja. Zaradi izredno hude vročine, ki je pritiskala ves dan, je dala 451etna Ana Criscuolo prednost oknu pred posteljo in je ob pihljajočem vetru zadremala, sedeč na oknu. Sanje pa so jo vznemirile, izgubila je ravnotežje in omahnila v globino petih metrov. Pri padcu se je reva pobila po glavi. Njeno zdravstveno stanje vzbuja resno skrb. — Cene krompirju. Minister za poljedelstvo in gozdove je odredil sledeče cene pridelku krolpirja 1942: 75 lir za m. stot za zdrav krompir franco žel. vagon. Ta cena je določena za čas od 1. avgusta do 1. novembra. Od 1. novembra pa je dovoljeno mesečno zvišanje cene za 2.50 lir pri m. stotu. Pri dolgem krompirju nizozemske vrste pa je dovoljeno zvišanje za 10 lir pri m. stotu. — Tradicionalne razstave v Milanu. Tudi letos bodo pod Loggio trgovcev v Milanu tradicionalne razstave slikarstva, kiparstva, keramike in fotografstva. Umetnostna razstava, na kateri bodo razstavili svoje umetnine najodličnejši milanski slikarji ter kiparji, bo odprta od 14. do 20. septembra fotografska pa od 26. do 30. septembra. — Smrt znanega arhitekta. V Bariju je umrl arhitekt inženjer Angelo Messeni. ki je doživel častitljivo starost 97 et. Med drugimi ševilnimi deli je zasnoval načrt gledališča Petruselli v Bariju. Bil je med najznamenitejšimi italijanskimi arhitekti. — Ze 10 let hiša kač. Posebno zanimivost imajo v okolici Bergama. V frakciji Ponte a Borta di Sedrina se pojavlja namreč že 10 let sem vsako leto ob tem času v hiši treh strank polno kač, ki preplavijo vse prostore. Tudi letos so prilezle neštete kače iz vseh kotov kuhinj in sob. Pričela se je razburljiv lov za mladini kačami, ki so dan za dnem prilezle iz svojih skrivališč. V par dneh je bilo pobitih 80 mladih kač. Stanovalci so skušali najti kačo-mater, kar se jim pa doslej še ni posrečilo. Ko bo mini; čas, bodo imeli spet mir — do prihodnjega julija in avgusta, ko se bodo spet skotile mlade kače v neznanem bližnjem skrivališču. — Novinska vest. Fašistični dnevnik >T1 Popolo Biellese« je proslavil te dni 201et-n:co svojega obstoia in razvoja. — Pri proslavi babičine 100letniee po.fe Dal Monte Schubertovo »Ave Mar^a«. V naselbini Meolo pri kraju San Don** d i Piave je bila te dni prisrčna proslava 100-letn-ce gospe Antoniie Toti dal Monte. babice slavne pevke Toti Dal Monte. Slavljenica je bila rojena 6. avgusta 1842 in je ob svoji metuzalemski starosti duševno izredno bistra. V proslavo njeno lOOletnice je bila v njeni vili asistirana maša, ob ?lav-"Her.ki pa se je zbralo 40 svojcev, sinov, hčera, vnukov in pravnukov, med njimi tudi slavna Toti dal Monte, ki je med mašo krasno odpela najprej Schubertovo. potem pa še Gounodovo »Ave Maria«, Slav-Ijenka se je ljubljeni vnukinji iskreno zahvalila za njeno prelepo pesem, ki jo je Po slavju ponovila v nadduhovniški cerkvi, kjer je ljudstvo vzhičeno prisluhnilo njenemu dovršenemu spevu. Ko je končala, je s humorjem dejala- »Zelo mi je žal. da sem nadlegovala toliko ljudi,« pri tem se je prisrčno nasmehnila: »Za drugih sto let jih ne bom več motila.