30. številka. V Trstu, v sredo 13. aprila 1887. Tečaj XII. Opazke. Vrti dopisi se pošiljajo uredništva v ulici Torrento.I2.Vsnk list mortibiti frnnkirnn. Koknpifti k« ne vračajo. Inoorati (razne vrste naznanila in po-plaiiio«-) sc zaračuuijo po pogodbi: pri kratkili oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo <6 nov. Naročnino, reklamacije in inserato pre« jenift opravaištvo, ulica Turrento 12. EDINOST • Edinost* izhaja dvakrat na teden, vsako sreio in SO^OtO ob 1 uri popoludne. Cena z ft vse leto rt prilogo 3 for , za pol for *»0 nov., za četrt leta I for. "Jr» nov — Edinost brez priloge stane za celo leto 41 for., 7.a pol leta U for., za četrt leta I for. 50 nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnicah tobaka v Trsta .po r> nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. M nov. >V edinosti Je nioli Velikonočni piruhi! " Niso bili baš obilni velikonočni piruhi. katere smo dobTfV m* Slovenci, ali nekaj se je vendar zgodilo, kar nas more veseliti. — Na predlog tukajšnjega višjega sodišča ho bili namreč po ministerstvu prava imenovani Stirji novi svetovalci, dva pri c. kr. deželnem sodišču v Trstu, dva pa pri okrožnem sodišču v Rovinju, vsi ti štirje gospodje so popolnoma zmožni slo venskega oziroma hrvatskega jezika in so tudi toliko rodoljubni in pravični, da bodo v postavnej meji pospeševali uradovanje v slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku ter ne stavili zaprek, kakor je bila žalibože pri nekaterih viših in nižih sodcih navada. Imenovani dobro poznajo naš narod, so njega prijatelji, in s tem je tudi stvari sami veliko usluženo. Kar pa je Še veče važnosti, to je, da se je s tem imenovanjem omogočilo, da se tudi pri okrožnem sodišču v Rovinjn vrše obravnave v hrvatskem jeziku, kar dosedaj ni bilo mogoče, ker tam ni bilo zadosti slovanskih sodnikov, ki bi bili hrvatski jezik tako dobro razumeli, da bi bili mogli preslišati hrvatske stranke brez tolmača. To je, torej uže jako lep pri— dobitek, za katerega smo hvaležni gosp. predsedniku tukajšnega višega sodišča in pa gospodu ministru prava. Drnga vesela vest je ta, da je Ijudjjetni odsek drž. zbora z veliko večino sprejel to le po dr. vitezu Tonkliju nasvetovano resolucijo: »Vladi se naroča, naj, izvršujoč od poslaniške zbornice uže večkrat sklenene resolucije, odpravi pripravne kurze, ki obstoje za slovenske učence v Celji in v Gorici, ter naj osnuje za spodnje razrede na državnih srimna-zijah v Gorici, v Trstu, v Mariboru PODLISTEK. Srce jej je počilo! Spisal Muks W'ji^nthnrm: poslovenil Fran St Amirežki. Ein \venlg L'eb' iat karg utid le«r, Ein W6iiin Lleb' iat keine. Vlel Linb ist eben aneh nicht mebr, Lieb* i h t, dl* ewig Eine; Lieb' l«t nicht wenig und nicht vlel I L)enn Lleb* ihl ohtie Muss und Ziel! „Cele tri mesece, gospica! To je pa cela večnost! Lop mlad mož, kojoga spoznamo na prvi pogled kot pravega Francoza, izgovoril jo nestrpljivo to besode. Gospica, kojej so bile namonjene, morala je biti Nemka, pa ena onih, ki so prehodile v svojem živenji uže marsikatero deželico, in videlo uže marsikaj. V njenem kretanji Srikazovala se jo neka prijetna eleganca, jena obloka jo bila sicer preprosta, a prijetna. Soba, v kojej se nahajamo, je srednje velikosti in preprosto vrojena. Edini njon kras je lep glasovir, na kojom je nekaj evotičnih šopkov. Na notnem pultu jo razgrnena notna knjižica — Verdijev „Trovatoro!" Gospica je bila Jovana \Vor-nerjeva, primadona neko večih opernih družb, ki je mislila ostaviti malo mestioe Karaguzo na južnoj Francoskej. Njen družnik jo bil markiz Gaston do Castag- iu v Celji slovenska par.ilelke; n » spodnej gimnaziji, ki se ima premestiti iz Pazina v Pulj, pa hrvatske paralelke, in naj jih odpre uže v prihodnjem šolskem 1. 1887-88. Dalje se vladi naroča, naj se v državnih gimnazijah v Celovcu in v Beljaku, in na državnih realkah v Mariboru, v Celovci in v Trstu slovenski jezik proglasi za obligaten učni predmet z slovenskim učnim jezikom, ki ga imajo podučevati postavno kvalificirani učitelji in ga zahtevati tudi kot predmet za zrelostni izp-t, kakor to uže sedaj velja na realkah v Ljubljani in v Gorici.« Od Velikonemške strani se je sicer ugovarjalo tej resoluciji, takim ugovorom se mi niti ne čudimo; ali danes je gotovo, da bode ta resolucija tudi v seji drž. zbora sprejeta z veliko večino in da bode državno-zborska desnica na vse mogoče načine na ministra za uk in bogočastje pritiskala, da vendar izvede terjatve pravice in pedagogičnih načel. Naši poslanci zdaj sploh ne morejo in ne smejo več mirovati, dokler sw to ne izvede, kar terja ona resolucija, katero je stavil vitez Tonkli po izreč-nem sklepu kluba slovenskih poslancev, vsled česar je treba brigo za stvar pripisovati vsem nešim poslancem, tudi tistim, ki ne sede v budgetnem odseku in Voraj niso im^li prilike sami stvari zagovarjati. Veseli nas tudi, da je dr. Tonkli podrezal ministra tudi zarad ljudskih šol v Trstu in okolici in zarad tržaške obrtniške šole. Tržaško lahonski listi se sicer nekaj repenčijo, češ, da se Tonkli nema mešati v tržaške zadeve, ampak on naj se briga le za Goriško. — Tndi tem listom naj velja zgornja opazka, da je g, Tonkli govoril v imenu slovenskega naroda sploh in torej še nier, glavni ud najstarje družine v okrožji, kraljevega pokoljenja vsaj po materi. V mestici so je govorilo, da dvori krasnej primadoni; ona je bila pa vsekako dovolj krasna, da ni bilo čuda, ako so se komu radi njo možjani zmešali. Njene velike, nežne, gazeline oči, lepo vravnane obrvi, obraz Se nepokvarjen po lepotilnih pomoČ-kih, sploh na kratko rečeno, mislimo si lahko, da je „gospica \Vernerjeva", kakor jo v Karaguzi splošno imenujejo, unemala srca. „Cele tri mesece! Zdi se mi cela večno8t!u ponavlja markiz. „Pa kratka," odgovori mu ona. „Vam gospica — naj bode!" reče on razjarjen. Ona se mu približa, položi bojazljivo svojo roko na njegovo ramo ter reče: „Danes, zadnji dan naj bi se prepirala? Tebi so zdi dolgo, Gaston, a meni gotovo Se daljše!" Gaston jo objame in njegove ustnice so dotaknejo njenega gladkega čela, ki je slonelo na njegovem ramenu. Trenotck ostane ona v njegovem naročji, potom pa odstopi z globokim vzdahljojem. „Misliš, da mi je prijetno, ko moram oditi, Gaston — o Ti veš, Ti moraš vedeti, da mi srce poka, Ti veš, da mislim pri vsakej besedi, pri vsakem dejanji lo na Te. Glej! Tu hranim Tvojo vijolice," govori ona, dotaknovši se z roko dragocene šatulo, „tu med mojimi najdražjimi spominki, z lasmi in podobo umrlega mi posebno tudi v imenu slovenskega državnega poslanca tržaškega, gosp. Nabergoja in da je bil v tem obziru bolj v pravic'i nego so v pravici Istrski ali Tridentinski poslanci, kateri se potez;»jo, ali se bodo pote/ali za italijansko vseučilišče v Trstu. Še je treba omeniti, da g. vitez Tonkli, ako se je potezal za boljšo uredbo šolskih razmer, ni govoril le iz slovenskega narodnega, temuč še bolj iz pravega avstrijskega stališča, in iz tega stališča govoriti in potezati se, dolžnost je vsacega moža, ki je