« — Novo gledališče v Rimu. Na pobudo OND, v soglasju z ministrstvom ljudske kulture in v organizaciji rimskega mestnega Dopolavora je pričelo delovati v Rimu na trgu »Massimi« novo gledališče »Tea-trlno del popolo«. Znanj dramski igralci bodo upnVarjalf na tem odru krajša odrska dela Svoje upizoritve bodo ponavljali na raznih rimskih trgih na prostem, nato bodo prepotovali razne pokrajine. — Milanska mladina je zmagala v kulturnih in umetnostnih tekmah. V okviru kutumih ter umetnostnih tekem evropske mladine v Firenzi si je priborila zmago mladina milanskega GILa. ki si je s tem pridobila Dtieeievo nnerado »Bruno Mus-solini«. V kulturnih tekmah j? dosegel prvo mesto milanskega GILa avantgardist Lionello Leoni, v kiparstvu pa avantgardist Gianni Pellini.. — Poplava v Mondoviju. Sredi silovitega neurja se je utrgal oblak nad mestom Mondovi ter vso pokrajino. Nalivi so napravil precej škode, okolica železniške postaje je bila 40 cm pod vodo. Po triurnem napornem delu so gasilci z vztrajnim črpanjem odstranili 40 cm visoko vodo. ki je preplavila uradne prostore železniškega postajališča. Sredi silnega viharja in grmenja ie treščilo v senik posestnika Vincen-za Gallo iz občine Piozzo Zgorelo je 600 m. sto tov slame, razen tega še druge naprave in poljsko orodie. Potrgane so bile tudi telefonske žice. tako da so ostali telefonski abonenti iz Piazze in Carassonia brez zveze s centralo. K sreči pa ni terjalo neurje nobene človežke žrtve. — Preplezali s> neobvladano stenovalp-akl skupini AdameHo. Iz Cedegola poročajo o novem, lepem uspehu italijanskih alpskih plezalcev. Gre za 600 metrov visoko, »trmo steno, ki doslel še ni bila obvladana. Ta doslej nepreplezana stena je južno od vrha Corni di Salamo (3327 m) v skupini Ada- mello. Sedaj pa so trije vztrajni plezalci milanski akademiki Vital Bramani, Nino Oppio in Elvezio Bozzoti v uspešnem plezalnem vzponu obvladali strmino južne ste umrla zasebnica Ivana Raateiger. — Obrtniško tekmovanje. Za veliko Obrtniško tekmovanje na Spod. Štajerskem, ki smo o njem že poročali, se je prijavilo ze 1.500 mojstrov ln pomočnikov. To je najboljši dokaz kako veliko je zanimanje za obrtniško tekmovanje. — 80-letnlca rojtdva, *Marburger Zei-tung« priobčuje daljši članek o 80-letniei rojstva vpokojenega notarja v Mariboru dr. Hermanna VVeisthalerja. Slavljenec je bil rojen v Ptuju in je že od mladih let navdušeno sodeloval pri vseh nemSkih organizacijah. V Mariboru se je naselil leta 1917. Radio Ljubljana TORIiK, 11. AVG t.STA 1°42-XX 7.30: Pisana glasba 8.00: Napoved ča^i; rw>roči.'la v rtalijanščini. 12.20: Reproducirana glasba. 12.30: Poročfla v slovenščini. 12.45: Trio Kmooa. 13.00: Napoved čass \ poročna v italijanščini. 13.15: Poročšla Vrhovnega Poveljstva Or*yrrwenib SK t ^lovem^čini 13.20: Operetno glasbo vodi dirigent Petrama. 14.00: Poročila v ltabjan-ščinL 14.15: Kf*icert radij«4cega orkestra, vodi dirigent D M. vjanec, sodolujeta sopranistka Draga Sok m tenorist Janez Lipu-*ček. Operetna glasba. 14.45: Poročna v slovenščini. 17.15: Koncert piani&ta Marijana Lipovvka. 17.40: Koncert sopranistke Ksenije Kušej. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napovek časa; Poročala v itali lan^emi. 20.20: Komentar dnevnih dogodk-rkc*tra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Operna jpla*ba. 22.20: Novi orkester, vodi dirigent Fragna. 22.45: Poiročiia v italijanščini. SREDA, 12 AVGUSTA 1942 XX 7.30: Lahka gla&ba. 8.00: Sapo\ed č**a; poročila v italilaničini. 12.20 Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini 12.45. Koncert tenorista Andreja Jarca fna harmonko ga spremlja A. Stanko). 13.00: Napoved čass; poročita v italijanščini. 13.15: Poročilo Vr-hovnega Pq«/elj«va Ogroženih Sk1 v slovenščini. 1330: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. 14.45. Poročila v »Vo-vensčini. 17.15: Italijansko in špansko glasbo izvajajo: soprartistka Marija Fiorenza, čdist Macsimo Amfitheatrof in pianiist Giorgio Favar. 19.30: Poročvia v »krven-šemi, 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poroč-H« v ita-lijanšoini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovensć-ni. 20.30: Vojaške pauni. 20.45: Koncert vodi dirigent Petrasia. 21.10: Predavanje v slovenščini. 21.20: Bokmjski kvartet harmonik ht kitar. 21.35: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer: 1. violfna, A. Dermolj: II. violina, V. SuSteHKČ: vioU, C, Sedlbauer: četo). 22.30: Pisana 22.45: Poročila v italijanščini. Dalija roža v duhu časa Niti letošnja vnetna vrtov te svojevrstne v Evropi za krompir in fižol ni mogla popolnoma pregnati z naših okrasne cvetlice — Neka] zgodovinskih podatkov o dali j i Dalije v krasnih barvnih odtenkih na nekdanji vrtnarski razstavi na Viču Ljubljana, 10. avgusta Na sprehodih po najožji mestni okolici, po Trnovem. Krakovem, Rožni dolini, po Šiški, za Bežigradom, v Zeleni jami, v Mostah, štepanji vasi in okoli Rakovnika pozdravlja letos nase oči vsepovsod bujno aelenje vsakovrstnih vrtnih in poljskih rastlin. Meščani se navdušujejo nad preprostostjo belorumenega drobnega cveta krom-pirjevke, nad belimi ali rdečimi, na gosto posejanimi cveti fižola preklarja. Morda, ne bi niti zamerili, ko bi jim kdo za god prinesel mesto nageljnov in vrtnic tega cvetja, odetega v naravno zelenje, pod katerim bi še viseli fižolovi stroki ali pa na koncu krompir jevke krompirjevi gomolji. Tempora mutantur et nos mutamur in ilis. V še nedoseženi vnemi za posaditvijo vsake pedi zemlje s koristnimi rastlinami, ko so se spremenili celo parki sredi mesta v vrtove, pa naši vrtnarji le niso popolnoma pozabili na svoje ljubljenke, svoje rože, ki so zlasti prejšnje čase tako prijetno oživljale naše domove in jim dajale že na zunaj vabljiv, prijeten videz. Tudi letos zasledite na vrtovih kotičke, od koder vam bujno zažare nasproti vsakovrstne barve živega in pestrega cvetja. Prostor za cvetje se je sicer zelo skrčil, nekaj pa ga je ostalo. Tega so odkazali cvetlicam njihovi najzvestejši ljubitelji, ki se ne morejo odreči rožam niti, če bi morali zaradi tega trpeti lakoto. Na teh gredicah pred hišami, vzdolž ograj ali pa kje okoli vrtne ute najdete vsakovrstno cvetje. Okusi gojiteljev so najrazličnejši in njim primerna je tudi njihova ljubezen do raznih cvetličnih vrst. Prav sedaj pa lahko vidite marsikod mnogo dalij. ki so v polnem cvetu. Veliki rdeči, rumeni, beli in pisani cvetovi vseh odtenkov že od daleč opozarjajo nase. So ljubitelji