zvest starodavnej Avstriji in njenej dinastiji. Vsakdo, kdor le more misliti, dobro ve, da so baš tržaške šole in njih sedanjo upravništvo krivo, da se tržaška mladina toliko odtujuje držav-nej ideji in navdušuje za ideale, ki se s pošteuim avstrijskem mišljenjem ne strinjajo. — Baš zarad tega pa je treba vladi oči odpreti in ker tega patrijotje a la Burgstaller gotovo ne storć, da se ne zamerijo koteriji, ker bi radi sedeli na vseh le mogočih stolih, — baš zato je treba, da se drugi Primorski poslanci, ki imajo kaj več državniške sposobnosti, pobrigajo za prave avstrijske interese tukaj na juŽ-nej meji. Malo pa nas more veseliti odgovor ministra, ki je popolnoma nejasen in kaže nek strah pred posku-Šnjo. da se odvozla ta gordiški vozel. — Vlada je stem pokazala, da nema mej seboj nobenega Aleksandra velikega. — Minister je namreč izrekel, da mu dela rešenje tega prašanja, akoprem ga tudi on želi, dosti preglavice. — Mi pa prašamo: Ali ne velja v glavnih načelih za vse avstrijske dežele enaka šolska državna postava? Ta postava tirja krajne šolske svete, ki so povsod, le v Trstu ne. brata počivajo sedaj uže ovenele cvetice, kakor ovene tudi Tvoja ljubezen, Gaston, in sicer precej ko odidem!" „Kako naj Te kaznujem radi teh besedi?" odgovori Gaston smehljaje, „Jovana, Ti veš, da Te še jutri poročim, ako bi le hotela dovoliti! Hočeš li, krasotica?" Jovana spusti se v nizki naslonjač, on pa jo prime za roko, ter poklekne pred njo. „No sedaj pogovoriva se! Da ali ne, to se vpraša!" „No! odgovori Jovana trdo. „Ne sedaj, ne kasneje! Ne bodi hud, Gaston — sedaj me ljubiš, to vem a . . . ." „Ljubil Te bodem na veke, Jovana! Nisem vročekrven mladenič, da bi menjaval svojo občutke vsak hip!" Ona so žalostno nasmehne ter reče : „Bi Te mogla ljubiti, kakor Te ljubim, ako bi to mislila? Gaston, jaz Te le preveč ljubim! „In vendar me nočeš osrečiti, Jovana ?" „Osrečiti — ubogi prijatelj!" „Da osrečiti," ponavlja on, „ljubim Tc, Jovana — popusti to novšečno živonje in bodi moja soproga!" „Novšečno", ponavlja Jovana zarn-devši." „Meni jo nevšečno, Jovana! Misliš, da mi jo prijetno, ako moram opazovati večer za večerom, kako poješ in igraš pro publico, kako Te sme oni Jakvemin vzeti v naročje, in kako mu Ti tako zaupno in ljubeznjivo v obraz pogleduješ?" Ta stvar bi se vendar morala nekoliko resno prevdarjati in tako rešiti, da bi v šolskih zadevah ne odločevalo mestno starešinstvo fdelegacijaj. ampak poseben šolski svet, voljen na način, kakor v vseh drugih deželeb. Kakor pa je bil odgovor zarad ljudskih šol jako nedoločen, prav teko nedoločen je bil tudi odgovor zarad učnega jezika na prih, trž. obrtnijskej šoli, katero ima vzdrževati vlada. — Minister je bajć odgovoril na dotično prašanje, da so bode po razmerju zapisanih učencev skrbelo za to, „da bodo slovenski učenci dobivali poduk v svojem materinem jeziku, ne da bi bilo zarad tega treba spreminjati določbe zarad učnega jezika." — Ka-koŠne so te določbe zarad učnega jezika? Po našem menenju so tukaj razmere take, da se bodo po največ okoličani in sinovi Tržaških rokodelcev deležili tržaške obrtne šole; oboji ti pa so Slovenci. — Torej bi moral biti učni jezik na omenjene) šoli italijanski in slovenski, in bi se uže morali precej nastaviti tudi taki učitelji, ki so slovenščine toliko zmožni, da bodo znali v tem jeziku podučevati. — Na naših poslancih bo torej, da bodo, kadar pride stvar v sejo, zahtevali jasno določbo gledć učnega jezika, in sicer, da bode na obrtnijskej šoli imel slovenski jezik prav isto veljavo, kakor italijanski; to terjajo razmere in ako se nima v tej šoli uvesti tudi slovenski jezik kot učni, potem pač ne vemo, v katerej šoli bi se to moglo bolj po pravici in oportuniteti zahtevati. — Mi se torej nadejamo, da se stvar v drž. zboru natančno pojasni in tudi tako reši, kakor zahteva stvar in korist države. SladkodoneČ smeh Jovanin ga zadrži v daljem govoru ; a nakrat stemni se njen obraz, in ona odgovori s trdnim in mrzlim glasom: „Spozabljaš se, daje gospod Jakvemin oženjen, da jo njegova soproga moja prijateljica, da se vede na odru, kakor tudi zunaj proti meni jako spoštljivo, in da me ni razžalil celi dve leti, kar sem pevka, na najmanjši način." Jovana obmolkne, a predno moro Gaston odgovoriti, nadaljuje jako Btrastno: „Jaz ljubim svojo umetnost; od svojih ravnateljev sem uživala le prijaznost, od svojih drugov in družic, da celo od občinstva isto tako; in celo, ako bi se 8 Teboj omožila, no bi mogla svoje umetnosti opustiti!" „Pa praviš, da me ljubiš!" reče on britko. „O — odpusti mi, preljubi — nisem Te hotdla tako razžaliti, še celo za ves svet ne!" reče Jovana, ter ihti neprenehoma. Gaston jo objame ter jo hoče vsaj nekoliko potolažiti. „Tako ne gre!" reče ona čez nekaj časa. „Moram v gledišče. Gaston, bodeš li zvečer tam?" „Da, bodem z svojo materjo in Berto. Me moraš li užc sedaj posloviti, Jovana ? Se li vidiva jutri?" „Mi odpotujemo z brzovlakom ob enoj uri." „Potem smem prit: zjutraj?" „Ako Ti je drago!" „Jovana! Od meno no sprejemaš nič druzega, kakor cvetke, a veselilo bi me, Politični pregled. Notranje dežele. V e 1 i k a n o č bo rudeča, ko sneg skopni, začno so pomikati vojske; tako je pred dvema mesecema pisalo mnogo časnikov. Ilvala Bogu, njih prorokovanje se ni uresničilo, velikanoč se je prizibala na oličnem brstu; če tudi se ni vsaka nevarnost odstranjena, vendar se je svet pomiril in vso nado gojimo, da se Evropi vsaj letos še mir ohrani. J)a je vstal tak vojni krik, tnko rožljanje z orožjem, tega je največ kriva nemška vlada. Ona, videča francoske priprave za vojno in gledajoč Boulangerjevo postopanje, hotela se je na vsak način zavarovati in zato je od državnega zbora zahtevala pomnožitev vojske. Ker je pa Bismark videl, da večina državnega zbora tega zahtevanja ne dovoli, zato je po svojih organih zatrobil v bojni rog in glas tega roga je odmeval po vsej Evropi, ker Bismark je danes nek orakel, na katerega se vse ozira. Ko je Bismark s pretnjo, da vstane vojna, dosegel svoj namen ter mu je državni zbor privolil, kar je hotel, potihali so bolj in bolj bojni glasovi; nevarnost od Francozov so manjša in tudi bolgarsko prašanje ne kalf več miru. A ta mir — ki je vendar le gnjil — drago so plačale države i narodi. Skoraj vse države v Evropi, tudi manjše, zahtevale so za vojaške potrebe ogromne svote, katere so zastopniki tudi dovolili in tako se jo zavalilo državljanom novo bremo na žuljave rame. Vso te žrtve vendar ne ubranijo, da bi prej aH slej ne vzdignola krvave glavo vojna pošast; preveč je netila, prezapletene so mejnarodno razmere, preveč je bajonetov, prevelike so finančne zadrege, preteška bremena, prenegotove socijalne razmere. — Mej tem pa, ko so so začasno hudourni oblaki v Evropi nekoliko raapodili, začelo se je zopet oblačiti v srednjoj Aziji. Ni več dvoinbe, da se v Avfganistanu pripravlja upor, če ni užo počil; v notranjo avfgansko vojno pa se bosti brez dvombi vtikali Angleška in Rusija, in ker so interesi teh dveh držav v Avfganistanu v navskrižji, prav lahko se zgodi, da trčiti skupaj ter se bodo Angleži tresli za Indijo. Poslanska zbornica se vsled določbe načelnika dr. Smolke 23. t. m. zopet odpre; razprava o proračunu so utegne 25. ali 20. začeti. Da Dunaj i jo bil na velikonočni ponedelek veliki vojni svet pod cesarjevim načelništvom. Sklepalo se je o prevredbi deželne brambe. Avstrijska in ogerska deputacija, ki imati določiti delež, koliko bo ena in druga državna polovica plačevala k skupnim troškom, snideti se še ta teden, na Dunaji v dogovor. Ako se nezediniti, ker to pojde teško, potem ogerska deputacija to poroči državnemu zboru. Upa se, da se obojestranskej vladi posreči porazum; ako pa tudi to izpodleti, potem mora krona storiti razsodbo. O g r i se že boje, da ne bi Čehi nehali kupovati ogerskih pridelkov. Nemzet obžaluje, da se na Češkem močno agituje proti kupovanju ogerskih pridelkov, in so ko bi hotela to nositi," govori Oaston, ter jej podaja jako lep dragocen prstan, okrašen z dijamanti. Jovana se pripogue ter poljubi njegovo roko. „Kaj no — Jovana?" reče brzo Ganton, „kaj no, da sprejmeš to malenkost, priljubljena?" „Prstan je jako lep," odgovori ona milo, „pa — jaz no ljubim dijamantov. Hočeš li iti k zladarju ter kupiti mesto tega prstana druzega jako preprostega, na kojem bode beseda „Toujours" („vedno'*)?4' „Toraj, Oaston!" reče ona zapazivši, da so obotavlja. „Poslušaj, preljubi! Ako me bodeš še tako ljubil, ko se vrnem iz Bordeaux-a, kakor me sedaj ljubiš, potem hočem ▼sprejeti tvoj prstan z dijamanti in nositi ga večno. Sedaj pa pojdi — ne smem zamuditi se.tt „Moja kočija je spodaj; Te li no smem peljati v gledišče?41 „Ne — moram se še napraviti. Zdrav-stvuj!" Poda mu roko, in on jo vitežki poljubi, predno počasi odide. Jovana se pripravi v gledišče, imela jo vlogo od „Fille du regiment" (od pol-kove hčere). Bila jo bleda in vtrujena. Bolestno zastoče, ko ugleda lepo obleko, ki je bila za njo pripravljena. — Uboga Jovana! (Daljo prih.) obrača do čeških politikov, zlasti do Riegra, da bi naredili konec tacim agitacijam. Češki listi pa odgovarjajo „Nemzetu", da Čehi pač nemajo nobenega uzroka ozirati se na Ogre, ki nikjer ne podpirajo češke politike in so se celo ustavljali proti češkemu tekstu na bankovcih. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. V Parizu se boje, da se bolgarsko prašanje zopet poostri in obžalujejo, da nekatere velevlasti Bolgarom dajo potuho. Rusija je trdno sklenola, da tudi v skrajnem pri-merljaju Bolgarije ne zasede, kar v francoskih političnih krogih odobrujejo. Francoska bi Rusijo pri uredbi bolgarskega prašanja rada podpirala. Najboljše sredstvo za pomirjenje Bolgarijo bi gotovo bil odstop sedanjih vladarjev. Ako bi se zvezale srednje evropske velevlasti in storile potrebno korake, gotovo bi drugo vlade rado pristopile in to bi zadostovalo za naglo rešitev bolgarskega prašanja. Ruski poslanec Lobanov je avstrij-skej vladi naznanil, da ima ruska vlada mirne namene in da pod nobenim načinom Bolgarije ne zasede. — Bolgarska vlada hoče sklicati k malu sobranje trdeč, da ljudstvo zahteva, da so knez izvoli. Angleško vlado tarejo tudi druge skrbi, v srednjoj Aziji se gode reči, ki so nevarne za angleško Indijo. V Avfganistanu se je zoper emirja, zaveznika Angležev, uprl mogočni rod Ghilzai, ki ima v oblasti strategično jako važni Kabul. Ako ta rod zmaga, odpre lahko Rusom pot v Indijo. Rusi so tudi to priliko porabili in začeli prepir z emirjem zarad posestva Cham-i-Sab. Vsled tega je angleška vlada nemudoma poslala v Petersburg poslance, da so dogovore zastran avfgansko meje. Angleška vlada je dobila poročilo, da so zadnji četrtek pri Joughall-u zapazili z dinamitom naloženo ladijo, ki je prišla iz neke amerikanske luke. Vlada je zau kazala, naj se zaprti sumljivo osobo, ki bi hotele na suho stopiti. Irsko prašanje dela angleškej vladi vsak dan večjo preglavico, in kakor se iz Londona poroča v „Polit, Corresp.", nema vlada več druzega izvolja, nego da razpusti državni zbor, sicer vstane na Irskem splošen upor. Gladstone-ova stranka bo vsej deželi priporočala upor zoper irski prisilni zakon, da s tem vlado prisili k razpustu državnega zbora; Gladstone je uverjen, da pri novih volitvah zmaga njegova stranka. DOPISI. Iz Divače, 10. aprila 1887. Izlet dunajskih touristov na 9. aprila t. 1. v Divačo, se je resnično izvrstno in slovesno izvršil, občinski odbor divaški je delal več dni priprave za slovesni sprejem in lepo raz-Bvitljavo nove vilenice, katera se je tudi dobro obnesla; mnogoštevilno luči so v jami lepoto narave močno »povzdignole v začudenje in strmenje vseh ogledovaleev. Slovesnost se je vršila v tem sporedu: Prihod društva je bil naznanjen zvečer ob O1/^ uri s posebnim vlakom, na lepo s zastavami in lučmi okrašeni kolodvor, na katerem je pričakovalo mnogo domačega občinstva in gospodov iz Trsta od tržaškega Touriaten-Oluba, kateri so dunajske touriste tuka j pozdravili, domača godba iz Rodika je pri prihodu vlnka na kolodvoru zasvirala cesarsko himno in dunajski alpinisti so izstopili k večerji, katera je bila na kolodvoru za 250 oseb pripravljena od tukajšnega gospoda Pečnika, postajnega gostilničarja, kateri je skrbel za točno in redno postrežbo v splošno zadovoljnost izletnikov in mariborska južno-železniška godba, obstoječa iz 2:2 mož, katero so /, saboj pripeljali, zasvirala jim je med večerjo več komadov, po večerji točno ob 10. uri stopijo zopet v vozove in vlak oddrdra proti vilenici, katera je bila krasno za sprejem pripravljena; na poti prod železnico so vihrale cesarske in narodne zastavo, nad vratini vilenice jo stal napis: „Kronprinz Rudolf Grotte, Entdeckt 1884 und eroffnet am 10. April 1887.u, katero ime jo vilenica vdobila z dovoljenjem njegovo visokosti cesarjeviča Rudolfa pri obisku te jame. V vilenici je bil napravljen velik slavolok, na katerem je bilo spredaj zapisano: „Willkommenu iu od zadaj „Aufs Wiedersehen". Poseben oddelek vilenice se imenuje „Prinz Cobnrg Grotte". Pred vhodom tega oddelka je bilo napisano „Prinz Coburg Grotte". Prihod vlaka do vilenice jo naznanil strel topičev in ko so vlak ustavi, zasvira domača godba in izletniki korakajo veselo z spremljevanjein dveh godeb k vilenici, kdor jih neki gospod od društva pred vi-lenico vstavi ter v kratkem jedernatem nemškem govoru izrazi namen denašnjega izleta, na kar bo mu vsi pričujoči zaupili trikratni „hoch" in korakali dalje ogledat si čudo in lepoto nove podzemeljske jame, o katerej so se pohvalno izrekli in se niso mogli načuditi naravnej njenej lepoti in krasoti; bavili so se v vilenici dve uri in potem zopet odšli z vlakom med sviranjem godbe in pokanjem topičev proti Lupoglavi v Istri, kder so izstopili in šli drugi dan na velikonoč zjutraj na hrib Učka. Tukaj pa smo imeli se drugo jutro godbo in streljanje topičev pri vstajenju in pri sv. maši v cerkvi, to je napravilo pri našem ljudstvu, katero ni v cerkvi godbo navajeno, dober vtisek in svetemu opravilu večo svečanost. Za danes osem dan. to je za belo nedeljo, pa je