tega novodobnega cvetja, ki se ga nikoli ne morejo nagledati. Nekdo, ki Fe je z njimi zelo mnogo bavil. ve celo povedati, da je gojitev dalij za nekatere prava strast. Verjemimo mu, čeprav tega sami nismo občutili. V dalijah je nekaj živahno prirodno veselega, nekaj nožno lahkotnega. Sijajno se družijo s sodobnim slogom človeških bivališč in človeškega življenja. Zdi se, da so bile naravnost ustvarjene za naš življenjski vek in za naše hiše. Zal prt nas ta njihova značilnost ne pride do pravilnega izraza. Pri nas ljudje ljubijo v skladu z značajem vsega našega duhovnega in fizičnega življenja pestro mešanico najrazličnejšega cvetja. Le redki so. ki so dalije pravilno ocenili in jim poverili ob svojih vilah izključno okrasno funkcijo, ki jo dalije posajene z estetskim okusom opravljajo ne-nadkriljivo. Njihovo bistvo je nekaj odkrito nepokvarjenega, nekaj, kar je docela nasprou čustveni omlednesti, brez romantične na-strojenosti. Vse to se odlično sklada s sodobno stvarno arhitekturo in s slogom življenja našega XX. stoletja. Njihovo barvno bogastvo je neizčrpno in kdor ljubi živahno barvno pestrost, tega bodo dalije bogato poplačale v najrazličnejših odtenkih, ki so mu morda posebno všeč. Dalij je nad 10.000 vrst Dalija se je pozno uveljavila. Ko jo je pa spoznal širši krog ljubiteljev cvetlic, si je tako naglo osvajala njihova srca. kakor dotlej še nobena druga roža. Od prvih uspehov, ki so si sledili v valo\ ih. do danes že ni mogoče več prešteti vseh njenih triumfov. Vsako leto se je predstavljala v novi obleki, vedno bolj drzna, vedno boij mogočna in zvesta si svoje zmage. Leta 1923 so našteli TOoO vrst dalij. Koliko jih je danes? Kdo bi vedel. Brez strahu, da bi pretiravali, lahko rečemo, da jih je najmanj dvakrat toliko. Mnogi ljubitelji se sprašujejo, kaj prav za prav žene piijatelje dalij, da skušajo vzgojiti vedno nove vrste. Nekateri so namreč mnenja, da bi bilo mogoče z 12 dobro izbranimi vrstami imetii vso lepoto, ki jo morejo nuditi. Tem nezadovoljnežem pa odgovarjajo gojite!ji s tehtnim argumentom: Ce bi bili gojitelji pred GO leti, ki se je dalija začela uveljavljati, tako skromni, bi dnnes ne imeli tistih 12 vrst, ki jih smatramo za zadostne. Bolj ko rožo i obdelujemo«, bolj je verjetno, da bomo ustvarili vrsto, ki se snovno razlikuje od prvotnih. da bomo vzgojili izvirne cvetlice. Le v obilni proizvodnji je mogoče piiti potom selekcije do izbrane cvetlice, do sprvaka«. Prvi jo je opisal španski zdravnik dr. Hermandez L 1575 Dal i jo je prvi opazoval in opisal španski zdravnik F. Hemandez, ki je 1. 1575 napisal o njej bogato ilustrirano knjigo v latinskem jeziku. V Mexiki je dal".jo proučeval neki Fi*anc Ximenes, ki je tuii objavil več razprav o njenem življenju. Za te razprave se je zanimal predsednik rimske akademije Cesi, ki je odkupil od Xi-menesa te razprave in jih je dal v pregled rajnim učenjakom. Največ se je z njimi bavil Nardus Antonius Recchus. Vse izsledke X:jnenesa in omenjenih učenjakov je potem objavil 1. 