zopet prav ta domača godba, ki je svirala pri svečanosti otvorjenja vilenice najeta, da bode svirala pri javnem plesu, kateri bode na belo nedeljo, to je, na spomin blagoslovljenja cerkve ali opa-silo v Divači. več ustanovilo, kajti tedaj zatekel bi se kmet in mali obrtnik v potrebi do teh zavodov ter mu ne bilo treba izposojevati si denarja pri oderuhih in pijavicah. Boljše je na vsak način, da kapital ostane v rokah naroda, nego da se z njim bogate tujci in drugi špekulanti ter pri tem še ubozega kmeta in obrtnika odirajo in v nič mečejo. Potreba slovansko banke je tudi pri vas v Trstu očita, kar so tamošnji rodoljubi sami sprevideli ter lansko leto pravila enake banke osnovali. O dejanstvenem osnovanju pa ni še ni-česa slišati. Ta velekoristna ideja menda ne zaspi' uže v začetku? * * * Z Brkinskih hribov v Kozjanah dne 3. aprila 188G. (Naše šolske zadeve in n ek a j druzega). V 26. štev. ljube nam „Edinosti" nam očita gosp. dopisnik pod naslovom „Iz Kozjan", da smo sami tega krivi, da ni še šole in učitelja v Kozjanah; šola nam je v resnici krvavo potrebna, a on ni povedal tega, da v našej Materiskej županiji je menda 6 učiteljev vslužbenih, a ste le dve šolski poslopji, za katero ni treba, da bi se zidale, a druge štiri so v najemnih hišah. Tega se tudi naša vas ne bode strašila, da ne bi s časom kolikor toliko potrebnega poslopja za šolo postavila, reči se more, da v vseh brkinskih vasicah ni ena ni toliko storila v malo letih, kolikor prav naša vas z 40 gospodarji, to je v 13 letih, kar nas je delo stalo pri zidanju novega zvonika, napravo vseh treh novih zvonov — pa napeljavo vode po cevih v vas; nas je vso to delo stalo blizu 9000 gld. in to ni majhen znesek v primeri malo gospodarjev. Rekli smo, da smo tri prošnjo poslali na dotična mesta, a na nobeno nismo dobili odgovora in ne odloka zarad vpeljave šole na Kozjanah. Res je to, da so omenjeni gospodje prišli kakor gosp. dopisnik sam pravi, pogledat na Kozjane, a tudi ti gospodje nam niso ničesa odločili. Sobo za šolo imamo prav lično in prostorno pri Luki Ražom štev. 21, podžupanu tukaj, a za stanovanje in potrebe učiteljevo pa pri Jožetu Drožina štev. 23, Da bi se imela pa nova šola ali šolsko poslopje zidati, za to imamo tla, les in kamenje, tega ne bo treba kupovati, le kar se tiče dela in naprav, morala bi nam viša šolska oblast pripomagati, ona ima tudi dolžnost to storiti, saj tudi mi z svojimi davki zidamo druge šole. Iz nič ni nič, pravi dopisnik, to mi radi potrjujemo; mi v resnici trkamo, pa vender so nam ne odprč; prosimo, ker smo tega potrebni, pa se nam no da. I)a bi le prišli do tega, da bi nam poslali učitelja. Sicer pa je svetu dobro znano, da smo mi za več stvari prav dosti zapuščeni, kar no bi imelo biti, našo vozne cesto so menda najslabše mej vsemi brkinskimi vasmi, vso to zimo ni šel do zdaj ni on voz iz vasi, da bi kaj na prodaj peljal; po našej sedanj ej voznoj poti na Tatri so vedno veliki zameti in zapovedi ni od nikoder, da bi se Tatercem zdolej vasi na poti sneg odkidal, le za rubeže imajo Taterci vesolje. Kaj vrže Kozjan-com dobra letina, če zarad slabih poti ni moči nič izvoziti? Vi oblastniki, poravnajte nam tako v nobo vpijočo krivice, storite nam to, kar po pravici nam gro. Lanskega leta jo bilo šo precej sadja: jabolk in čosp, koliko bi nam koristil učitelj, da bi se naša mladina učila o tem, kako naj bi se gloštalo sadonosno drevje, katero tukaj raste v vsakoj grapici! Tedaj kličemo: Dajto nam učitelja, vse drugo bo takoj napravljeno. Podpisani: gospodarji kozjanski. Iz Gorice 1. aprila 1887. flzv. dop.j — Posojilnica — Vseučilišče. — Minoli teden je imela tukajšnja ljudska posojilnica svoj letošnji občni zbor. Iz po8ojilničnih računov se je pokazalo, da jo imela o minolem letu okolo 30.000 f. prometa ter da deležem pripada 5%. Reservni fond je narastel na skoro 500 for. Vso to nam kaže, kako lepo se je ta ustav v tako kratkem času razvil in kako se ljudstvo zanj zanima. Ljudske posojilnico so dandanos velike koristi in le želeti je, da bi so jih po deželi in v trgih Po železu treba tolči, dokler jo vroče, kajti ko se ohladi, potem je ves trud zastonj. Enako se mi zdi tudi umestno pogrevati in sploh govoriti o toliko razupitej laškej univerzi v Trstu. Primorski Lahoni menijo uže, da je ta zavod „factum fi-nitum" ter govorč o njem, kakor bi v Trstu užo bila postavljena velikanska stavba v ta namen ter na njej plapolala uže laška trobojnica! Reporterji in dopisuni v lahonske liste sanjajo uže, kako bi moralo to visoko laško učilišče biti preustrojeno — pardon! — ustrojeno ali vrejeno, ker še ne obstaje — namreč tako, kakor vseučilišča onkraj meje! — Slušateljem moralo bi biti dovoljeno tirati lahonsko pro-tiavstrijsko politiko; vsa vredba morala bi biti enaka onej na vseučiliščih po Italiji; profesorji, ker jih v Trstu ni zadosti, morali bi priti iz Italije itd. — Pred vsem bode pa treba na pomoč poklicati modro židkinjo „Corrierevo", da nasvotuje laške strokovnjake o tej zadevi. Zadnjič je uže priporočevala v svojem umazanem listu, da bi se pri osnovanju nove univerze pred vsem moralo ozirati na menenja laškega pisatelja Cogliolo, ki v nekej svojej knjigi priporoča raznovrstnih predrugačb vseučilišč, a kar jo najbolj čudno, vseučilišča po Italiji on vsa zameta v tem, ko navaja kot vzore nemška vseučilišča. Ker so pa univerze v Avstriji tako vrejene, kakor v Gormaniji ter zadnje omenjeni laški pisatelj hvali, mora se človek skoraj smijati „Corrierovej" učenosti in modrosti, ko nasvotuje prevredbo. — Sicer pa Lahoni pijejo na račun medvedove kože, kiše v gozdu veselo skače. Italijanska univerza v Trstu nema pravice do obstoja, ako se ob onem ne ustanovi tudi slovanska. Vlada sama ne bode še dalje tako neprevidna, da bi gojila na svojih prsih kačo, ki bi jo bode potem vjedala. Upamo tedaj, da te lahonske skomino ostanejo le skomine. Iz Goriškega — na velikonočni torek. — Z brošuro, katero ste omenili v svojem zadnjem cenjenem listu, vstregel jo g. dr. Rojic jako svojim volilcem. Slišali smo pač v deželni dvorani 10. in 11. januvarja t. 1. dotično temeljito, velevažno in znanstveno interpelacijo, brali jo bodemo tudi v tiskanem poročilu de-želnozborskih obravnav — ali dovršeno celoto zvedili smo lo tem potem, ker interpelacijo utemeljiti in izročiti bil je dr. Rojic preprečen. Glavni namen Rojčeve interpelacije je bil, da bi bolnišnico in nornišnico usmiljenih bratov v Gorici prisilili uvesti in izvesti, kar jo neobhodno potrebno in postavno za javne zavodo to vrste. Prebirajo omenjeno brošuro, najdemo mnogo navedenih in utemeljenih slučajev, zakonom in raznoterim ministerskim na-redbam nasprotujočih; h koncu pa zelo pomenljivo opazko, da bi imel dr. Rojic še mnogo odkriti v administrativnem in moralnem obziru. Podi pritličnih sob so pod zemeljsko gladino. V to sobe, katere z redkimi izjemami nimajo no peči, ne oddihal, no dovoljne svitlobe sprejemajo blazno možke in ženske gnjetene v pravem pomenu besedo drugega na drugem. Huda bolezen so jo pred