1651 v knjigi z naslovom: Rerum medicamm novae Hispunine ihesaurus sen nova piantarum animalium et mine rali u ni mevicanorum hlstorui. V tej knjigi sta opisani tudi dve podobni rastlini, ki jih ni megoče istovetiti z nobeno drugo rastlino kakor z da lijo. Takrat so jo imenovali z meksikanskim imenom »Acocotlic. V Evropi se je dalija prvič pojavila šele 1. 17S9, torej v času francoske revolucije. Madridski opat CvanUles je dobil iz Mehike seme in ga pose jal. Veliko jo bilo njegovo presenečenje, ko je v piihodnjem poletju gledal razvoj cvetlice in nje:i pester cvet. In vendar je bila ta dalija komaj senca njenih današnjih hčerk. Cava-nilles je krstil novo cvetlico z imenom i Dahlia variabilis« v čast Andreju Dalikt. švedskemu učencu velikega učenjaka Lin-nea. Od tistega dne je bila. usoda dalije odločena: neprestano je potovala, se spreminjala in križala pod skrbnimi in pazljivimi rokami nepopustljivega gojitelia. Rastline, ki so matere današnjih najLii daiij, pa še živijo svoje divje in bujno življenje r.a me-hikanskifa visokih planotah cb nogah znanih vulkanov Citlatepetl in Popccatepetl. Nekatere so ubežale nevarnost: civilizacije in se zatekle v Guatemalo in morda v ne-razj.skane pokrajine Srednje Amerike. V Anglijo so prve rože prispele 1. 170S. V Kewu in drugod so jih gojili v tep'ih gredah in dalije so jim poginile. Takrat so vsako rastlino, ki so jo prenesli iz tropskih krajev, gojili v umetni toploti. Pomiri iii pa niso, da dalije v svoji domovini Mex:ki živijo v višinah nad 2600 m. kjer so nočne temperature običajno vedno pod ničlo. Več uspeha je imel Parižan Andre Thouin. ki je dalijo gojil kakor je treba. V Nemčiji so jo z veliko Ijubezniio rojili najprej v dvornih vrtovih v Dražda-nih in Weimarju. kjer se je za dalijo zanimal osebno veliki vojvoda Karel Avgusti Takrat jo je bržkone, ker je vzbujala splošno pozornost, opazil tudi oesnik Goethe, ki.se je s Karlom Avgustom mnogokrat sprehajnl v njegovem parku. Ker je Goetheja zanimala vsaka novost, se je nedvomno z zanimanjem sklonil k tej novi obliki življenja in lepote Kasneje se te dalija razširila tudi po Belgiji in Nizozemski, od ted pa »je ponovno preskočila v Anglijo. En gomcl je sta! pet šilingov Kjerkoli so jo začeli gojiti, ^o ustvarjali nove različice barv in tudi nove vr^tc. tako da je b!lo upravičeno ime variabilis. Na Angleškem so bile zlasti priljubljene pre- proste dalije, v prejšnjem stoletju pa dalije z »ovratnico*. Današnji ljubitelji dalij ocenjujejo te vrste kot enolične. Takrat so jih pa zelo cenili in niso štedili z denarjem, ko so si nabavljali nuhove gomolje. V Londonu so plačevali na primer za en gomolj pet šterlingov. kar je izredno visoka cena za tedanje Čase. Kasneje je gojitelje dalij presenetila nova vrsta, ki so jo sredi preteklega stoletja prenesli iz Mehike na Nizozemsko. Bila je to dalija »Cactus - Juarezi* s cevr.utimi cvetnimi listi, s cvetom v obliki žarkov ln z mnogimi nepravilnimi točkami. Ta dalija jc nudila nove možnosti goji tel jem in dosegli so naravnost presenetljive uspehe. Strast do vzgojitve novih vrst se je omejevala pri nekaterih celo na najmanjše pc " *"ibnostt, mre" tem ko je večina stremela za raznimi barvnimi odtenki. Sčasoma pa je bilo tudi pri tej novi vrsti izčrpano vse, kar je bilo mogoče doseči. Zdelo se je že. da