tremi meseci vgnjezdila v bolnišnici in nevarnost ostane pri takih razmerah velika tudi, ako bi ne bilo dokazano, da je kolera. — Prav čuditi se pa moramo beroč o mrtvašnici, ki nima niti primernega prezračila, niti peči, da truplo lahko zmrzne, namesto da bi morebiti oživelo. Mrtvašnica pa tudi ni na samem, ampak nad njo je soba za 10—13 bolnikov, kateri »o v observaciji. Prostor ta bi bil edino primeren za kaznenjee, no pa za ljudi, kateri morajo zblazniti, tudi ko bi še no bili, ako vodo, da imajo pod seboj mrtvašnico. Ledenico, katoro si na-pravljajo skoraj vsi gostilničarji in pre-možniše hiše, nimajo v bolnišnici, ampak letati morajo po led celo do Katerinija. Najžaloatneji vtis pa provzroči na čitatelja neodpustljiva resnica, da ni za blazne, ka- terih je primeroma več, kot navadnih bolnikov, niti ednega primernega zdravnika, psihijatra. Pri teh in še drugih v brošuri navedenih razmerah v tukajšni bolnišnici godi se našim revnim bolnikom huda krivica, občinam se pa provzročuje vsako leto večje bolnišnične stroške. Stari pregovor: „vox populi, vox Dei* je tukaj v vsakem obziru na svojem mestu. Ljudstvo samo sodi tukajšno bolnišnico. Bolniki hodijo si iskat zdravja v tržaško bolnico, za katere morajo občino skoraj polovico več plačevati. V goriški bolnišnici je namreč taksa za domačine v III. razredu samo 40 kr., ker diferenco do 70 kr., katero morajo za isti razred plačevati tujci, izplačujejo si usmiljeni bratje iz zapuščin in podpore deželnega zaloga. Najbolj občutijo tedaj te protizakonite ramere v goriški bolnišnici usmiljenih bratov bolniki in občine, katere bi so morale resno oglasiti pri na-mestništvu, da so vendar enkrat zboljša in uredi tukajšna bolnišnica, kakor zahtevajo razne postavo in ministerske naredbe za javne zavode te vrste. Domače vesti. Nadvojvoda Karol Štefan je dospel včeraj popoludne z jahto „Fantasie" v Trst. Volitve v tržaški mestni zbor. III. volilni razred voli danes mestnega svetovalca, v soboto pa ima I. razred izbrati dva. Danes bode morda izvolen Guido pl. Porenta, ker nima nobenega protikandidata. Oklopnica se stolpom, Cesarjevna nad-vojvodkinja Štefanija, jo delo, na koje more biti vojna naša mornarnica ponosna, Ima dva topa 301/.. centimetrov kalibra, kojih krogi j o so težko 445 kgr. — Za vsaki strel jo treba 141 kgr. smodnika, koji vrže krogljo 16 kilometrov daleč. Nobena oklopnica temu strašnemu stelu ne more zoperstati. — Za razsvitljavo skrbi električna luč, koja ima mej ostalim 2 svetilnici, koji dajo svetlobo vsaka od 20.000 sveč. — Vsakega domoljuba pa mora veseliti, da so vsa dela po domačih silah iz domače tvarine dogotovljena ter so more meriti avstrijska ladijostavba z najsloveČimi angležkimi zavodi. Jutri se spusti v morje. Davki v mestu Trstu. Pri tržaškej mostnej blagajnici se je v letu 1887 vplačalo 2,127.770 gld. 81V2 kr., in sicer 553.367 gld. 67 kr. za mestni račun in 1,594.409 gld. I47a kr. državnih davkov. Nov vodnjak. Na trgu „Rigutti" v Rocolu se te dni odpre nov vodnjak z na-brožinsko vodo, da ondotnim prebivalcem ob suši no bo več treba k sv. Mariji Ma-daleni po vode hoditi. čudna zapoved. Straže javne varnosti so imele sedaj na vozovih društva „Tramvaji prosto vožnjo. Zdaj pa jo ravnateljstvo tega društva odredilo, da so smo na vsakem vozu samo en stražar zastonj voziti in ako stopi na voz še drug, mora ta vožnjo plačati, kakor vsak drugi, gost. Moral bo tedaj stražar odslej vsak voz od daleč uže natanko pregledovati, da se prepriča, ako se ne vozi užo na njem koji drug, kateri bi zavrl prosto vožnjo. 0 vojnej mornarnici. V pondeljok so so priplule sledečo vojne ladije v Trst: Fregata „Radetzkyu z 511 mož in 15 topovi, „llumu z 150 mož in 4 topovi, dalje parnik „Pola", jahta „Greif", z poveljnikom mornarnice, vice-admiralom, baronom Sterneck, in korveta „Minerva". Žalostno znamenje. Nek policijski stražar, po rodu Slovenec, ali po mišljenju „puro sanguo" jo prišel na velikonočni pondeljek v kavarno !>., ter jako surovo napadel nocega gospoda, ker ga je videl čitati „Edinost". — Čudno, da ljudjo koji imajo nalogo čuvati javni red in mir, z enakimi izgredi dajo rudečkarjim lep izgled ter širijo strast in srd proti vsem, kar jo Slovansko, — naša stvar pa radi renegatstva šo ne bode propadla. Zabavne vožnje. Vlak iz Trsta v Gorico jo odpeljal na velikonočni pondeljek 871 oseb. — Vožnjo po morju v Koper in Miramare sejo vdoležilo 310 oseb, se zabavnim vlakoa iz Dunaja pa je prišlo v nedeljo 92, v pondeljek 120 gostov. Tržaške novosti: Po praznikih. Veliki teden nismo sicer imeli dežja, ali močan veter jo bril od četrtka počonši do donos. Na veliki čotrtok in petek je na tisočo ljudstva romalo od cerkve do cerkve, da obišče božje grobe. — Najlepši božji grob so napravili 00. kupucini na Montuci. Božja služba v vseh cerkvah je bila močno obiskana; na tisoče in tisoče ljudstva, posebno dosti gospode se je vdeležilo procesije vstajenja v soboto zvečer pri Sv. Justu in pri Sv. Antonu novem, vse je vrelo v obe ime-novovani cerkvi. — V nedeljo ob 4. uri zjutraj pa jo bilo okolo cerkve starega Sv. Antona, Sv. Jakoba in jezuvitske cerkve na tisoče ljudstva, skoro samo slovenskih rokodelcev, služkinj itd. Vse tri procesije, so se vršile v najlepšem redu in uprav veličastno; pa vendar ni bilo brez pohujšanja, kajti nek lahon-ček je gledal procesijo Sv. Antona starega, pa se ni odkril niti pred Rešnjem Telesom. To je nekatere verne tako razžalilo, da je nekdo stopil pred gospodičiča in mu ukazal, naj se odkrije, ali pa so precej oddali; rajše nego se je odkril, oddalil so je z ironičnim smehom. Ko pa jo procesija jezuvitske fare šla po velikem trgu mimo kavarne „Specchi", sta dva markerja on-dotno kavarno tudi pokrita in z nekim ironičnim smehom gledala procesijo ter se nista odkrila niti pred S. R. T.: to jo zapazil nek duhovnik in oba opominjal, naj se odkrijeta. Ker pa tega nista storila ter se celo iz duhovnika norca delala, aretirala ju je navzočna straža; bila pa sta le nekoliko ur v zaporu, in pol. komisar ju jo izpustil, češ naj ju toži cerkvena oblast. Oba ta izvrstna možakarja je treba pač svetu naznaniti, da bode vedel, kje tiče modrijani „liberi ponsatori", zoveta se Anton Mischon, rodoma iz Dalmacije, Federico Zorni, rodoma iz Bolonjo na Rimskem. Oba ta apostola brezverstva priporočamo gospodarju „Caffe Specchi" in gostom, ki zahajajo v ono kavarno, mej katerimi je vendar večina dobro misleča gospoda, uradniki, trgovci itd. Da so zopet povrnemo k praznikom, naj omenimo, da jo bila oba praznika popoludne okolica prenapolnjena meščanov, vsled česar so naši okoličani iztočili mnogo lastnega vina. V pondeljek popoludne pa je odšlo s posebnim vlakom v Gorico k dirkam nad 800 ljudi, ali vsi niso šli v Gorico, veliko se jih jo ustavilo v Tržiču in v Žagradu. Po mestu je bila oba praznika popoludno praznota. V okolici so po starem običaju vršile se lepe procesije, na veliko nedeljo so povsod streljali z možnarji, da je bilo slišati v mesto. — Pretepov in nesreč, hvala Bogu, te praznike ni bilo posebnih. Nagla smrt Gospa Karolina vdova Damiani, stara 44 let, pripeljala se je v ponedeljek zvečer na svoj dom, hšt. 4 ulice Giulia. Komaj jo stopila na prag, zgrudila se je hipom mrtva na tla. — Prihitel je dr, Germonig, toda pomoči ni bilo več. Vroča ljubezen. 181etncmu An-toniju S. je morda velikonočno veselje v možgane udarilo, kajti spri se je so svojo ljubico Marijo M. na trgu Caserma in jo nečloveško pretepal. Deklica jo kričala na pomoč ter so prihiteli stražarji, koji so spravili vročekrvnega mladeniča na hlad. Ogenj. V pondelek zvečer je nastal ogenj v stanovanju stavca C. Z., v 4. nadstropju hiše št. 19 ulice Fontanone. Domačini so pogasili ogenj, predno so še prispeli ognjegasci. Drzovit tat. Nek gostilničar v ulici Moliu Grando je pobral v šali butaro drv, koja jo shranila neka ženska v bližnej veži, ter z njimi tekeljlv svojo gostilno, da jih tamo skrije. — Nek potepuh pa je brzo porabil priliko ter zgrabil golstilni-čarjevo uro, pretrgal hipom verižico in se spustil v beg. — Oštirje sicer vrgel drva takoj na tla ter jo ubral za tatom, toda taj je svoje peto odnesel. Policijsko. Tatovi so vlomili v delal-nico čevljarja Avgusta D. v ulici Setto Fontane št. 2. ter odnesli škornje in usnja v vrednosti 25 gl. — 201etni Mojzes D. je pretil sv( jej materi z nožem. Spravili so ga pod ključ. — Nek čevljar jo razbijal v kavarni „Alla nuova Stella polarett ter pretepal tudi natakarja, koji ga je hotel pomiriti. Z velikim trudom so spravili pijanca na policijo. — Brivec Franjo Dus-satti jo pokušal z nekatrimi prijatelji v pondeljek vince v Skednju. Nogo so mu postale težko in ker jo morda mislil, da ima peruti, zavalil se je po hribu navzdol in si dobro butico razbil. Odveli so ga v lekarno ter ga obvezali. — Peka Ivana G. so zaprli, ker jo zapil svojemu gospodarju 7 gld. 50 nč. Sodnijsko. 56 letni Ivan Bortolomei, bivši kurjač na Lloydovem parniku Medoa, bil je obsojen na 2 meseca ječe. Njegov branitelj jo vložil takoj pritožbo zoper osodbo. — 32 letni Josip Bosich iz Sa-bonja je dobil radi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja 7 mesecev ječe.— 22-letni kavariiar Marko Debortoli je bil obsojen včeraj na 3 mesečno ječo, ker jo po nekem prepiru se sorodnico Eliso De-rosa isto z nekim železem težko ranil. Konjska dirka v Gorici je imela še precej vspeha. Bilo je dosti ljudi pričojočih, koje je privabilo lepo pomladansko vreme, da so se vdeležili izleta v Gorico. Kakor doznamo bil je rezultat sledeči: I. nagrado je priboril konj „Amelia C.", društva „Antenore* v Padovi, (2000 frankov); II. nagrado se 500 franki je dobil konj „Am-ber" dunajskega društva „ Bucephalus"; III. pa se 300 franki ruski žrebec „Figlar" gosp. viteza Gaudencija Tosi. Prazniki na Reki. V nedeljo je obiskalo Reko dunajsko pevsko društvo in priredilo opoldne v mestnem gledališču koncert, na korist mestnih siromakov, katerega se jo udeležilo najodličnejše prebivalstvo mesta. — Tudi dunajsko društvo touristov se je obiska udeležilo. — Popoludne je bil izlet v Opatijo, kdor so napravili pevci cesarevnej Štefaniji podoknico. — Zvečer so bile hiše in ladije krasno razsvitljene ter jo trajalo veselje do pozne noči. Iz Kastva nam poročajo, da se je tam te dni osnovalo delalsko podporno društvo, katero mi prav presrčno pozdravljamo, in mu želimo, da so lepo razvija in raste. Za pirhe. Težak Josip Ajdič iz Postojne je prišel včeraj v bolnico, da mu obvžejo rano na glavi, kojo je dobil nekde od prijatelja „za pirhe"; toda kje in kdaj je to bilo, o tega ne ve nič. — Čevljar Karol K. so je pri kozarcu spri z Mihalom Medoct ter ga tako liaklestil, da je moral ta v bolnico, čevljarja pa so prijavili sodniji. — Kaj vsega ne provzroči vino! Velik požar bil je na velikočno nedeljo v Godešči pri Škotjiloki. Pogorelo jo 25 hiš, vsega skupe pa do 50 poslopij. Tudi cerkev jo pogorela. Požarni brambi iz Škofjelokein Kranja prihiteli sta na pomoč in kaj vrlo gasili. Požar navstal je po neprividnosti neke ženske, ki jo z zabelo premalomarno ravnala. Deca milijonarke. V Londonu je oženil leta 1869 tokar Tomaž Itainmond 18Ietno Ano Lang. Nevesta jo prinesla samo 40 funtov šterlinov (400 gl.) dote, vendar je bil zakon nekaj let prav srečen, kajti porodila je mlada žena dva sina. Leta 1874 pa je podedoval oče mlade ženo bogat rudnik bakra ter pridobil čez noč veliko premoženje. Se ve, da je novi milijonar sprevidel, do njegov priprosti zet nikakor ne spada v nove sijajne razmere in dogovoril se je se svojo hčerjo, da plača njenemu soprogu ogromno svoto, ako »o hoče od svojo ženo ločiti. Toda vrli rokodelec jima" jo odgovoril, da si on bogatije no želi, kajti zasluži si pošteno svoj vsakdanji kruh ; ako pa hoče njegova žena iz hiše, jo on no zadržuje, sina pa hočo oba pri sebi obdržati. Tako je tudi vso ostalo; sina sta obiskovala šolo in potem vstopila v delalnico svojega očeta ter sta poštena rokodelca. Večkrat je gizdava žena v kra-snej kočiji srečala svoja sina, koja sta peljala voziček so predmeti svojo obrti. To jo je grozno peklo ter je svojega bivšega moža tožila, da mora svoja sinova užo zdaj na tak način odgojiti, da bodeta razumela raz-merno živeti,kader podedujeta njeno ogromno premoženje. Toda vrla sina sta izrekla, da sta se svojim stanjem popolnoma zadovoljna, ter ne marata iti k svojoj materi. Tako sta še danas sina milijonarke priprosta rokodelska pomagača. Ali ni to redka poštenost na tem svetu? Gališki les. Mnogo galiskih trgovcev z lesom jo poslalo trgovinskemu minister-stvu spomenico, v katerej prosijo, naj se voznina lesa iz Galicije v Italijo skoz Trst in Kormin zniža. Vloga se opira na to, da je izvožnja lesa, posebno žaganic, na Nemško od 3.11 milijonov metr. centov v letu 1885. na 1.47 milijonov motrič. centov v letu 1886. padla. Najhujšo so pri zadete žago na gališkej postranskej železnici, ker zgubile so promet na Nemško, visoka voz-nina v druge daljše krajo pa izvožnjo ovira. Ogerska voznina na Reko in v Trst znaša za kilometer in voz 12.7 do 12.8 kr., iz Galicije pa 14.8 do 16.6 kr. Pri lesu znaša voznina po železnici 30 do 40 odstotkov njegove vrednosti; s tako različnimi vozninami pa ni mogočo tekmovati. Prosilci se obračajo na vlado, naj ves svoj vpliv porabi pri dotičnih železnicah v to, da se voznina za vso pot iz Galicijo do Trsta in Kormina zniža na 12 kr. za kilometer in voz z 10.000 kilogrami. Le potem, Če se to zgodi, bode gališkim, na postranskej železnici stoječim žagam mogoče tekmovati z ogersko lesno trgovino na Reko. — Za Galicijo bi to gotovo dobro bilo, ali lesno trgovino iz slovenskih dežel bi to popolnoma uničilo, ker uže zdaj jej je lesna trgovina iz Galicije v silno škodo. Železnica čez Ture planine. Solno-graška trgovinska zbornica je zopet skle- nola vlado prositi, naj se Solnograd po železnici čez Ture planine s Trstom ne-posrednje zveže. Izrekla se je tudi trgovinskemu ministru zahvala, ker je zagotovil, da bo v zboljšanje prometnih zvez s Trstom največjo pozornost obračal. Železnica čez Kavkaz. Rusko mini-sterstvo