gojitelji ne bodo našli novih ciljev in da bo dalija zopet stopala v ozadje. Toda tako mišljenje je bilo preuranjeno. Leta 1920. so se v Evropi pojavile prve orjaške dalije izrednih okrasnih možnosti. Zdelo se je, da je bilo z njimi doseženo »non plus ultrax popolnosti in zadovoljitve kritičnih zahtev. Nekatere so dosegle izredne uspehe. Med najbolj priljubljene in najbolj zaslužne za razširjenje dalij po vsej Evropi štejejo naslednje- Jersev Beautv. ki se ie pojavila L 1924., Jane Cowl iz leta 1926, Knthleen Norris iz leta 1928., Babv Ropal iz I. 1931. in Paul Pfitzer iz lem 1931. Sedaj imamo zbirko orjaških dalij. ki ie izredno bogata, pestra in verjetno popolna. Danes so med gojitelji najbolj ctaijcoc dalije: Phillis Knight, Grand Slam. Mad. Pezant, Rosalba in še mnoge druge. Na zadnjih razstavah dalij je bilo opaziti tendenco povratka k manjšim in srednjim Vrstam. Vzrok temu bo najbrž premsi-Čanost z orjaškimi dulijami, ki so že predolgo obvladovale neomejeno vse cveti ič-njake in cvetne gredice. .: -C. .________________ Tanki ameriške proizvodnje, uničeni na področju £1 Alameina mm® lice lobiva mpef cbLMJ. Pred začetKsm v«r]se je kisela 700.000 prebivalcev, z£aj Jih Ima pa jces-^o EJikt, s katerim je carica Katarina II. odred.la ustanovitev mosta Odese, nosi datum 27. maji 1794. Ce bi ne bilo tega edik-ta bi morda stala še zdaj na kraju velike-kega pristaniškega mesta tatarska ribiška naselbina Haazibej. Jasno je. da v tako mladem mestu ne moremo najti nobenih sle.Iov zgodovine. Sovjeti so sicer poskusili oviti Odeso kot pozorišče upora mornarjev s ?vPotemkina« z revolucijonamo glerijolo. To na stvari ni moglo ničesar iz-premer.iti. Odesi, zlasti predmestjem, se močno poznajo sledovi vojne. Odesa leži dobrih 50 m nad. gladino Cmega morja in pogled na njo je zelo slikovit. Nad morjem hiš kraljuje kupola opernega gledališča, enega najlepših in največjih gledaliških poslopij. Načrte zanj je napravil neki dunajski gradbenik po vzorcu draž lanskega dvornega gledališča. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1887. Odesa je bolj evropska, kakor druga mesta. Ceste in ulice so lepo tlakovane, hišne fasade bogato okrašene, vse mesto je prepreženo z drevoredi in krasnimi bulvar-ji. ki izvirajo iz dobe, ko je spadala Odesa še med najbogatejša mesta na vzhodu. Nekaj posebnega so ozki morski zalivi, segajoč, daleč v celino. Okrog njih so zgrajene lepe vile, kjer imajo bogati meščani sredi bujnega zelenja vse življenje najlepše počitnice. V začetku sedanje vojne je štela O lesa 700.C00, zdaj jih ima pa samo 300.000. Navzlic temu je pa večerno vrvenje v pro-menadni Deribasovski ulici zelo živahno. Tu vidiš pravo južnjaško orijentalsko mešanico narodov. Odesa je zdaj prestolica ru-mrmske pokrajine Transdnjestrije, med Dnjestrom in Bugom ležečega dela Ukrajine. Vsi ulični napisi so dvojezični, rumun-ski in ruski, pogosto jim je pa pr ključen še nemški. Važne ceste in ulice so dobile z kup lepih pomaranč. — Skoda, da nimnm dveh lir, da bi kupil pomarančo. — vzdih-nc prvi. — Neumnost! — meni drugI. — Čemu hi jo kupoval? Jaz pokažem prodajalcu jezik, pa zaluča pomarančo za menoj. PRI