za promet je sklenolo zgraditi železnico čez Kavkaz. Izvrši se železnica od postaje Darz-Koh, na vladikavkaškej železnici, do postaje Oori na zakavkaškej železnici. Stavbeni troški so proračunani na 46,500.000 rubljev. Dolgost vso železnice bo znašala 183 vrst, mej katerimi spada 17 vrst na predore. Prekop ožine mej Črnim in Azovskim morjem. I 'o načrtu vojvode Leuchtombor-škega se ima zvezati Črno morje z Azovskim morjem po morskem kanalu, ki ima presekati ožino, vezočo krimski poluotok s Tavrijo. Kanal ima biti 12 čevljev globok in 65 čevljev širok; na obeh ' kanalovih konceh se imati napraviti Inki. S tem bi so pot mej Odeso in Nikolajevim, pa tudi mej posameznimi lukumi Azovskega morja zelo skrajšala in ugodno bi to bilo za varnost prometa, ker je morska ožina pri Krču, ki drži iz Črnega v Azovsko morje, zarad silnih viharjev zelo nevarna. Hristos voskres. S tem pozdravom poslal je v „svetloje voskresenje" (veliko nedeljo) začetnik družbe sv." Cirila in Metoda, gospod Ivan Vrhovnik tej družbi sto goldinarjev. Prepisal je svojej pošilja-tvi : Mesto slovanskega velikonočnega poljuba tlačenemu narodu svojemu pošiljam „družbi sv. Cirila in Metoda" stotak. — Slava blagemu možu! „Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino, prinesel je v svoji 4. številki od 1. aprila sliko Frana Erjavca, slovenskega pisatelja, s kratkim življenjepisom, v katerem so navedena ranjkega glavna dola, in z lepim opominom do mladine, naj se uči od njega pridnosti in delavnosti. Lepšega spominika ta izvrstni list ni mogel postaviti ranjkemu Erjavcu. — Stariši naročajte ta list za vašo učečo se deco! „Angeljček", otrokom učitelj in pri-jatelj, — zove so nova knjižica s podobami, debela 48 stranij v 8«, katero jo izdal Anton Kržič kot I. zvezek večje zbirke v Ljubljani tiskom „Kat. tiskarne". V raznih povestih, poučnih in zabavnih, razkazuje otrokom življonjo bogoljubnih vrstnikov ter jih unoma k temu, kar jo lepo in pošteno. Knjižica stane 12 kr. Nova skladba. Svota masa: „V ponižnosti klečimo" za mešani zbor se sprem-lievanjem orgel, zložil in pročastitemu gospodu Franu llovarju udano poklonil Janez Laharnar, organist na Št. Viški gori. Založil skladatelj, tiskali Blaznikovi nasledniki, prodaje skladatelj po 50 kr., pošta Tolmin. Listnica upravništva Raznim gg naročnikom, kuteri so reklamirali Metrističnu prilogo k št. 29. .E llnosti« opuzujemo, da k t^j številki prilog« nismo izdali, temveč ista sie.li zopet v Št. 31. Dunajska borsa dno 12. aprilu. Enotni drž. dolg v bankovcih — n v srebru — — Zlata ronta— — — — — — — 5% avstrijska renta — — — — Dolnico narodne banko — — — Kreditno dolnico — — — — _ London 10 lir »terlin--— — Francoski nupoluondori — — — C. kr cokini — — — — — — Nemške marke — — — — — — - gld 81 - — „ 81-95 — „ U3— — „ »710 — » 87H-- — „ 284-20 — „ 127-20 — * 10-06 - * 5.98 - „ fi2.42'/a Izjava občinskega zdravnika. Riva di Trento. Švicarske krogljico lekarničarja R. Brandt -a se vporabljival za-su in tudi sem jih propisaval svojimi holiiki, ter so te švicarsko kroglico zoper slabo probavljanje izverstno sredstvo, koje bodem vedno rabil. — l)r. Armani-Giand, občinski zdravnik. — Lekarničarja R. Brandt-a švicarske krogljico so dobivajo v lekarnah v škatljici po 70 novč., toda paziti je treba na beli križ v rudečem polju in na podpis R. Brandt-a. (8) Poslano. ') Podpisani odsek priporoča mesto gg Sin-koviča, Stera in Indiharjii, ki so *e odp.vodali, da volij o volile! v nedeljo pri občno 11 zboru te le gospode : Kosovel Valentin in Renčelj Josip za odbornika in Novak Jerneja za namestnika. Za volilni odsek : Andrejčič Franjo, načelnik odseku. *) Za stvari pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. Naznanila.*) Za Delalsko podporno društvo v Trstu vršile se bodo 17. aprila t. 1. volitve odbora. Dragi udje! komur je mar napredek društva — naj se ogiblje svojatenja ter naj voli take može, o katerih je naš volilni odsek prepričan, da varujejo strogo pravice društva in spolnujejo natanjčno svoje dolžnosti. Podpisani priporočamo vsem častitim udom, da volite jednoglasno izbrane te-le gospode; Predsednik: Viktor Dolenc. Tajnika: Matija Katalan, Franjo Prebil. Denarničar: Drag. Schmidt. Odbor: Matija Mandič, Matija Živic, Valentin Kosovel, Ciergo Jereb, Anton Hrast, Josef lienčel, Franjo Žitko, Anton Škabar, Stef. Prelc, Miha Pregarc, Franjo Primožič, Franjo Carga, Gregor Lotrič, Franjo Go-viščik, Ivan Krapeš, Ant. Klun, Franjo Fabian, .lakob Perhauc. Namestniki: Jernej Celan, Jernej Novak, Miha Metlikovič, Andrea Ferluga, Peter Muže, Ivan Špilar. Pregledovalci računov: Ivan Pitamic, Josip Straus, Anton Maurič. Nadzorniki: Josef llajpel, Josef Laščak, Ivan Frank, Andrej Svagel, Ant. Indihar, Ivan Cerkvenik, Miroslav Loncner, Franjo Nadališek, Jakob Žnebelj, Ivan Volk, Valentin Ster, Janko Drašček, Franjo Indihar, Matija Mlakar, Josip Illad, Andrej Rebula, Franjo Stare, Matija Same, Ivan Uric, Ivan Mazarol, Ivan Pipa, Andrej Gorup, Franjo Gomisel, Anton Gustinčič, Karol Kraus, Anton Ma-horčič, J. M. Ferluga, Franjo Zaje, Jakob Vihtclič. V Trstu, 8. dan aprila 18S7. Volilni odsek: Aselt Matij«, I3ak Jože I., Bak Jože II., Berlan Radoslav, BerlotM., Brenčič Karol, Brie. Ivan, Uubnič Jakob, Cerkvenik Ivan, Cergoj Ivan, Cepin Ivan, Cesar Ant., Če-šnjevar And., Cevna Ant., Cokola Just, Dekleva Jak., Dellazzotta Kari, Dornik Franjo, Drašček Ivan, Drašček Franjo, Dremic Ivan, Dujec Ivan, Dujec Peter, Dujec Anton, Dumonič Gregor, Eissoi I., Erat Andrea, Fabbri Kedento, Gebert Štefan, Gebert Peter, Godina Vincenc, Grebl Ivan, Gulič Andrea, llajpel Jože, Ilervatin Ant., Ilervatin Jak., Hcrvatin Miha, Uro vati u Luka, Iflad Jože, Ilvastje Ivan, Janežič Miha, Japil Jože, Jazbiz Franjo, Jerenbcrger Ivan, Jerni I., Jelerčič Ant., Jožic Andrea, Irenberger R., Indihar Anton, Indihar Franjo, Jurca Anton, Kafon Urban, Kaučič Anton, Kert Martin, Krašna Franjo, Kresevič Andrej, Krosevič I., lvrise Franjo, Kociančič Andrej, Kodrič Franjo, Klemba Andrej , Leban Dragotin, Lestar Franjo, Lovec Janez, Lovrenčič L, Maras Štefan, Mahni S., Maurič Ant., Mentanari A., Mezgeo Andrej, Mislijej Jože, Mozetič Franjo, Mlakar Matevž, Samec Matija, Sanzin Ivan, Sert Jože, Segolin Jožo, Sieme Radoslav, Sirzel Jože, Slavec Ivan, Sluga Anton, Spilar Andrej, Stern Gaspar, Straus Ivan, Svetina Franjo, Terčeč Anton, Terdina Jakob, Tompek Jakob, Trusnovie Gregor, Tuta Anton, Vntovec Anton, Vatovec I., Vidmar Andrej, Vodopivec Ferdinand, Vouk Ivan, Vrabic Paul, Vranik Ivan, Zadnig Andrej, Za-nato Alojz, Presen Miha, Prelc Franjo, Pahor Franjo, Pahor Vinko, Prebil Franjo, Mazarol Ivan, Rotac Josip, Sklemba And., Novak Jernej, Rebula Andrej, Prelc Matija, Prelc Jakob, Nevotnik Jernej, Peli-zou Jakob, Jakob Paučič, Jakob Počkar, Ant. Zelerčič, Prelc Jože, Prelc And., Rustija Ant., Nadrak Ivan, Pintar Avgust, Piutar Eranjo, Purkat Jak,, Požar Josip, Laščak Josip, Pertot Josip, Bandaš Ivan, Knišovic Franjo. Podpisani volilni odsek „Delalskega podpornega društva", jo pri volilnem