ZOBOZDRAVNIKU. — Joj, gospod doktor! Kaj neki bo nazadnje iz vsega tega? — Potrpite še malo, saj ne boli hudo, — Ah, saj se ne bojim bolečin, temveč vašega računa. OPREDEIJTEV. — Ali veš, kaj je šef urada? — Seveda vem. To je tista oseba, ki 7 uradu vse nadzoruje ... — Kaj še, to ti je tista oseba, ki te vidi vedno, kadar pri les prepozno v službo, kadar pa prideš točno, se niti ne zmeni zate. D. Dn Manrler: 63 Prva seis Roman Toda o pregrinjalih in prevlekah ni bilo sledu. Po toaletni mizi so bile razložene ščetke, glavniki, škatlice s pudrom. Postelja je bila postlana; zglavje se je bleščalo v belini čisto opranega lanu; rob bele rjuhe je gledal izpod svilene odeje. Pred zrcalom in na posteljni mizici so stale cvetlice; cvetlice so krasile kaminski napušč. Preko naslanjača je ležala svilena nočna halja, in na tleh je stal par copat. V trenutnem zaprepaščenju sem pomislila, ali se mi ni zmešalo; morda vidim čas narobe, in soba se mi zdi takšna, kakršna je bila pred njeno smrtjo... Še hip, pa nemara pride Rebeka in sede pred zrcalo, da si popravi lase. Od tod, kjer sem, bom videla njeno sliko v zrcalu, in tudi ona me bo videla, naslonjeno na podboj. Toda nič se ni ganilo. Stala sem in čakala nečesa, kar naj bi prišlo. Tiktakanje ure na steni me je menda opametovalo. Kazalca sta kazala pet in dvajset minut čez štiri. Moja ura je kazala prav toliko. Njen drobni, pokojni zvok me je spravil k zavesti. Opominjal me je, da mi bodo spodaj na trati kmalu podali čaj. Počasi aam krenila proti sredini sobe. Ne, saj ni bila ob-Ijudena. Tu ni živel nihče. Niti cvetlice niso mogle premagati tega duha po nebitju. Zavese so bile spuščene, oknice zaprte. Rebeke ne bo nikoli več na- zaj. Cvetlice, ki jih je gospa Danvers razpostavljala po mizicah, in rjuhe, ki jih je premenjavala na postelji, niso imele moči. da bi jo obudile. Bila je mrtva. Mrtva., že dalj ko leto dni; pokopana v csr-kveni kripti, skupaj z drugimi de VVinterji, ki jih ni bilo več. Razločno sem slišala šum morja. Stopila sem k oknu in odprl3 oknice. Da, bila sem pri srednjem oknu, tam, kjer sta uro prej stala Favell in gospa Danvers. Dolgi sončni pramen, ki je planil v sobo, je delal električno luč čudno nepristno in rumenkasto. Odprla sem okp.ico še malce bolj. Sonce je metalo po odeji živ, skoraj bel odsev; bleščalo se je na vrečici za nočno srajco in božalo blazino. Poigravalo je na kristalni plošči toaletne mize, na ščetkah in na stekleničicah s parfumi. Dnevna svetloba je dajala vsej sobi resničnejše lice. Z zaprtimi oknicami in pri električni luči se mi je zdela kakor soba na gledališkem odru, ki so ga igralci zapustili. Zastor je zdavnaj padel nad zadnjim dejanjem; a soba je ostala, kakršna je bila, nared za jutrišnjo predstavo. Sonce pa je znova obujalo vse k življenju. Pozabila sem duh po zaprtim in spuščene zastore na drugih oknih. Bila sem gostja; gostja, ki je tavala po hodnikih in pomotoma zašla v gospodinjino spalnico. Prvič, odkar sem bila tu, sem začutila, da se mi tresejo noge. Zdele so se mi šibke kakor dve slamni bilki. In srce mi ni več tako burno utripalo. Svinčena teža se je bila razlila po meni. Kakor omotična sem