shodu dne 13. p. m. v društvenih prostorih sklenil gg. Boudom sledeče gospode priporočiti v prihodnji odbor voliti: Predsednik: Dolenc Viktor. Tajnika: 1. Katalan Matija, II, Prebil Franjo. Denarničar: Schmidt Dragotin. Odbor: Mandić Mate, Živic Matija, Kosovel Valentin, Žitko Franjo, Prelc Štefan, Renčelj Josip, Krapež Ivan, Fabi-jan Franjo, Čelan Jernej, Kobal Franjo, Skabar Anton, Ipavic Ivan, Bencina Andrej, Ferluga Andrej, Perhauc Jakob, Jer-nejčič Anton, Pirih Ivan, Lovišček Franjo. *) IJmti plačilu Namestniki: Može Peter, Poljšak Miha, Metlikovič Miha, Novak Jernej, Kravos Franjo, Švagl Andrej. Pregledovalci računov : Trpin Franjo, Sebar Teobald, Fakin Anton. Nadzorniki: Banko Franjo, Gor-jup Andrej, Milic Ivan, Stantič Josip, Su-taj Ivan, Gombač Ivan, Kočevar Franjo, Nabergoj Matija, Kodrič Dragotin, Rep Lovro, Segala Anton, Kopel Anton, Skočaj Josip, Fabijan Josip, Snebl Jakob, Gonii-želj Franjo, Gustinčič Anton, Pipa Ivan, V o rvaj s Anton, Ilinčič Franjo, Barič Josip, Mlač Jakob, Rebulja Andrej, Pirjavec Gregor, Bric Ivan, ilaipcl Josip, Cerkvenik Ivan, Sosič Andrej, Kravos Dragotin, Fakin Iosip, Perhauc Josip, Ličen Andrej, Lotrič Gregor, Klun Anton. Volilni odsek : Andrejčič Franjo, Poekaj Anton, Zorn Franjo, Ban Lovre, Babuder Andrej, Kobal Franjo, Novak Ivan, Klančer Franjo, Trpin Franjo, Ćelan Jernej, Oblak Ivan, Grogo-rič Dragotin, Kragl Gašper, Fakin Josip, Noli Nikola, Ferluga Andrej, Hiti Franjo, Jež Lipo, Markič Davorin, Potočnik Lipe, Dogulin Ivan, Jericio Matija, Pirih Ivan, Ipavic Ivan, Ličen Andrej, Svagel Andrej, Benčina Andrej, Sutaj Ivan, Škabar Anton, Cigoj Franjo, Mramor Ivan, Kravos Dragotin, Kravos Franjo, Kcfe Anton, Fabijan Josip, Sever Andrej, Sever Josip, Kodrič Dragotin, Kodrič Alojs, Vidmar Anton, Vidmar Martin, Bazarič Anton, Gašpari Anton, Vidman Anton, Stare Franjo, Šebar Teobald, Gržina Anton, Selan Franjo, Stupica Franjo, Kolesa Vid, Mihi Josip, Iflčaker Josip, Perhauc Josip, Visok Anton, Mlač Jakob, Nabergoj Mate, Barič Josip, Žnidarčič Josip, Babic Miha. Košuta Anton, Poljšak Miha, Vistelič Jakob, Snebl Jakob, Gorjup Andrej, Že-leznik Anton, Bandel JoBip, Vertouc Andrej, Gergič Filip, Sobar Josip, Rutar Dragotin, Mahorčič Anton, Bekle Franjo, Jernejčič Franjo, Gustinčič Anton, Bizjak Janez, Krošnjak Matija, Vistelič Jakob, Požar Josip, Malav*c Matija, Geržina Anton, Dolenc Jakob, Iienar Anton. Prav bi bilo, da bi se oba volilna odseka delalskega podp. društva zeclinila in v nedeljo volila po tej posredovalnej listini. Predsednik: Viktor Dolenc. Tajnika: I. Katalan Matija, II. Prebil Franjo. Denarničar: Schmidt Dragotin. Odbor: Mandič Mate, Živic Matija, Kosovel Valentin, Jereb Grga, Hrast Anton, Renčel .Iosip, Žitko Franjo, Škabar Anton, Prelc Štefan, Kobal Franc, Primožič Franjo, Carga Franjo, Lotrič Gregor, Lovišček Franjo, Benčina Andrej, Klun Anton, Fabijan Franjo, Perhauc Jakob. Namestniki: Čelan Jernej, Novak Jernej, Metlikovič Miha, Ferluga Andrej, Može -Peter, Jernejčič Anton, Pregledovalci računov: Pi-tamic Ivan, Straus Josip, Trpin Franjo. — Nekateri udje, ki žele mir v društvu in njega napredek, in nič druzega. tekoče zlato za pOEluG*nie in prtprhTljunj« okvirov, leiftnih, koTun h. porreliii.ih in k!«-kl<-n h |irednirtov tu |>i.sre> rnj njn 19&0C0 viikovritnih ki vin. 1 ■ >kdo more jako lahko kitarik h predmet s»m p.ntrr- . krniti lu p .7. atiti. — «Vn«i v«ik« »le- OpOhrO Menice zlata uli h rebru f. 1. - « gto- ul GUI U klenio f. proti povietju ali proti (rotorem norcu pri 1 — Leopoldu Epstein v Brnu (Briinn). JULIJU GRIMM, dežnikar, Barriera Veccliia št. 18 jo zelo bogata zaloga ssoliičiiikov za go-npe, za jako nizke cene. — Solnčitiki za gospode od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo so popravki za jako nizke cene. 68—104 "7alr\nn Zft podplate, dobrih Z-dlUgd KOZ in trpežnih, last-ega izdelka — priporoča po nizkej oeni strojarija Ivan Tomšič-a na Vrhniki. io,6 Lyj Podpisani naznanja, da ima veliko —zalogo slamnikov za gospo, otroke, z« gospode, finih in priprostih, tudi za oko-—Jj lii'ane, vsake barve in oblike, nadalje |_j pi're slamnike, katere tudi barva —vse Wlj to po najnižih cenah 10—6 M MIHA PRAŠEL Corso št. 21, poleg agencijo Zulin. II1 m Iftl ItJ Ur? jv>> LA FILIALE IN TRIESTE dell'1. r. pri v. Stabilimento Austr. di Credito per commercio cd Induatrla. VEHSAMENTI IN CON l ANTI Banconote: 2V/o ■nnu® Interes«« vera« preavvlao dl 4 giorn 3 » » » • > «8« »■ » > ■ »30* Per le lettere dl ventamento attualraentt m rfrrolazione, 11 nuovo tasso d' lnteresse co-mincier& a decorrere dalli *27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a nejonda del riapettivc preavvlao Napoleoni : 2»u'lo annuo intereaae vera« preavvlio dl 30 glarnl 3 • » ■ • » »3 m«al 3'14 •• ■ » » • 6 > Banco Giro: Ban onote 2'/.7o sopra qualunque somma Napoleoni eenza Intereaai Assegni wpra Viemia, Praga, Pest, Bruna, Troppavla Leopoli, Lublana, Hermannetadt, Inna-brufk. Graz, Sallsburgo. Klagenfurt Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite dl Valori. diviee e IncaNflo coupona '/,*/( Antecipazioni sopra Warranta In contantl, interesne da con-VHiiirsi. M^diante apertura di oredito a Londrn provviglone per 3 ineai. orto • •ITeHI51f10/o Interefiseaiinuu Mino 1'imp di 1(XM) per importi superiori da conr Trleata, Oltobre 188 15—48 | Ljubljanski Zvon. | i Gld. 4.60. ft | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. | Iz dr.Gregorič-eve zapuščine v Ptuji, prodajem 200 četrtnjakov dobrega ŠTIRSKEGA VINA po ugodni ceni. Letine od 1869. naprej. Naroča se pri 5—4 ANTONU GREGORIČ-U v Ptuji (Pettau.) Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-25 Josip Legan Via Cavana 10, nasproti škofiji — priporoča slavnemu občinstvu bogato svojo zalogo in sicer: PAPIR in razne šolsko orodje, kupčijake knjige, karto za igro itd. Prodaja tudi lepo oljnate slike. Usojam si tudi naznanjati, da sim naročil iz Ljubljane najbolj priljubljeno slovenske molitveno knjige. 3—5 LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE a' aooupa dl tutte le operazionl dl Banoa e di Cambla valute. a) Acr.etta rer*amtnti tn cn>Uo r.nrrett'e: Abbiionarido I'interenue aumio: per Banconote 3'/4 °/o '■on preavviHo di 5 giorni 3 I, . „ . 12 » /4 »» a meni fis«o per Napoleoni 2*1« °/o COfl preavvino di 20 giorni 3 ...... , 40 3'/. m > ,i .3 meai 3*1......6 . Per 1« lett«re di Vrrsamento in circolft/ion« II vuoto Mimo d'int«r ||a L^nu fttv. 1 p. ||. [7L1NIKA za spolne in ž^lod-5nv« boli sti, nastope . okužtiiiju i oslubenja / možk" slabosti, polueij*, žgeSo vo<)l ĆKŠLJANO SUKNO za poletje se more prati, v najnovejših uzorcih 1 ostanek 6'[, metrov za dvoatruko obleko za gospoda 8-4 Si for. 55S n<5. samo, dokler je še kaj v zalogi Uzorci In ceniki se pošiljajo zastonj in franko Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRONJz Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo.) Lastnik druatvo „Edinost". Izdatolj in odgovorni urodnik Viktor Uolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.