gledala okrog sebe. Gospa Danvers ni pretiravala tisti prvi večer. Soba je bila res najlepša v vsej hiši. Kamin ie bil pravi dragulj; strop, izrezljana postelja, tapete, stenska ura in svečnika na toaletni mizi — vse to so bile reči, ki bi jih bila tudi jaz ljubila, če že ne oboževala, da so bile moje. Pa niso bile moje, o ne. Bile so last one druge. Iztegnila sem roko in potipala ščetki. Ena je bila bolj obrabljena kakor druga. Tako se rado zgodi, zmerom je ena, ki jo večkrat jemljemo v roke. Časih pozabimo rabiti drugo, ,in kadar jih pošlješ v čiščenje, je ena že nova... A kako bled in brez mesa se mi je zdel moj obraz v zrcalu; kako gladko in mrtvo so mi viseli lasje! Kaj sem bila zmerom takšna ? Po navadi sem vendar morala imeti trohico vec barve. Obraz, ki mi je zrl zdajle naproti, je bil nekazen obraz. Vstala sem s stolca, na katerega sem se bila spustila, in se dotaknila nočne halje na naslanjaču. Pobrala sem copate s tal in jih podržala v roki. Polagoma se me je loteval občutek groze, in ta groza se je izpreminjala v obup. Dotaknila sem se atlasne odeje na postelji in s prstom potegnila po monogramu na vrečici za nočno srajco: R. de W. Izprepleteni začetnici, vrvičasto uvezeni v zlati bro-kat, sta se odražali kakor izklesani. V vrečici je bila srajca iz mareličasto rumene svile, lahke kakor dih. Vzela sem jo ven ter si jo pritisnila na obraz. Bila je hladna, skoraj mrzla. A tudi iz nje je še puhtel nedoločen vonj po nečem, kar je bilo in se ne vrne več. Vonj po belih azalejah. Zložila sem jo, jo spravila v vrečico, pri čemer sem s tesnobo, ki me je kakor primež zgrabila za srce, opa- zila drobne gubice v svili: znamenje, da je ni bil še nihče opral niti ne vzel v roko, odkar jo je imela poslednjič na sebi. Nenadna radovednost je storila, da sem zapustila posteljo in se vrnila v predsobje, kjer sem bila videla omare. Odprla sem eno izmed njih. Kakor sem si naprej mislila, je bila polna oblek. Mnogo jih je bilo večernih; srebrna tkanina se je svetlikala iz bele platnene vreče, ki jo je varovala. Ena je bila iz zlatega brokata, zraven nje pa je visela obleka iz mehkega vijoličastega žameta. Bela atlas-na vlečka se je dotikala tal omare. Iz velinastega papirnega omota na polici je gledala pahljača iz nojevih peres. V zaprti omari je bil vonj po belih azalejah, ki je v zraku tako prelestno nežen, čudno ožaltel in potemnil zlato in srebro na brokatih; star in klavrn kakor človeška sapa mi je dihal naproti iz odprtih predelov. Zaprla sem omaro in se vrnila v spalnico. Za mojim hrbtom so se oglasili koraki. Obrnila sem se: bila je gospa Danvers. Nikoli ne bom pozabila lakomnega zmagoslavja na njenem obrazu. Skoraj perverzna razburjenost, ki ga je pačila, me je navdala s strahom. »želite kaj, gospa?« je rekla. Poskusila sem se nasmehniti, pa se nisem mogla. Tudi beseda mi ni šla z jezika. »Se ne počutite dobro?« je skoraj mehko nadaljevala, ko je stopila bliže. Odmaknila sem se. Menda bi bila omedlela, ko bi se mi bila še bolj približala. Njena sapa mi je že dihala v obraz. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za Inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani